á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitevabstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áhniti -em dov. áhnjenje (á ȃ) poud. ~ od začudenja |z ah izraziti začudenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alienácija -e [ije] ž, pojm. (á) neobč. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
am.. varianta predp. ab.. |od.., s../z..| amputírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anagrám -a m (ȃ) premetanka: Beseda leto je ~ od telo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ap.. [poudarjeno áp] varianta predp. apo.. |od, stran| ápage
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apo.. [poudarjeno ápo] predp.; tudi varianta ap.. |od, vstran, nazaj| apodóza, apokalípsa; apomorfín; apogeotropízem; apáge
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bêbec -bca tudi bébec -bca m z -em člov. (é; ẹ́; ẹ̑) ~ je od rojstva; slabš. |neumen, omejen človek|bêbka -e tudi bébka -e ž, člov. (é, ȇ; ẹ́; ẹ̑)bêbčev -a -o tudi bébčev -a -o (é; ẹ́; ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bég1 -a m, pojm. (ẹ̑) pognati se v ~; ~ od življenja; ~ pred sovražnikom; privzdig. ~ časa; poud. ~ z dežele |odseljevanje (v mesta)|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
békprojékcija -e ž (ẹ̑ẹ́) film. projekcija od zadaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bès bêsa in bès bésa m, pojm. (ȅ é; ȅ ȇ; ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑) zavpiti od ~a |od hude jeze|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
blaznéti -ím nedov. blázni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; blaznênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; poud. blazneti od česa ~ ~ bolečine, veselja |burno izražati bolečino, veselje|; poud. blazneti za kom ~ ~ dekletom |biti močno zaljubljen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bleščáti -ím nedov. bléšči -íte tudi blêšči -íte, -èč -éča; bléščal -ála tudi blêščal -ála; bleščánje; (bléščat tudi blêščat) (á í) neobč. Breze ~ijo iz zelenja se bleščijo; poud. ~ v družbi |vzbujati občudovanje|bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
blízu1 količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ȋ) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
blížnji -a -e (ȋ) ~ krajblížnji -ega m, člov. (ȋ) ljubezen do ~egablížnje -ega s, pojm. (ȋ) od ~ega k daljnemublížnjost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bóg vé1 tudi bógvé [kv] vpraš. člen. zv. (ọ̑ ẹ́) poud. |kdo ve|: ~ ~ ali še živi; Joče ali od žalosti ali od jeze, ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bolán1 bôlna -o tudi bolán bôlna -ó [u̯n], °bolána -o; bolj ~ (ȃ ó ó; ȃ ó ọ̑) ~ otrok; biti hudo ~; poud. bolan od česa ~ ~ ljubosumnosti |zelo ljubosumen|; bolan na čem ~ ~ srcu; bolan za čim ~ ~ pljučnicobôlni -ega [u̯n] m, člov. (ó) ~ zdravega nosibôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Bonifácij -a m z -em oseb. i. (á) |eden od ledenih mož; ime več papežev|Bonifácijev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
brezdvómno nač. prisl. (ọ́/ọ̑) Od tod je ~ najlepši razgled gotovo, nedvomno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bŕskniti -em dov. bŕsknjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ časopis od sebe suniti, odriniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bŕsniti -em dov. bŕsnjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ papirje od sebe suniti, odriniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limonecedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cépati -am tudi cêpati -am nedov. -ajóč, -áje; cépanje tudi cêpanje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Sadje ~a na tla; poud.: ~ od utrujenosti |padati|; Prebivalstvo ~a od lakote |umira|; Drug za drugim so cepali v dvorano |prihajali|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cepetáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cepetánje; (-àt) (á ȃ) ~ od veselja; ~ z nogami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cepetljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; cepetljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. ~ od nestrpnosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
crkávati -am nedov. -ajóč; crkávanje (ȃ) neknj. pog. Živina ~a poginja; nizk. Ljudje ~ajo od lakote |umirajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
curéti -ím nedov. cúri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; curênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Iz rane je curela kri; Znoj mu je curel po vratu; Lonec ~i |pušča, je preluknjan|; brezos. Od strehe ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
curljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; curljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Dež ~a; brezos. Od obleke ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
částen -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~a služba; Vsako delo je ~očástni -a -o (á) ~ član; poud. biti ~a izjema |boljši od drugih|částnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
čèm [če tudi čə] sedanjik od hoteti (ȅ; ə̏); gl. hoteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
člének -nka m (ẹ̑) ~i na prstih; pokr. gaziti blato do ~ov do gležnjev; poud. ~ v verigi dogodkov |eden od dogodkov|; jezikosl. vprašalni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
čŕka -e ž (ŕ) pisane ~e; od prve do zadnje ~e |od začetka do konca|; razumeti po ~i |dobesedno|; poud.: biti do ~e tako |popolnoma, čisto|; slepo se držati ~e zakona |zakona|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
črnàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) modrikastočrn (od udarca): ~ obrazčrnávost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
črnávkast -a -o; bolj ~ (ȃ) biti ves ~ od udarcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
črníca -e ž (í) gozdna ~; mn., snov. nabrati košaro črnic |češenj|; števn. ~e od udarca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
čúdo1 -a tudi čúdo -ésa s (ú; ȗ; ú ẹ̑; ȗ ẹ̑)
1. ~ se je zgodilo; ~a gradu |znamenitosti|; star. delati ~a čudeže
2. poud. ~ prečudno, ali si ti; pojm., neobč. od ~a vzklikniti od začudenja, presenečenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
da cápo1 [ka] nač. prisl. zv. (ȃ) glasb. ‹od začetka›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevatidajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadajod dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dàlj primer. prisl. nàjdàlj (ȁ; ȁȁ)
1. količine prostora bolj daleč: Gozd sega ~ kot nekoč; ~ od doma; ~ kot tri kilometre
2. količine časa hoditi ~ kakor uro; teden dni in še ~; Že ~ časa je bolan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dálje primer. prisl. (á/ȃ)
1. količine prostora bolj daleč: Tekmovala sta, kdo ~ vrže; vse ~ in ~; Čim ~ gre, tem bolj peša
2. količine časa dalj: ostati ~ kot teden dni; Tam se mudi že ~ časa
3. smerni prostorski ne ustaviti, ampak peljati ~; od tu ~; ~ prihodnjič naprej
4. Prodajajo fige, rozine in tako ~ ‹itd.›; Kopljejo premog in železovo rudo, ~ svinec in boksit; prim. daleč1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dávek -vka m (á) plačati ~; ~ od dohodka; ~ na proizvode; poud. ~ zaostalosti; publ. krvni ~ |izgubljena življenja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dávišnji -a -e (á; ȃ) pešaj. ~ dogovor |od zjutraj istega dne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dáviti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, dávljen -a; dávljenje (á; á ȃ) koga/kaj ~ kokoši; Jok ga ~i; daviti koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za grlo; brezos. daviti koga Davilo jo je v grludáviti se -im se (á; á ȃ) z/s čim ~ ~ s kostjo; poud. ~ ~ od smeha |zelo se smejati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dávnaj čas. prisl. (á) star. zdavnaj, davnood dávnaj čas. prisl. zv. (á) star. od zdavnaj, zelo dolgo: Tu ~ ~ gojijo trto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
d. c. okrajš. da capo |od začetka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
de.. [poudarjeno dè] predp. |raz.., od.., iz.., ne..| decentralizírati, degradírati, dehidrírati, demaskírati, demilitarizírati, demoralizírati, devalvírati; defenzíva, degresíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
degažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degažíranje (ȋ) šport. |brcniti, vreči žogo od vrat|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovatidélati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
délež -a m z -em (ẹ̑) ~ od dobička; ~ slovenske industrije; izplačati svoj ~ |del dediščine|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
derivatíven -vna -o (ȋ)derivatívni -a -o (ȋ) pravn. ~a pravica |pridobljena od pravnega prednika|derivatívnost -i ž, pojm. (ȋ) pravn.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
desét2 desêtih glav. štev. (ẹ̑ ẹ́) ~ prstov; poslovati z ~imi podjetji; knjiga v ~ih zvezkih; stati ~ tisoč; ver. ~ božjih zapovedi; poud. Na tvoje mesto lahko dobimo ~ boljših |veliko|desét desêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) eden proti ~im; Kdor molči, ~im odgovori; nečlov. priti ob ~ih |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; Za organizatorja je kandidiralo veliko mest. Od ~ih v ožjem izboru so izbrali eno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
désno prisl. (ẹ́)
1. smer. prehitevati ~; stati ~ od koga
2. nač. ~ usmerjen časopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
devét2 devêtih glav. štev. (ẹ̑ é) ~ deklic; v ~ih primerih; dogodki zadnjih ~ih let; poud.: biti močen za ~ mož |zelo|; udariti koga, da vidi ~ sonc |zelo, močno|devét devêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) igrati sam proti ~im; nečlov. Ura bije ~; ob ~ih zvečer |ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; igr. žarg. pikova ~ devetica; Izbirali so teleta za pleme. Od ~ih so izbrali štiri
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dezertácija -e ž (á) |pobeg od vojakov ali iz boja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dihtéti -ím nedov. díhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dihtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. ~ od težke poti sopsti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dispenzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dispenzíranje (ȋ)
1. izobr. koga od česa ~ koga od dolžnosti |oprostiti od dolžnosti|
2. lekar. kaj ~ zdravilo |pripraviti in izdati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
distálen -lna -o (ȃ) anat. |od trupa bolj oddaljen|distálni -a -o (ȃ) ~ del kostidistálnost -i ž, pojm. (ȃ) anat.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
distancíran -a -o (ȋ) publ. ~ od življenja |odmaknjen|distancíranost -i ž, pojm. (ȋ) publ. |odmaknjenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
distancírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; distancíranje (ȋ) kaj ~ konstrukcijske elemente razmaknitidistancírati se -am se (ȋ) publ. od česa ~ ~ ~ razprave |odkloniti, zavračati razpravo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težjidobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dobívanje (í) kaj ~ darila, pisma; ~ sive lase |siveti|; ~ ugled; knj. pog. ~ trebuh rediti se; °~ na ugledu postajati ugleden; dobivati kaj iz česa ~ žveplo iz žveplove rude pridobivatidobívati jih -am jih (í) knj. pog., poud. |biti (večkrat) tepen|: ~ ~ od očeta; ~ ~ po grbidobívati se -am se (í) knj. pog. sestajati se, shajati se: z/s kom ~ ~ z dekletom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dohódek -dka m (ọ̑) povečati ~ podjetja; narodni ~ na prebivalca; ~i od premoženja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dôli mestov. prostor. prisl. (ó) ~ je vlažno; biti daleč ~; tam ~ pod hribom; prihajati od tam ~; Hruške že padajo ●~ dol
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; dv. dóma in -ôva -ôv; mn. -ôvi -ôv, v drugem pomenu tudi dómi (ọ̑)
1. oditi od, z ~a; dobiti pismo od ~a |od domačih|; dostava na ~ |na stanovanje|; poročiti se na ~ |na posestvo, domačijo|; gosp. delo na ~u; vznes.: bojevati se za ~ za domovino; zadnji ~ grob
2. zdravstveni ~; kazensko-poboljševalni ~; ~ onemoglih, za onemogle
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
domobéžen -žna -o (ẹ́) neobč. |ki beži od doma|domobéžnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
domobéžnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. |ubežnik od doma|domobéžnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.domobéžničin -a -o (ẹ̑) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
donòs -ôsa m (ȍ ó) ~ pšenice; davek od ~a od dohodka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dotakljív -a -o (í; ȋ í í) Strop je ~ od taldotakljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dotehmál [-u̯] kaz. čas. prisl. (ȃ) star. do takrat, do zdaj: Slovo je bilo težko, ker ~ še ni šel od doma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
drevenéti -ím nedov. drevêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drevenênje (ẹ́ í) ~ od mraza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
drgèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ ustnic; ~ od jeze
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
drgetáti -ám tudi drgetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; drgetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ~ od mraza; poud. drgetati pred kom/čim ~ ~ komisijo, napadalci |čutiti strah|; brezos., poud. Čutil je, kako ~a v njem |je vznemirjen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
drhtéti -ím nedov. dŕhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drhtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ od mraza; poud. ~ od žalosti |biti zelo žalosten|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
drugáčen -čna -o drug. kak. zaim. (ȃ)
1. |ne tak|: ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače
2. |ne te vrste|: Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih
3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjenodrugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavidrúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za plemev drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dvájset1 -- s (ȃ) ~ deljeno s pet je štiri ‹20 : 5 = 4›; številke od ena do ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dvájset2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ letdvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dvanájst2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ apostolov; ~ mesecev; plačati v ~ih obrokihdvanájst -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) Od ~ih je ostal eden; nečlov. ob ~ih (ponoči) |ob 24. uri; ob 24h; ob 24.00|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ekskúrz -a m, pojm. (ȗ) izobr. |odmik, oddaljitev od glavne teme|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ékstra2 prisl. (ẹ̑)
1. nač., knj. pog.: zelo ~ se oblačiti nenavadno, posebno; To pa je ~ zate posebej, nalašč; Vsaka steklenica stoji ~ ločeno od drugih
2. mer., poud. ~ fin |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
eléktričarstvo -a s, pojm. (ẹ̑) dohodek od ~a |od obrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
elongácija -e ž, pojm. (á) zvezdosl. |navidezna oddaljenost planeta od Sonca|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
enájst2 -ih glav. štev. (á) podpisati pogodbe z ~imi igralci; voziti se ~ urenájst -ih m, ž, s mn., člov. (á) Od ~ih so preživeli trije; nečlov. ob ~ih dopoldne |ob 11. uri; ob 11h; ob 11.00|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
energíjsko ozirn. prisl. (ȋ) biti ~ odvisen od sonca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
en fáce [an fas] nač. prisl. (ȃ) fr. cit. (naravnost) v obraz, od spredaj: slikati se v profilu in ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
erátski -a -o (ȃ) zem. ~a skala |ki jo je ledenik prinesel od drugod|erátskost -i ž, pojm. (ȃ) zem.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
fárbati -am nedov. -ajóč; -an -ana; fárbanje (ȃ) koga/kaj neknj. ljud. Ne me ~ me goljufati, mi lagati; sleng. ~ od zadrege zardevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
fásati fášem dvovid., nedov. fašóč; fásanje (ȃ) neknj. pog. dobiti, prejeti: kaj ~ nove čevlje; ~ nahod; ~ klofutofásati jih fášem jih (ȃ) neknj. pog. ~ ~ od očeta biti tepen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
fèc povdk. (ə̏) poud. Ubogaj ali pa ~ od hiše |izgini|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
fehtáriti -im nedov. fehtárjen -a; fehtárjenje (ȃ) neknj. pog. koga za kaj ~ očeta za denar prositi; neknj. pog. ~ od hiše do hiše beračiti, prosjačiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gágati -am nedov. -ajóč, -áje; gáganje (á; ȃ) Gos, raca ~a; poud. ~ od vročine |težko jo prenašati|; slabš. gagati kaj |govoriti, pripovedovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gláva -e tudi gláva -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é gláv -áma -é -àh -áma; -é gláv -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑)
1. sneti klobuk z ~e; umivati ~o |lase, lasišče|; biti za ~o višji od drugih |za višino glave|; ~a družine; rediti pet glav (živine); zeljna ~; ~ solate; ~ motorja; ~e žebljev; dopis z ~o ustanove; Zelje dela ~e; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
2. knj. pog.: znati iz ~e na pamet; vzeti komu ~o obglaviti ga; To mu ne gre v ~o Tega si ne more zapomniti; delati z ~o opravljati umsko delo; poud.: bati se za svojo ~o |za življenje|; iti za ~o komu |biti v smrtni nevarnosti|; Zvrtelo se mu je v ~i |Začutil je omotico|; misliti s svojo ~o |imeti samostojno mišljenje|; plačati kaj z ~o |umreti za kaj|; kronana glava |vladar|; visoke ~e |ugledni ljudje|; fant bistre ~e |bister, nadarjen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
glavarína -e ž (í) |davek od osebe|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
glédano povdk. (ȇ) Hiša je na levi strani ulice, ~ od postaje; publ. Strogo ~, je bil ta ukrep nepotreben
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
goréti -ím nedov. gôri -íte, -èč -éča; gôrel -éla; gorênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suha drva dobro ~ijo; Žarnica ne ~i več; poud. goreti od česa ~ ~ nestrpnosti, sovraštva |biti zelo nestrpen, poln sovraštva|; poud. goreti za koga/kaj ~ ~ šport |zelo se zavzemati, navduševati|; brezos. V štedilniku ves dan ~i; poud. Otrok je bolan, ves ~i |je razgret, ima vročino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
górši -a -e (ọ̑) zastar.: biti ~ od drugih slabši, hujši; nagraditi najgoršega med kosci najboljšega; ~e dekle od vseh lepše
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gradíti -ím nedov. grádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grajèn -êna; grajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ cesto; publ. ~ politiko na mednarodnem sodelovanju delati, ustvarjati; redk. Otroci ~ijo potoček pregrajujejo; redk. graditi kaj od česa Zid ~i vrt od struge deli, ločuje; brezos. Zdaj se veliko ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
grčáti -ím nedov. gŕči -íte, -èč -éča; gŕčal -ála; grčánje; (gŕčat) (á í) Maček ~i; ~ od bolečine
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
grógi -- -- (ọ̑) šport. žarg. biti popolnoma ~ od udarca |omotičen, omamljen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
grôza1 -e ž, pojm. (ó) ~ obide, prevzame človeka; vzbujati ~o otroku; groza pred kom/čim ~ ~ neznanim; poud. dreveneti od ~e, v ~i; privzdig. ~ smrti |grozljivost, pretresljivost|; poud. ~ ljudi |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
H1 H-ja tudi H -- [hə̀ hə̀ja in há hája tudi hə̀ in há] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: veliki ~; od ~ do M; začetnica ~; kvadrant ~ 4; prim. H-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hahljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hahljánje; (-àt) (á ȃ) poud. |zamolklo vreti, izvirati, teči|: Voda ~a iz lukenjhahljáti se -ám se (á ȃ) smejati se, posmehovati se: komu ~ ~ nerodnežu; ~ ~ od zadovoljstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
heteronómen -mna -o (ọ̑) nesamostojen, odvisen od drugih: gospodarsko, politično ~; biti ~heteronómnost -i ž, pojm. (ọ̑) nesamostojnost, odvisnost od drugih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
heteronomíja -e ž, pojm. (ȋ) nesamostojnost, odvisnost od drugih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hihitáti se -ám se tudi hihítati se -am se nedov. -àj se -ájte se tudi -aj se -ajte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se tudi -al se -ala se, -àt se tudi -at se; hihitánje tudi hihítanje; (-àt se tudi -at se) (á ȃ; í; í ȋ) komu/čemu ~ ~ šalam; ~ ~ od zadovoljstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hkráti čas. prisl. (á/ȃ) prihajati ~ od več strani; Vsi ~ govorijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hlípati -am in hlípati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; hlípanje (í; ȋ; í; ȋ) ~ od joka, smeha; hlipati za čim ~ ~ zrakom; poud. Otrok je hlipal za igračko |jokal|hlípati se -a se in hlípati se -lje se (í; ȋ) pokr. zah. kolcati se: komu ~a ~ mu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hŕbet -bta in hrbèt -btà m, druga oblika dalje -ù -- -ù -òm; -à -ôv -ôma -à -éh -ôma; -í -ôv -òm -é -ìh -mí (ŕ; ə̏ ȁ) upogniti ~; držati roke na ~u; kupiti meso s ~a; ~ roke; ~ čeka |zgornja stran|; napasti sovražnika v ~ |od zadaj|; knj. pog. pri padcu si zlomiti ~ hrbtenico; zem. gorski ~; snov., kuhar. srnin ~ |slaščica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hripéti -ím nedov. hrípi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; hripênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) redk. ~ od jeze, razburjenja hripati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hròm hrôma -o (ȍ ó ó) ~ človek; ~ na obe nogi; poud. biti ~ od strahu |biti zelo prestrašen|hrômost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hrôpsti hrôpem nedov. hrôpi -íte, -èč -éča; hrópel hrôpla in hrôpel -pla; hropênje; (hròpst/hrôpst) (ó) Bolnik ~e; ~ od napora; poud. Lokomotiva ~e in sopiha |oddaja hropenju podobne glasove|; brezos. hropsti komu V prsih mu ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
húd -a -o in húd -a -ó; hújši -a -e (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ gospodar; poud. ~ lovec |zelo prizadeven, navdušen|; star. storiti ~ konec umreti nasilne smrti; hud na koga/kaj biti ~ ~ otroka |se jeziti|húdi -a -o (ú) ~ duh |hudič|húda -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud.: povedati komu precej ~ih |zelo ga ošteti|; s ~o kaj doseči |s silo, pritiskom|húdo -ega s, pojm. (ú) doživeti kaj ~ega; poud. umreti od samega ~ega |od velikega trpljenja|húdost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~evhudíčevka -e ž, člov. (í)hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
impresioníran -a -o [ijo]; bolj ~ (ȋ) nad kom/čim biti ~ ~ igro prevzet od nje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
improvizácija -e ž, pojm. (á) preiti od ~e k načrtnemu delu; števn. ~e na klavirju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
indúlt -a m (ȗ) pravn. |od papeža dodeljena posebna pravica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
inkubácija -e ž, pojm. (á) |čas od okužbe do izbruha bolezni|: ~ je, traja deset dni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
inkvizícija -e ž (í) zgod. |cerkveno sodstvo od 12. do 18. stoletja|: ustanoviti ~o; pojm., slabš. sadistična okupatorska ~ |brezobzirno, nasilno ravnanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
iskríti se -ím se tudi iskríti -ím nedov. ískri (se) -íte (se), -èč (se) -éča (se); -íl (se) -íla (se); iskrênje; (-ít (se)/-ìt (se)) (í/ȋ í) Kremen (se) ~i; poud. Knjiga se ~i od duhovitosti |je zelo duhovito napisana|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izberáčiti -im dov. -en -ena; izberáčenje (á ȃ) poud. kaj od koga od sestre ~ denar za kino |dobiti z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izbúljiti -im dov. -en -ena; izbúljenje (ú ȗ) kaj ~ oči od groze, začudenjaizbúljiti se -im se (ú ȗ) V grozi so se ji izbuljile oči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izcigániti -im dov. izcigánjen -a (á ȃ) poud. kaj od koga ~ denar od očeta |dobiti s prošnjami, prigovarjanjem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izgoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Sveča je izgorela; poud. ~ od hrepenenja |izčrpati se, oslabeti|; poud. izgoreti za koga/kaj ~ ~ svoje otroke |se izčrpati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izgorévati -am nedov. -ajóč, -áje; izgorévanje (ẹ́) Ogenj počasi ~a; poud. ~ od hrepenenja |izčrpavati se, slabeti|; poud. izgorevati za koga/kaj ~ ~ domovino |se izčrpavati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izhíran -a -o; bolj ~ (ȋ) Iz taborišča se je vrnil ~; ~ od lakoteizhíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izhírati -am dov. -an -ana; izhíranje (ȋ) ~ od lakote, žalosti; poud. ~ v ječi |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izkljúčiti -im dov. -en -ena; izkljúčenje (ú ȗ) koga/kaj ~ dijaka iz šole; ~ motor; pravn.: ~ pričo z razprave; ~ javnost od obravnave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izkupíček -čka m (ȋ) prešteti ~; ~ od prodaje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izkupíti in izkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) redk. ~ veliko vsoto pri prodaji iztržiti, dobiti; knj. pog., poud. ~ poškodbo v pretepu |dobiti|izkupíti jo in izkúpiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Izkupil jo je od očetaizkupíti jih in izkúpiti jih -im jih (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Ta jih bo še izkupil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izmámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmámljanje (á) poud. komu kaj ~ očetu denar |spretno, zvijačno ga dobivati od njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izmózgati -am dov. -an -ana; izmózganje (ọ̑) poud. koga/kaj Delo jo je izmozgalo |izčrpalo, oslabilo|; Dobro vas je izmozgal |izrabil, izkoristil|; ~ zemljo |izčrpati|; poud. izmozgati kaj iz koga ~ denar iz prijatelja |izmamiti, dobiti ga od prijatelja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izostájati -am nedov. -ajóč, -áje; izostájanje (á; ȃ) ~ iz šole, od pouka, z doma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izostánek -nka m (ȃ) ~ od pouka; ~i z dela; publ. ~ bolezenskih znakov |manjkanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izostánkarstvo -a s, pojm. (ȃ) poud. ~ od pouka |izostajanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izostáti -stánem dov.; drugo gl. ostati (á ȃ) ~ iz šole, od pouka, z dela; publ.: Časopis je danes izostal ni izšel; Posledice niso izostale so nastopile; Uspeh dela ni izostal je bil razmeroma velik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izozád prostor. prisl. (ȃ) knj. pog.
1. smer. Napadel ga je ~ od zadaj
2. mestov. Slišal je, kako se je ~ nekdo odkašljal zadaj, odzadaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izposodíti in izposóditi -im dov.; drugo gl. posoditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ knjigoizposodíti si in izposóditi si -im si (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ ~ obleko za nastop; omilj. ~ ~ sosedovo kolo |vzeti, ukrasti|; izposoditi si od koga ~ ~ ~ prijatelja; poud. izposoditi si koga |ponorčevati se iz koga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izposójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izposójanje (ọ́) kaj ~ avtomobileizposójati si -am si (ọ́) kaj ~ ~ denar, živila; izposojati si kaj od koga ~ ~ ideje od drugih avtorjev; poud. izposojati si koga |norčevati se iz koga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izpulíti in izpúliti -im dov. izpúljenje; drugo gl. puliti (í/ȋ/ú ú) kaj iz česa ~ nit iz blaga; ~ repo; izpuliti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. ~ očetu še zadnji denar |ga dobiti od njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izročèn -êna -o (é) ustno ~a pravljica; izročen komu/čemu skrbnikom ~ otrok; poud. biti na milost in nemilost ~ tujcem |biti od njih popolnoma odvisen|izročênost -i ž, pojm. (é) neobč. človekova ~ usodi prepuščenost, predanost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izstópati -am nedov. -ajóč, -áje; izstópanje (ọ́; ọ̑) iz česa ~ ~ avtobusa; Žile mu ~ajo od napora; ~ na tekmovanju; ~ po znanju; dov. Z današnjim dnem ~am iz kluba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izstopíti in izstópiti -im dov.; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) iz česa ~ ~ avtobusa; Kite so mu izstopile od napora; alp. Plezalec je izstopil ob enajstih |končal plezalni vzpon|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
iztegníti in iztégniti -em dov. iztégni -te in -íte; iztégnil -íla, iztégnjen -a; iztégnjenje; (iztégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roke predse; poud. ~ vse štiri od sebe |udobno leči|; nizk.: ~ jezik o čem |povedati, reči kaj|; ~ pete |umreti|; nevtr. ~ roko po denarju; ~ roke za knjigo; Iztegnila je roke za njimiztegníti se in iztégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Iztegni se, pa boš dosegel; nizk. |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
iztískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztískanje (í) kaj iz česa ~ barvo, kremo iz tube; ~ limono; poud. ~ denar iz, od podrejenih |s silo, vztrajnostjo dobivati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
iztísniti -em dov. iztísnjen -a; iztísnjenje (í ȋ) kaj iz česa ~ sok iz limone; ~ pomarančo; poud.: ~ nekaj nerazumljivega |s težavo reči, povedati|; ~ obljubo, priznanje od koga |s silo, vztrajnostjo doseči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izvabíti in izvábiti -im dov. izvábljenje; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj iz česa ~ prijatelja iz internata; poud. izvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izvabiti komu/čemu kaj ~ osumljencu priznanje |spretno, zvijačno doseči|; ~ poslušalcem solze |ganiti jih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izvléči -vléčem dov., nam. izvléč/izvlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj iz česa ~ žebelj iz deske; ~ ponesrečenca iz avtomobila; poud. ~ prijatelja iz revščine, težav |rešiti|; teh. ~ črte s tušem; poud. izvleči iz koga kaj ~ ~ znanca denar |s silo, z vztrajnostjo dobiti ga od njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izvŕtati -am dov. -an -ana; izvŕtanje (ŕ; ȓ) kaj ~ desko, zob; poud. ~ denar, gradbeno dovoljenje |dobiti, pridobiti z vztrajnim prizadevanjem|; izvrtati kaj iz koga/česa ~ kovice iz jeklenih konstrukcij; poud. ~ iz prijatelja skrivnost |izvedeti jo od njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izvzéti -vzámem dov., nam. izvzèt/izvzét; izvzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj iz česa ~ primer iz obravnave; izvzeti koga/kaj od česa ~ zavezanca od plačevanja davkov; ~ stroške poslovanja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izžŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) (od moljev) ~ plašč; poud. imeti zaradi bolezni ~a lica |udrta|izžŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jánuar -ja m z -em (ȃ) biti odsoten od petega do desetega ~a; temperature (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jávkati -am nedov. -ajóč, -áje; jávkanje (ȃ)
1. ~ od bolečin; lov. Srna ~a
2. poud. |tarnati, tožiti|: komu o kom/čem ~ sosedom o svoji revščini; javkati nad čim ~ ~ težko usodo; javkati za kom Ne bom javkal za njo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jávkniti -em dov. jávknjen -a (á ȃ) ~ od bolečine; poud. javkniti kaj ~ nekaj besed |spregovoriti jih z zateglim, visokim glasom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jávskniti -em dov. (á ȃ) poud. ~ od bolečine |javkniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jécniti -em dov. jécnjen -a (ẹ́ ẹ̑) ~ od osuplosti; poud. jecniti kaj ~ nekaj besed |izreči s sunkovitim, tišjim glasom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jékati -am nedov. -ajóč, -áje (ẹ́; ẹ̑) neobč. Njegove besede so jekale od pečin odmevale
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jékniti -em dov. jéknjen -a (ẹ́ ẹ̑) ~ od bolečine; poud. jekniti kaj Nikar, je jeknil |rekel z ostrim, bolečino izražajočim glasom|; brezos., neobč. Iz stolpa je jeknilo dve udarilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom staršejemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jetník -a m, člov. (í) osvoboditi ~e; poud. biti ~ navad |biti zelo odvisen od navad|jetníca -e ž, člov. (í)jetníčin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jéza -e ž, pojm. (ẹ́) jokati od ~e; v ~i kaj narediti; ~ na sosedo; bled od ~e; poud. ~ grabi, prime koga |postaja jezen|; neobč. dušiti ~o zadrževati, premagovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jêzik -íka m (é í)
1. dati tableto na ~; ugrizniti se v ~; ~ pri čevlju; poud. ognjeni ~i |plameni|; snov. ~ v omaki
2. poud.: Od strahu ji je otrpnil ~ |Ni mogla govoriti|; Kaj nimaš ~a |ne znaš govoriti|; govoriti s predrznim ~om |predrzno|; krotiti, paziti na svoj ~ |paziti na to, kar se govori|; člov., knj. pog. bati se ~ov opravljivcev, obrekovalcev; zmer. Tiho bodi, ~ grdi |opravljivec|
3. govoriti kak ~; računalniški ~; ~ izobražencev; publ.: prevesti zgodbo v filmski ~; najti skupni ~ sporazumeti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jók -a m, pojm. (ọ̑) od ~a pordele oči; Gre mu na ~; poud.: planiti v ~ |začeti močno jokati|; ~ in stok |tožbe, tarnanje|; ~ burje |zavijanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
júg -a in jùg júga m, pojm. (ȗ; ȕ ú) piha od ~a, z ~a; smer sever—jug; ~ na zemljevidu; ~ države; Ptice se selijo na ~; bučanje ~a |vetra|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
júlij -a m z -em (ú) dopust od desetega do dvajsetega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
júnij -a m z -em (ú) zasedanje od desetega do petnajstega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jútri čas. prisl. (ȗ) ~ bomo odpotovali; ~ ob desetih; ~ zjutraj; knj. pog. ~ takšna operacija ne bo več novost v prihodnostijútri -- m, pojm. (ȗ) poskrbeti za boljši ~; počakati do ~; od ~ naprej
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jútro1 -a s (ú) megleno ~; zaspati proti ~u, redk. na ~o, pod ~o; slana ob ~ih; Drugo ~ se vrne |drugi dan zjutraj|; Dobro ~ |pozdrav|; pesn. ~ se budi; poud. delati od ~a do večera |ves dan|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Jútrovo -ega s, zem. i. (ú) neobč. |dežele vzhodno od Sredozemskega morja|jútrovski -a -o (ú) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
júžno1 mestov. prostor. prisl. -ej(š)e (ú; ú) Kraj leži ~ od Save
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
K1 K-ja tudi K -- [kə̀ kə̀ja in ká kája tudi kə̀ in ká] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: od ~ do L; veliki ~; vitamin K; pisani K-ji; prim. K-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kàj1 čésa s, poljubn. zaim. nečloveškosti čému kàj čém čím (ȁ ẹ́; ȁ ẹ̑) Si ~ izgubil; Če se ~ zgodi, boš ti kriv; Se bo že ●o čemu govorilo o čem; Česa drugega od njega ni pričakovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kámen -mna m (á)
1. metati ~e; snov. zidati s ~om; vklesati v ~; dragi ~; lomljeni ~; lahki ~ lehnjak; kresilni ~ kremen
2. mejni, mlinski ~; nagrobni ~ nagrobnik; zdrav. ledvični ~
3. poud.: ~ se mu je odvalil od srca |skrb, nadloga je prenehala|; položiti temeljni ~ za kaj |opraviti začetna dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kamnéti -ím nedov. kámni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; kamnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Les v vodi počasi ~i; poud. ~ od začudenja |postajati tog, negiben|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kániti1 -em in kaníti in kániti -em dov. -i -ite in káni -te in -íte; -il -ila in kánil -íla, -it, kánjen -a; kánjenje (-it) (á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ med; ~ v omako nekaj kapljic vina; knj. pog. kaniti komu Včasih mu kaj ~e dobi, zasluži nekaj denarja; poud. ~ v hišo |nepričakovano vstopiti|; brezos. Od ledene sveče je kanilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kàr2 prisl. zaim. (ȁ)
1. mer. Stanovanje naj bo ~ se da praktično kolikor; Hiteli smo, ~ se je dalo kolikor; Vrni se ~ najhitreje kolikor mogoče hitro; ~ se je poročila, nas redko obišče odkar; Film je ~ dober precej
2. nač. Fant je ~ obmolknil |od presenečenja|
3. čas. Po hosti smo mirno šli v hrib, ~ skoči pred nas medved tedaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
karakterístičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~a lastnost značilna, tipična; ~a pisava nenavadna, posebnakarakterístičnost -i ž, pojm. (í) ~ nasmeha; števn. ena od ~i njegove pisave |od posebnosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Kástor1 -ja m s -em oseb. i. (ȃ) |eden od bajeslovnih dvojčkov|Kástorjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
katérih -- -- ozir. svoj. zaim. česa dvojinskega ali množinskega (ẹ̑) Dekleti, ~ fanta sta se vrnila od vojakov; Ljudje, ~ sreča je služba drugim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kdáj vpraš. čas. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ se je to zgodilo; Zanimalo ga je, ~ so se tod naselili naši predniki; Od ~ si v novi službi
2. poud.: ~ že bi se to moralo zgoditi |zdavnaj|; ~ je še vrana vrani izkljuvala oči |nikoli|; ~ sem pa pri tej hiši kaj pomenil |nikoli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kdó1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑)
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kdó2 kóga m, poljubn. zaim. človeškosti kómu, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑) Je že ~ tukaj; Če ~ potrka, mu ne odpirajte; To se bo že našlo ●pri komu pri kom; Že spet s kom klepeta; Čigav je dežnik? -Bo že od koga |čigav|; ~ drug bi že zdavnaj obupal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kdó vé1 tudi kdóvé vpraš. člen. zv. (ọ́ ẹ́; ọ̑ ẹ́) ~ ~ ali še živi; Prišel je k nam ~ ~ od kod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kentáver -vra m, člov. (á) |bajeslovno bitje, od pasu navzdol konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kímati -am nedov. -ajóč, -áje; kímanje (ȋ) komu ~a mu, naj pride bliže; ~ od zaspanosti; poud.: ~ pred televizorjem |dremati|; ~ po hribu navzgor |počasi stopati|; nevtr. ~a, da razume
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kipéti -ím nedov. kípi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla tudi kípel -éla; kipênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Juha ~i; poud.: Fantom kri ~i v žilah |so mladi, živahni|; Betonske zgradbe ~ijo v nebo |se dvigajo|; star. kipeti česa ~ življenjske sile od življenjske sile; poud. kipeti iz česa Iz rane ~i kri |močno odteka, lije|; poud. Iz grl je kipela pesem |Navdušeno so peli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kjé1 vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑)
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
klápast -a -o; bolj ~ (á) poud.: pes s ~imi ušesi |s povešenimi, ohlapnimi|; biti ves ~ |potrt, pobit|; biti ~ od bolezni |brez moči, onemogel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
klécati -am nedov. -ajóč, -áje; klécanje (ẹ́; ẹ̑) ~ med hojo; poud. ~ od utrujenosti |biti zelo utrujen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
klíkniti1 -em dov. klíknjenje (í ȋ) neobč. zaklicati, zavpiti: ~ od strahu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
klìp in klíp posnem. medm. (ȉ; ȋ) Od mlina se sliši ~ klop
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kljúč -a m s -em (ú) zakleniti s ~em; ~ od stanovanja; ~ za odpiranje konzerv; violinski ~; poud.: ~ za delitev dohodka |dogovorjeni način, merilo|; ~ do sreče, uspeha |sredstvo, način|; dati koga pod ~ |zapreti ga|; imeti vse pod ~em |zaklenjeno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
klobása -e ž (á) prekajena ~; ~ tobaka; poud. od udarcev modrikaste ~e |otekline|; slabš. poslušati njegove ~e |razvlečeno pripovedovanje|; mn., snov. imeti na jedilniku kranjske ~e s kislim zeljem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
klobásast -a -o; bolj ~ (á) poud. biti ves ~ od udarcev |otekel, marogast|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
klókati -am tudi klókati klóčem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; klókanje (ọ̑; ọ̑) Kokoš ~a; poud. ~ od smeha |hlipati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kmetíjstvo -a s, pojm. (ȋ) živeti od ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do koddo kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala vodaod kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kóder3 ozir. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ je divjal vihar, je vse polomljeno; Od ~ smo prišli, tja se bomo vrnili; °Dokoder seže oko, je samo cvetje do koder
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; kôlcanje (ó) ~ zaradi krčev; nizk. kolcati o čem Že dolgo ~ajo ~ tem, naredijo pa nič |govorijo, pripominjajo|kôlcati se -a se [u̯c] (ó) komu ~a ~ mu od strahu; neknj. pog., poud. kolcati se komu po čem ~a ~ jim po domu |toži|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kóliko6 vpraš. mer. prisl. zaim. °kolíko (ọ́; ọ̑) ~ ti sploh narediš; ~ večji si od Janeza; ~ si star; ~ je ura; Toliko ima, da sam ne ve ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
komár -ja m s -em živ. (á) biti popikan od ~evkomárjev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kompromís -a m (ȋ) doseči ~ delni sporazum; slabš. biti prisiljen delati ~e |popuščati, odstopati od načel|; poud. ravnati brez ~ov |dosledno, načelno, nepopustljivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
korelácija -e ž, pojm. (á) ~ med pojavi medsebojna odvisnost, sorazmerje; biti v ~i s čim biti odvisen od česa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
koríst -i ž (ȋ) imeti ~ od česa; osebne in splošne ~i; biti vsem v ~; publ. delati v ~ skupnosti za skupno korist
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kós1 -a m (ọ̑) ~ kruha; Cena je sedemdeset tolarjev ~; plačevati od ~a |glede na število izdelkov|; biti iz enega ~a |biti nesestavljen, cel|; poud. imeti svoj ~ kruha |imeti zaslužek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kotíšče -a s (í) premestiti živali v ~ |v prostor za kotenje|; poud. ~ bolezni |kraj, od koder se širi bolezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Kraljevína Jugoslávija -e -e ž, zem. i. (í á) zgod. |Jugoslavija od 1918 do 1941|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krčmárstvo -a s, pojm. (ȃ) živeti od ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krepávati -am nedov. -ajóč; krepávanje (ȃ) neknj. ljud. Svinja ~a poginja; nizk.: ~ od lakote |umirati|; ~ vse življenje |slabo živeti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krêpniti -em in krépniti -em dov. krêpnjenje in krépnenje (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) neknj. ljud. Krava je krepnila poginila; nizk. Saj ne boš krepnil od mraza |umrl|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krevljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; krevljánje; (-àt) (á ȃ) poud.: ~ od rojstva |šepati|; ves dan ~ po mestu |težko, nerodno hoditi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kríkniti -em dov. kríknjenje (í ȋ) ~ od bolečine
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krivíti -ím nedov. krívi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, krívljen -a tudi krivljèn -êna; krívljenje tudi krivljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ les, pločevino; poud. kriviti koga Skrbi ga ~ijo |bremenijo|; kriviti koga/kaj česa ~ voznika nesreče; kriviti koga/kaj za kaj ~ direktorja za izgubo v podjetju dolžitikrivíti se -ím se (í/ȋ í) Brv se ~i pod njegovo težo; poud. ~ ~ od bolečine, smeha |zvijati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
króg1 -a m (ọ̑) narisati ~; publ.: širok ~ bralcev |številna, raznolika množica|; razširiti ~ raziskovanja |področje|; geom. |lik|; poud. začarani ~ |nerešljivi položaj|; diplomatski ~i; publ. izvedeti kaj iz dobro poučenih ~ov |od pristojnih ljudi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krógla -e ž (ọ̑) zakotaliti ~o; balinarska ~; umreti od ~e; geom. |telo|; poud.: sončna ~ |sonce|; zemeljska ~ |zemlja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krošé -êja m s -em (ẹ̑ ȇ) šport. |udarec od strani pri boksu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krotovíčiti -im nedov. -en -ena; krotovíčenje (í ȋ) poud. koga/kaj Trpljenje ga ~i |mu povzroča bolečine|; Dolgo so ga krotovičili |mučili, vznemirjali|; ~ resnico, dejstva |pačiti, ponarejati|krotovíčiti se -im se (í ȋ) Listje se ~i in suši; poud. ~ ~ od bolečine |nenavadno se zvijati|; tekst. Nitka se ~i |vozla|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kšèft kšêfta in kšéft -a m, pojm. (ȅ é; ẹ̑) neknj. ljud. imeti smisel za ~ |za donosno trgovanje|; Ta ~ mu ne gre od rok delo, opravilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kupíti in kúpiti -im dov. kúpi -te in -íte; kúpil -íla, kúpit, kúpljen -a; kúpljenje; (kúpit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ avto od znanca; ~ posestvo; poud.: ~ glasove na volitvah |dobiti jih s podkupovanjem|; ~ mačka v žaklju |kupiti stvar, ne da bi jo prej poznal, videl|; poud. kupiti koga Skušali so ~ sodnika |podkupiti|; kupiti komu kaj ~ otroku čokolado; omilj. Pri sosedovih bodo kupili |Soseda bo rodila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kupnína -e ž (í) plačati ~o; redk. ~ od lesa izkupiček, iztržek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kupováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; kupovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ zelenjavo od branjevke; ~ gozdne sadeže odkupovati, nakupovati; poud. kupovati koga |podkupovati|; kupovati komu kaj ~ otrokom igrače
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lákota -e ž, pojm. (á) čutiti ~o; umreti od ~e; poud.: spolna ~ |velika sla, poželjivost|; volčja ~ |zelo huda|; poud. lakota po kom/čem ~ ~ zemlji |velika želja|; števn. |rastlina|; člov., slabš. |lakomen človek; siromak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
láni čas. prisl. (á) ~ je bilo bolj vroče kot letos; ~ oktobra; od junija ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lazíti in láziti -im tudi láziti -im nedov. lázi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lázil -íla tudi -il -ila, lázit; lázenje; (lázit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) Otrok še ne hodi, pač pa že ~i; poud.: ~ ob palici, po vseh štirih |hoditi|; Bolnik ~i kot senca |se s težavo premika|; za enkratno dejanje, v zanikanem velelniku Ne lazi nocoj od doma |ne hodi|; slabš. laziti okrog koga/česa ~ ~ žensk |zalezovati jih|; poud. laziti za kom/čim ~ po gozdu za zajci |zasledovati, loviti jih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ledéno1 nač. prisl. (ẹ̑) poud.: Od gor je ~ pihalo |zelo mrzlo|; ~ zavrniti koga |brez sočutja|; ~ mirno pojasniti kaj |hladnokrvno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lenôba -e ž, pojm. (ó) od ~e zdolgočasen človek; poud. ~o pasti |lenariti|; člov., poud. Ta ~ je ves dan posedal(a) |len človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lepó2 povdk. (ọ̑) komu ~ mi je (pri srcu); V življenju mu še ni bilo tako ~; To je bilo ~ od njega; ~ je, da si prišel; izpust. ~, da ni zamudil; Jutri bo najbrž ~ |sončno, jasno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lésarstvo -a s, pojm. (ẹ̑) dohodek od ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lesketáti se -ám se in lesketáti se -éčem se nedov. -àj se -ájte se in -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se; lesketánje; (-àt se) (á ȃ; á ẹ́) Rosa se ~a; poud. Kupola se ~a od zlata |je pozlačena|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lésti lézem nedov. -i -ite, -óč; lézel -zla, lést; lézenje; (lést/lèst) (ẹ́ ẹ̑) Kača, polž ~e; Naramnica ~e z rame; poud.: Prišlo je vse, kar ~e in gre |se premika|; Bolnik ~e od postelje k mizi |se s težavo premika|; Hiša že ~e na kup |se podira|; Spanec mu ~e na oči |Postaja zaspan|; Kdor more, ~e v mesto |hodi, gre|; poud. lesti v kaj ~ ~ nesrečo, revščino |postajati nesrečen, reven|; knj. pog. ~ komu nekam, nizk. v rit |prilizovati se|; poud. Oči mu ~ejo skupaj |Postaja zaspan|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
letéti -ím nedov. lêti -íte, -èč -éča; lêtel -éla, -èt/-ét; letênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Čebela, ptič ~i; Skakalec se je odgnal in ~i; poud.: Čolnič ~i od brega |se hitro premika|; Leta kar ~ijo |hitro minevajo|; ~ v knjigarno po knjigo |teči, hiteti|; knj. pog. Omet ~i stran odpada; dvovid. ~ iz službe biti odpuščen; leteti na koga/kaj Očitki ~ijo name
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
léto1 -a s (ẹ́)
1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta ‹80.› ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik; poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom
2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti; Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti; razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|
3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lévi -a -o (ẹ́) ~a roka; ~a politična stranka; poud.: vstati z ~o nogo |biti slabo razpoložen|; narediti kaj z ~o roko |z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno|léva -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; korakati: ~, desna; od ~e proti desni; zaviti v ~o; hoditi po ~i; obrt. plesti ~e leve pentljelévost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lévo prisl. (ẹ́) smer. prostor. prehitevati ~; ~ od sredine; nač. ~ usmerjen časopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ljúb -a -o tudi ljúb -a -ó; -ši -a -e (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑; ú; ȗ) Umrl je moj ~i mož; slovo od ~ega prijatelja; Obiski mi niso ~i; poud. ves ~i dan |ves dan|; neobč. ~ pogled prijeten, prijazen; ljub komu/čemu biti ~ staršemljúbi -a -o (ú; v nagovoru ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|ljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) izgubiti svoje ~e; star. njen ~ fantljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) ~e moje, kmalu se vrnem; star. njegova ~ deklenàjljúbša -e tudi nájljúbša -e ž, rod. mn. -ih člov. (ȁȗ; áȗ) zapeti svojo ~oljúbo -ega s, pojm. (ȗ) uničiti vse, kar je komu ~; tebi na ~ljúbost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ljubeznívo2 povdk. (í) ~ je bilo od njega, da je pomagal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ljúbljen -a -o (ú) premalo ~ otrokljúbljeni -a -o (ȗ) poud. |ljubi, dragi|: ločitev od ~ega dekleta; v osmrtnicah Umrl je naš ~ očeljúbljeni -ega m, člov. (ȗ) govoriti z ~imljúbljena -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) poslavljati se od ~eljúbljenost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; ločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ okužene bolnike od drugih; ~ dobro od slabegaločeváti se -újem se (á ȗ) nestrok. po dvajsetih letih zakona se ločevati |strok. se razvezovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ločítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ od doma; ~ rude od jalovine; pravn. ~ od mize in postelje |pretrganje zakonske skupnosti, ne pa zakonske zveze|; števn., nestrok. |strok. razveza|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ločíti in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl; ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjoločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lojálno2 povdk. (ȃ) To ni bilo ~ od njih, da me niso opozorili pošteno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lomíti lómim nedov. lômi -íte, -èč -éča; lômil -íla, lômit, lómljen -a; lómljenje; (lômit) (í/ȋ ọ́) kaj ~ kruh; ~ kamenje |pridobivati|; publ. ~ stare, preživele nazore odpravljati, premagovati; publ. lomiti kopja za kaj, z/s kom bojevati se; fiz. Prozorno telo ~i svetlobo |odklanja|; slabš. ~ angleščino |slabo govoriti|; lomiti koga Božjast ga ~i; poud. Jeza ga ~i |Zelo je jezen|; brezos., poud. Kar ~i jih od smeha |Zelo se smejejo|lomíti ga lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: ~ ~ celo noč |počenjati neumnosti, veseljačiti|; ~ ~ pri šolski nalogi |delati napake|lomíti se lómim se (í/ȋ ọ́) Črta se ~i; neobč., poud. ~ ~ v sebi |izgubljati moč, trdnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lúč -i in lúč -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ú; ú ȋ; ȗ ȋ) prižgati, ugasniti ~; prakt.sp. zapeljati v križišče pri rdeči ~i; skup., knj. pog. Hribovske vasi so dobile ~ električno napeljavo; vznes. prinesti ljudem ~ |pozitivne vrednote|; pojm., poud. biti ožarjen od notranje ~i |duhovnega zanosa, prevzetosti|; vznes. ~ spoznanja; videti kaj v lepi ~i |s pozitivne strani|; prakt.sp. stati komu na ~i |s svojim telesom komu zaslanjati svetlobo|; publ. prižgati zeleno ~ za kaj omogočiti, dati dovoljenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Lúna -e ž, zem. i. (ú) zvezdosl. oddaljenost ~e od Zemlje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
máčkast2 -a -o; bolj ~ (á) poud.: ~o razpoloženje |slabo|; biti ves ~ od popivanja |bolan, nerazpoložen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mádež -a m z -em (ȃ) ~ od olja; poud. oprati ~ s svojega imena |dokazati svojo moralno neoporečnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od bratamáli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivománjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovčeknàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malegamájhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~enàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~emála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnicomálo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popuščamájhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
márec -rca m z -em (á) od prvega do petega ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
maróga -e ž (ọ́) Hrbet je poln marog od udarcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
marógast -a -o; bolj ~ (ọ́) ~a krava; ~ od udarcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mátast -a -o; bolj ~ (á) knj. pog. biti ves ~ od spanja omotičen, mlahav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mêdel -dla -o in mèdel -dla -o tudi medèl mèdla -ó [-u̯ in mədəu̯ tudi mədəu̯]; -êjši -a -e in mêdlejši -a -e tudi mèdlejši -a -e (é; ə̀; ə̀ ə̀ ọ̑; ȇ; ȇ; ə̀) ~ lesk; poud.: ~ obraz |upadel, bled|; ~a igra |neizrazita|; ~e misli |zmedene, nejasne|; biti ves ~ od lakote |izčrpan, slaboten|mêdlost -i in mèdlost -i [druga oblika mə] ž, pojm. (é; ə̀)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
medléti -ím [me in mə] nedov. mêdli -íte tudi medlì -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; medlênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč.: ~ od bolečin |izgubljati zavest|; Mesečina ~i |izgublja sijaj|; ~ v starosti slabeti; poud. medleti po kom/čem |hrepeneti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Medvóde -ód ž mn., zem. i. (ọ̑) v ~ahmedvódski -a -o in medvóški -a -o (ọ̑; ọ̑)Medvódčan -a in Medvóščan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑)Medvódčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mehúrjast -a -o; bolj ~ (ú) od opeklin ~ obraz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mejíti -ím nedov. mêji -íte, -èč -éča; -íl -íla; mejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) na koga/kaj Slovenija ~i ~ Avstrijo, Hrvaško; poud. Njegovo pisanje ~i ~ reportažo |je podobno|; mejiti z/s kom/čim Slovenija ~i z Avstrijo, s Hrvaško; neobč. mejiti kaj Visoke skale so mejile globel omejevale, zapirale; neobč. mejiti kaj od česa Obzidje je mejilo mesto od predmestja ločevalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometremériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v sporméšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
méti mánem nedov. -i -ite, -èč -éča; mèl/mél méla, mèt/mét, mét -a; métje; (mèt/mét) (ẹ́ á) kaj ~ klas, bilko v dlaneh; ~ otroku premrle prste; ~ si roke od veselja; ~ s palcem in kazalcem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
milodár -a m (ȃ) star. živeti od ~ov od miloščine
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mílost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud.: odvisen od profesorjeve ~i |naklonjenosti, razumevanja|; iskati ~ pri ljudeh |usmiljenje, sočutje|; ~ božja, koliko jih je |vzklik|; star. Ferdinand, po ~i božji cesar Avstrije; ver. prositi Boga za ~; števn. izkazovati komu ~i; člov., s svoj. zaim., privzdig. obisk Njegove ~i |posvetnega, cerkvenega dostojanstvenika|; zastar. Vaša ~ |nagovor|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
miníti mínem dov. míni -íte; miníl -a (í; ȋ) Polnoč je minila; To bo minilo samo od sebe prenehalo; miniti koga/kaj Navdušenje jih je minilo; neobč. ~ mestno obzidje iti mimo; brezos., poud. Jih bo že minilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premladmládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomladmlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~omládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~emlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emumláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snahanàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se možimládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijateljamládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
móder1 -dra -o; bolj ~ (ọ́) ~ cvet; biti ves ~ od udarcevmódri -a -o (ọ́) ~ abonma; publ. ~e čelade |vojaška formacija OZN|módro -ega s, pojm. (ọ́) izvesek v ~emmódrost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
modréti -ím nedov. môdri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; modrênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) |postajati moder|: Ustnice mu ~ijo od mraza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
modríca2 -e ž (í) ~e od udarcev; neobč. ~a in mak med pšenico plavica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
modríkast -a -o; bolj ~ (í) ~ cvet; od mraza ~ obraz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Módri Níl -ega -a m, zem. i. (ọ́ ȋ) |eden od izvirov Nila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mogóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ izhod iz stiske; poud. uporabiti vsa ~a sredstva |številna, raznovrstna|; Dvom o tem ni ~mogóče -ega s, pojm. (ọ́) ločiti ~ od nemogočega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mogôta -e ž, pojm. (ó) star. sijati od ~e od mogočnosti; roža ~ |čudežna zdravilna rastlina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
móka -e ž, snov. (ọ́) biti bel od ~e; črna, kokosova ~; pokr. ~ na češpljah poprh; kmet. kostna ~; števn., rastl. mokovec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
móker môkra -o tudi móker môkra -ó; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑) ~ rokav; ~ do kolen; poud.: ~a jesen |deževna|; ~o oko |solzno|; ~ od napora |znojen|môkri -a -o (ó) urad. ~ žigmôkro -ega, v predl. zv. mókro s, snov. (ó; ọ̑) žarg. ponuditi gostu kaj ~ega pijačo; sedeti na ~em; potovati po suhem in po ~em |po vodi|; sejati v ~emmôkrost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
molíti2 -ím nedov. môli -íte, -èč -éča; -íl -íla; moljèn -êna; moljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ noge od sebe; poud. Vem, kam pes taco ~i |kaj je pravi, skriti namen|; šalj. Ustavili so se, kjer bog roko ven ~i |v gostilni|; moliti komu kaj ~ sodelavcu telefonsko slušalko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
motíti in mótiti -im nedov. móti -te in -íte, -èč -éča; mótil -íla, móten -a; mótenje; (mótit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ očeta pri delu; Ali ~immotíti se in mótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ ~ pri računanju, v računanju; ~ ~ v sodbi; poud. motiti se z/s čim ~ ~ z delom |premagovati dolgčas, skrbi|; s smiselnim osebkom, poud. Od vročine se mu ~i |postaja omotičen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
motríti -ím nedov. môtri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; motrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) pešaj. koga/kaj ~ človeka od glave do peta gledati, opazovati; kritično ~ problem presojati, obravnavati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mrák -a tudi mrák -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) večerni ~; ~ v kleti; oditi pred ~om, proti ~u; neobč. pod ~ se vrniti |v mraku|; pesn. ~ovi so razpeti nad gozdovi; poud.: delati od zore do ~a |ves dan|; bojevati se proti ~u |proti nesvobodi, nazadnjaštvu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mràz1 mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost; Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 ⁰C; snov., pokr. slana
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mréti mrèm tudi mréti mŕjem, star. mréti mrjèm nedov. mrì -íte tudi mŕji -te, star. mrjì -íte, mróč tudi mrjóč; mŕl -a, mrét; mŕtje; (mrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) neobč. množično ~ umirati; poud.: ~ brez doma, od bolečin |slabeti, hirati|; Pesem je mrla v daljavi |izginjala, se izgubljala|; poud. mreti po kom/čem ~ ~ domovini |zelo hrepeneti|; poud. mreti za kom/čim ~ ~ dekletom |zelo hrepeneti po dekletu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mrgoléti -ím nedov. mrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; mrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V zraku so mrgoleli komarji; redk. Nad pečmi je mrgolel dim migotal, trepetal; poud., s smiselnim osebkom mrgoleti koga/česa V nalogi ~i napak |veliko jih je|; poud. mrgoleti od koga/česa Polja ~ijo ~ ljudi |veliko jih je|; mrgoleti komu Od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži gomazeli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kotmŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
múha -e ž (ú) ~ brenči; mesarska ~; umetna ~; španska ~; ~ cece; ~ na jabolku; ~ na puški; poud. delati iz ~e slona |močno pretiravati|; lov. žarg. žival dobiti na ~o odstreliti; poud.: modna ~ |novost|; ženske ~e |nepredvidljivo samovoljno ravnanje, zahteve|; Njegov predlog ni od muh |je tehten, dober|; člov., slabš. podrepna ~ |vsiljiv, priliznjen človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
N1 N-ja tudi N N-a tudi N -- [nə̀ nə̀ja tudi èn êna tudi nə̀ in èn] m, prva oblika z -em [nə̀jem] (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: od ~ do P; veliki ~; pisani N-ji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nabréknjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) od joka ~e ustnicenabréknjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
načét -a -o (ẹ̑) od gnilobe ~i zobje; poud. moralno ~ človek |nekoliko pokvarjen|načétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nadgrajèn -êna -o (ȅ é é) ~ prostor nadzidannadgrajêni -a -o (é) vet. ~a žival |z višjim zadnjim delom od sprednjega|nadgrajénost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
naeléktriti -im tudi naelektríti -ím dov. -i -ite tudi naeléktri -íte; -il -ila tudi naeléktril -íla, -it tudi -ít/-ìt, -en -ena tudi -èn -êna; naeléktrenje tudi naelektrênje; (-it tudi -ít/-ìt) (ẹ̑; í/ȋ í) kaj ~ steklonaeléktriti se -im se tudi naelektríti se -ím se (ẹ̑; í/ȋ í) Od česanja so se ji lasje naelektrili; Ozračje se je naelektrilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nàjbolj tudi nájbolj mer. prisl. (ȁ; ȃ) ~ črn; ~ oddaljen, razvit; biti ~ všeč; Tako je ~ prav; ~ zadaj; bati se ~ od vseh
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
najéden -a -o (ẹ̑) od rje ~a ograjanajédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nakapljáti -ám dov. nakapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) kaj ~ zdravilo na žličkonakapljáti se -am se (á ȃ) Od sveč se je nakapljal vosek; poud. ~ ~ v gostilno |priti v presledkih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
naklatíti in naklátiti -im tudi naklátiti -im dov. naklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ hruške |natresti|; slabš. naklatiti komu kaj Naklatil jim je veliko neumnosti |izrekel, povedal|naklatíti se in naklátiti se -im se tudi naklátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) poud.: Veliko se je že naklatil po svetu |potoval, potepal|; Naklatili so se od vseh strani |prišli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nalétati -am nedov. -ajóč, -áje; nalétanje (ẹ̑) naletavati: Sneg ~a že od jutra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
naokróg2 povdk. (ọ̑) neknj. pog. Od takrat še ni leto ~ ni minilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
napáka -e ž (ȃ) ~ v blagu; izdelek z ~o; slovnične ~e; srčna ~; ~ od rojstva prirojena napaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
napíhnjen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ balon; poud.: od pijače ~ obraz |zabuhel|; biti ves ~ zaradi uspeha |domišljav, prevzeten|napíhnjenost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
napókan -a -o (ọ̑) od potresa ~ zid; imeti ~e ustnicenapókanost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
napòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) vzdržati ~; omagati od ~a; števn. Med vzponom na goro nas čakajo veliki ~i; Vlada ●vlaga velike ~e za ureditev razmer si zelo prizadeva, se trudi; storiti vse potrebne ●~e za izpeljavo volitev naloge, opravila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
naprêj smer. prostor. prisl. (é/ȇ) iti ~; veder pogled ~; urnik velja od danes ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
naslòv -ôva m (ȍ ó) napisati ~; dobivati pošto na domači ~; izdati knjigo z ~om Poezije; podeliti ~ doktor znanosti, knj. pog. ~ doktorja znanosti; publ. biti izvoljen v ~ znanstveni svetnik biti izvoljen za znanstvenega svetnika; urad. dobiti sredstva iz ~a zdravstvenega zavarovanja od zdravstvenega zavarovanja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
našáriti -im dov. našárjen -a; našárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj z/s čim ~ sobo z drobnarijami |postaviti vanjo veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. preveč ~ otroka |nalepotičiti, pisano obleči|našáriti se -im se (á ȃ) redk., slabš. ~ ~ od nog do glave |nalepotičiti se, pisano se obleči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
navzdòl [-u̯] smer. prostor. prisl. (ȍ) iti, spustiti se po klancu ~; pogled ~; pregledovati prostore od zgoraj ~; cene od sto tolarjev ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
navzgòr smer. prostor. prisl. (ȍ) gledati ~; hiteti po stopnicah ~; Vstopnice so od petsto tolarjev ~; prakt.sp. zaokrožiti račun ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nažŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) poud.: ~ vol, pes |presit|; ~ od rje |najeden|; slabš. vsega ~i ljudje |naveličani, siti|nažŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nêčem in néčem zanikani sedanjik od hoteti (é; ẹ́); gl. hoteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nèdáleč prisl. (ȅá)
1. količ. prostor. blizu: ~ teče reka; stanovati ~ od središča mesta
2. količ. čas. Starost je ~ pred nami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodekdo nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkimdo nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdravod nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časapred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nekàk -a -o tudi nekák -a -o, pokr. nékak -a -o nedol. kak. zaim. (ȁ; ȃ; ẹ́; ẹ̑)
1. |določene vrste|: Risal je v pesek ~e like; Loteva se me ~ nemir |zelo čuden|; Tresla ga je ~a mrzlica
2. Postaja je °~e tri kilometre od tod kake; prim. nekakšen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nekàkšen -šna -o tudi nekákšen -šna -o, pokr. tudi nékakšen -šna -o nedol. kak. zaim. (ȁ; ȃ; ẹ́; ẹ̑)
1. |določene vrste|: Risal je v pesek ~e like; Loteva se me ~ nemir; Tresla ga je ~a mrzlica
2. Postaja je °~e tri kilometre od tod kake; prim. nekak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nékam nedol. prisl. zaim. (ẹ́)
1. smer. prostor. ~ dol je šel; Knjiga se mi je ~ založila, a se nikakor ne spomnim, kam; ~ daleč od tod; Sem ~ jo je neslo; Ali ne bi šla tudi midva °~ na počitnice kam
2. količ., poud.: ~ debela se mi zdi |precej|; ~ ozkosrčen ideolog |nekoliko|; Najini usodi sta si ~ podobni |nekako|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nékdaj nedol. čas. prisl. zaim. (ẹ̑) daljne preteklosti ~ je bil mlad pevec; Bilo je prijetno kot ~; ~ mogočna vojska; Že od ~ živijo tukaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
neméti -ím nedov. nêmi -íte tudi némi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; nemênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) začeti ~; poud. ~ od strahu, začudenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nèodvísen -sna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~ narod svoboden, samostojen; neodvisen od koga/česa ~ ~ staršev; publ. biti ~ ~ državnih organov |nepodrejen državnim organom|nèodvísni -a -o (ȅí) mat. ~a spremenljivkanèodvísnost -i ž, pojm. (ȅí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nèprávi -a -o (ȅȃ) ~ podatek; ~ strokovnjaknèprávo -ega s, pojm. (ȅȃ) ločiti pravo od ~ega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nèpravovéren -rna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ kristjan; poud. ~o mnenje |drugačno od splošno, uradno veljavnega|nèpravovérnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nèprekínjeno nač. prisl. (ȅȋ) publ. nepretrgano: ~ delati; ~ od osmih do desetih zvečer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nèspánec -nca m z -em pojm. (ȅá) biti izčrpan od ~a od nespečnosti, neprespanosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ihneúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nèvážen -žna -o; bolj ~ (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) nepomemben: ~a podrobnostnèvážno -ega s, pojm. (ȅá) ločiti važno od ~ega od nepomembneganèvážnost -i ž, pojm. (ȅá) nepomembnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nèvrednôta -e ž, pojm. (ȅó) poud. |kar je nasprotno, drugačno od vrednote|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nìč2 -- s (ȉ) število ~; ~ deljeno z dve; Prva štiri števila so ~, ena, dve, tri; Tekma se je končala z ena proti ~; vrednosti od ~ do neskončno; zavrteti gumb na ~; temperatura okoli ~; vidljivost ~; trenutek ~ pri odštevanju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nikóder nik. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ se nisem vozil; V tej rečici ni ~ več rib, niti po tolmunih ne; Od kod pa je ta človek? -Od ~ ni, kvečjemu iz knjige; Do ~ te ne bom mogel spremiti, imam nujen opravek; ●Tega ne boš več našel ~ nikjer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nikógaršnji -a -e nik. svoj. zaim. (ọ̑) ~ pes; poud. ~ega kruha ne maram, sama znam zaslužiti; publ. ~e ozemlje |ne pripadajoče nobeni od nasprotnih strani|nikógaršnjost -i ž, pojm. (ọ̑); prim. nikogaršen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nóčem zanikani sedanjik od hoteti (ọ́); gl. hoteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nòr nôra -o; bolj ~ (ȍ ó ó) knj. pog., poud. ~ človek |duševno bolan|; poud.: ~o upanje |zelo veliko, neuresničljivo|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; Ne bodi ~ |neumen, nespameten|; poud. nor od koga/česa ~ ~ obupa |zelo obupan|; poud. nor na koga/kaj biti ~ ~ konje, ženske |zelo rad jih imeti|nôri -a -o (ó) rastl. ~a ajdanôro -ega s, pojm. (ó) poud. slišati kaj ~ega |neumnega, nespametnega|noróst -i ž, pojm. (ọ̑) poud. ~ njegovega vedenja |neumnost, nespametnost|; knj. pog., poud. zdraviti ~ |duševno bolezen|; števn., poud. počenjati ~i |neumne, nespametne stvari|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nosljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nosljánje; (-àt) (á ȃ) ~ od otroštva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nóšen -a -o (ọ́) od vetra ~ dežnóšeni -a -o (ọ́) šport. ~a žoga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o letonovêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovinenàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnostnôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefunôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesminôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~imna nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znovapo nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj nareditinovóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Nôva Zelándija -e -e ž, zem. i. (ó á) |otoška država vzhodno od Avstralije|: na ~i ~inovozelándski -a -o (ȃ)Novozelándec -dca m z -em preb. i. (ȃ)Novozelándka -e ž, preb. i. (ȃ)Novozelándčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
novêmber -bra m (é) od prvega do desetega ~a; Zgodilo se je (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
o..3 [poudarjeno ò] varianta predp. od.. pred c, č ocedíti, očéditi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obdóbje -a s (ọ̑) padavinska ~a; ~ doraščanja; ~ v zemeljski zgodovini; v ~u od januarja do maja v času; v ~u enega leta v enem letu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obeléti -ím dov. obelênje; drugo gl. beleti (ẹ́ í) Lasje so mu obeleli od sonca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obiskánec -nca m z -em člov. (á) posloviti se od ~aobiskánka -e ž, člov. (á)obiskánčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obledéti -ím dov.; drugo gl. bledeti (ẹ́ í) Blago je obledelo; privzdig. Spomin nanj je obledel |postal manj izrazit|; star. ~ od strahu prebledeti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obljúba -e ž (ȗ) držati ~o; odvezati od ~e; dati ~o obljubiti; poud.: prazne ~e |neuresničene|; ~ dela dolg |Obljubo je treba izpolniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obnemôči -mórem dov. obnemógel obnemôgla (ó ọ́) ~ od lakote; Telo ~e pod težo dela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obratováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; obratovánje; (-àt) (á ȗ) Nova elektrarna že ~uje; Od sedmih hotelov ~ujejo le trije → so odprti; Ladja ~uje na progi Reka—Dubrovnik → vozi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obrníti in obŕniti -em dov. obŕni -te in -íte; obŕnil -íla, obŕnit, obŕnjen -a; obŕnjenje; (obŕnit) (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ konja; ~ otroka od okna; poud. obrniti koga za kaj ~ koga za veliko denarja |ogoljufati|obrníti se in obŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ in iti nazaj; obrniti se na koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja za nasvet; poud. Ta človek se zna obrniti |je spreten, iznajdljiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obséden1 -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ človek; poud. obseden od koga/česa biti ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. obseden z/s kom/čim biti ~ s čistočo |preveč zavzet za čistočo|obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obsedéti -sedím dov. obsedênje; drugo gl. sedeti (ẹ́ í) ~ od utrujenosti; šol. žarg. ~ v četrtem razredu |ne končati ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obsiján -a -o; bolj ~ (á) od česa biti ~ ~ sonca; obsijan z/s čim z mesečino ~ obrazobsijánost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obstrméti -ím dov. obstrmênje; drugo gl. strmeti (ẹ́ í) ~ od začudenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obveščèn -êna -o tudi obvéščen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) nepristransko ~ kupec; biti ~; obveščen o kom/čem biti dobro ~ ~ vsemobveščêni -a -o tudi obvéščeni -a -o (é; ẹ́) publ. izvedeti kaj iz dobro ~ih krogov |od pristojnih ljudi|obveščêni -ega tudi obvéščeni -ega m, člov. (é; ẹ́) izvedeti kaj od ~aobveščênost -i tudi obvéščenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
obzórje -a s (ọ̑) S hriba se vidi širše ~; ladja na ~u; človek z velikim ~em |obsegom izobrazbe|; njegovo glasbeno ~; poud. Odmev se širi od ~a do ~a |vsepovsod|; rud. rovi različnih obzorij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
očála očál s mn. (ȃ) natakniti si ~; ~ za gledanje od blizu; sončna ~; brati brez očal |dobro videti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
očáran -a -o; bolj ~ (ȃ) ~o gledalstvo; očaran od koga/česa biti ~ ~ lepote; očaran nad kom/čim ~ ~ lepoto goročáranost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
očŕnjen -a -o tudi očrnjèn -êna -o; bolj ~ (ŕ; ȅ é é) ~ obraz; očrnjen od česa ~ ~ saj; poud. biti ~ med ljudmi |nepriljubljen, osovražen|očŕnjenost -i in očrnjênost -i ž, pojm. (ŕ; é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
OD OD-ja tudi OD -- [odé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) osebni dohodek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
od.. [poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3
I. izpredložna glag.
1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi
2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti
3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi
4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti
5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti se
II. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj
III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odbíjanje (í) čemu kaj ~ steklenicam vratove; odbijati koga/kaj ~ napade; ~ svetlobo; ~ vabila → odklanjati; odbijati kaj od česa ~ davek od honorarjev; odbijati kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura ~a dvanajstodbíjati se -am se (í) Zvok se ~a; odbijati se od česa ~ ~ ~ tal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odbítek -tka m (ȋ) ~i kamna; ~ od plače; pojm. preostanek denarja po ~u izdatkov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odbíti -bíjem dov., nam. odbít/odbìt; odbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) komu/čemu kaj ~ brani zob; publ. ~ beguncem pomoč odreči; odbiti koga/kaj ~ napad; ~ sovražnika; ~ ponudbo, snubca → odkloniti; odbiti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od sebe; ~ stroške od izplačila; odbiti kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura je odbila enajst; Vse ure so že odbile |prenehale biti|odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila; odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odcèp -épa m (ȅ ẹ́) cestni ~; pojm. ~ od matične države odcepitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odcepítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ poti; ~ od matične države
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odcepíti in odcépiti -im dov. odcépljenje; drugo gl. cepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ kos lesa; ~ kabel; odcepiti kaj od česa Deželo so odcepili od matične državeodcepíti se in odcépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) od česa Naša knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice; Proga se ~i proti severu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odcépljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odcépljanje (ẹ́) kaj od česa ~ vejo za vejo od deblaodcépljati se -am se (ẹ́) od česa Od ploščadi se ~ata dva hodnika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odčêsniti -em in odčesníti -čésnem dov. odčêsnjenje in odčésnjenje; drugo gl. česniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) kaj Vihar je odčesnil veje; poud. odčesniti kaj od česa ~ nogo od stola |odbiti|; poud. odčesniti kaj z/s čim ~ rob pisma z zobmi |odtrgati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddahníti se in oddáhniti se -em se in oddahníti si in oddáhniti si -em si dov. oddáhnjenje; drugo gl. dahniti (í/ȋ/á á) ~ ~ in nadaljevati; oddahniti se od koga/česa ~ ~ ~ skrbi; poud. ~ ~ ~ otrok |za nekaj časa prenehati se ukvarjati z njimi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddáljen -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ kraj; oddaljen od koga/česa Šola je kilometer ~a od središčaoddáljenost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -át, -án -ána; oddaljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ predmeta drugega od drugegaoddaljeváti se -újem se (á ȗ) Ladja se ~uje; oddaljevati se komu Sin se mu ~uje; oddaljevati se od koga/česa ~ ~ ~ norm
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddaljítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ ladje od obale
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddaljíti -ím dov. oddálji -íte; oddáljil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; oddaljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj od koga/česa ~ vozila z vnetljivimi snovmi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddaljíti se -ím se tudi oddáljiti se -im se dov. oddálji se -íte se tudi -i se -ite se; oddáljil se -íla se tudi -il se -ila se, -ít se/-ìt se tudi -it se, oddáljen -a; oddáljenje; (-ít se/-ìt se tudi -it se) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) ~ ~ za nekaj korakov; oddaljiti se od koga/česa Čustveno se oddaljiti od ljudi; ~ ~ ~ prvotne teme
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddelíti -ím dov. oddélil -íla, nam. oddelít/oddelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) komu kaj ~ otrokom kruh; neobč. oddeliti koga/kaj od koga/česa ~ bolnike od drugih ločitioddelíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zahtev svojih kolegov ločiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oddeljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ zaporniku hrano; oddeljevati kaj za kaj ~ velike vsote za gradnjo cest; neobč. oddeljevati koga/kaj od koga/česa ~ teorijo od prakse ločevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddihávati se -am se in oddihávati si -am si nedov. -ajóč se, si; oddihávanje (ȃ) Po vsaki vzpetini so se dolgo oddihavali; neobč. oddihavati se od česa ~ ~ ~ dela odpočivati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddihováti se -újem se in oddihováti si -újem si nedov. -ujóč se, si, -ováje se, si; -àl se, si -ála se, si, -àt se, si; oddihovánje; (-àt se, si) (á ȗ) globoko se oddihovati; neobč. oddihovati se od česa ~ ~ ~ dela odpočivati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oddvájanje (á; ȃ) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike s tifusom od drugih → ločevati; publ. oddvajati kaj za kaj ~ visoke vsote za obrambo → oddeljevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddvojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) publ. ločen; upravno ~a pokrajina; imeti ~o mesto med vrstniki → posebno; oddvojen od koga/česa biti ~ ~ družbe → ločen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oddvojíti -ím dov. oddvójil -íla, nam. oddvojít/oddvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike z nalezljivimi boleznimi od drugih → ločiti; ~ del knjižnice od tehniške knjižnice → odcepiti; publ. oddvojiti kaj za kaj ~ premajhen del narodnega dohodka za znanost → oddeliti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odgúgati se -am se tudi odgúgati se -ljem se dov. -aj se -ajte se tudi -i se -ite se; odgúganje (ú; ȗ; ú; ȗ) Ladja se je odgugala od brega |gugaje se odpeljala|; ~ ~ iz gostilne |gugaje se oditi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odhúliti se -im se dov. odhúljenje (ú; ú ȗ) Pes se je odhulil od hiše |pritajeno odšel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odjékniti -em dov. odjéknjenje (ẹ́ ẹ̑) Strel je odjeknil od hribov; neobč. Dogodek je silovito odjeknil |o njem se je govorilo, razpravljalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odklánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odklánjanje (ȃ) koga/kaj ~ pomoč; fiz. Kondenzator ~a elektronski curek; neobč. Dekleta so ga odklanjala zavračalaodklánjati se -am se (ȃ) od česa Nova likovna smer se ~a od realizma |oddaljuje|; fiz. Svetlobni curek se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odkláti -kóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) kaj od česa ~ trsko od polenaodkláti se -kóljem se (á ọ́) od česa Sklad se je odklal od skale
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odklêj1 in odklèj mer. čas. prisl. zaim. (é/ȇ; ȅ) neobč. od kdaj: ~ se že poznava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odklêj2 in odklèj podr. čas. vez. (é/ȇ; ȅ) neobč. Vprašanje je, ~ se v zgodovini pojavlja ta tip družbe od kdaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odklesáti -kléšem dov. odklesánje; drugo gl. klesati (á ẹ́) kaj od česa ~ ~ kamna več majhnih kosov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odklòn -ôna m, pojm. (ȍ ó) ~ od tradicije; fiz. ~ svetlobe; števn. duševni ~; idejni ~i; šport. narediti pet ~ov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
od kód podr. kraj. vez. zv. (ọ́/ọ̑) Vprašaj ga, ~ ~ prihaja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
od kóder [də] podr. ozir. vez. zv. (ọ̑) povzpeti se na vrh, ~ ~ je lep razgled; Vrni se tja, ~ ~ si prišel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odkopáti -kópljem tudi odkopáti -ám dov. odkopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ skriti predmet; odkopati kaj od česa ~ zemljo od drevesaodkopáti se -kópljem se tudi odkopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) Sneg ga je zasul, da se je komaj odkopal izkopal; poud. odkopati se iz česa ~ ~ ~ dolgov |poravnati dolgove|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odkŕhniti -em dov. odkŕhnjen -a; odkŕhnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ kos kredeodkŕhniti se -em se (ŕ ȓ) od česa Od skale se je odkrhnil drobec; pokr. zah. glasno se odkrhniti se odhrkniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odkupíti in odkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ knjige; ~ ugrabljenca; odkupiti koga/kaj od koga ~ travnik od sosedaodkupíti se in odkúpiti se -im se (í/ȋ/ú ú) ~ ~ iz ujetništva; poud. odkupiti se komu z/s čim ~ ~ prijatelju z darilom |dati mu darilo zaradi slabega, neprimernega ravnanja|; ~ ~ z delom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odlepíti in odlépiti -im tudi odlépiti -im dov. odlépljenje; drugo gl. lepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ nalepkoodlepíti se in odlépiti se -im se tudi odlépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Nalepka se je odlepila; odlepiti se od koga/česa poud. ~ ~ ~ slabe družbe |ločiti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odlépljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odlépljanje (ẹ́) kaj ~ nalepkeodlépljati se -am se (ẹ́) poud. od koga/česa ~ ~ ~ skupine |ločevati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odletávati -am nedov. -ajóč; odletávanje (ȃ) Lastovke ~ajo; odletavati od česa poud. Kamenje ~a ~ zidu |se odbija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Ptice so odletele; poud. odleteti od česa Krogla je odletela od zidu |se je odbila|; poud.: ~ iz službe |biti odpuščen|; ~ k sosedu |odhiteti, steči|; šol. žarg. ~ pri izpitu |ne opraviti izpita|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odločíti in odlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj To naj ~i predsednik; publ. ~ obe igri v svojo korist → zmagati v obeh igrah; Prav to je odločilo njegovo usodo usmerilo, določilo; odločiti kaj od česa ~ slabo grozdje od dobrega ločiti; star. odločiti koga/kaj za kaj ~ može za stražo določiti, izbrati; star. odločiti komu kaj ~ bolnikom posebne sobe dati; ~ vsakemu svoje delo odkazati; odločiti o kom/čem ~ ~ spornem vprašanjuodločíti se in odlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) za koga/kaj ~ ~ ~ izobražence pri volitvah; ~ ~ med eno in drugo možnostjo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odluščíti in odlúščiti -im dov. odlúščenje; drugo gl. luščiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ krasto; odluščiti kaj od česa ~ kamenje od zidu; odluščiti kaj z/s česa ~ zrna koruze s storžaodluščíti se in odlúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Omet se je na več krajih odluščil; poud. odluščiti se od česa ~ ~ ~ gruče |ločiti se, oditi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odmaknítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ roke; ~ od tradicije; ~ družbi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odmakníti in odmákniti -em dov. odmákni -te in -íte; odmáknil -íla, odmáknit, odmáknjen -a; odmáknjenje; (odmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ desko; poud. ~ pete |oditi; pobegniti|; odmakniti kaj od česa ~ omaro od steneodmakníti se in odmákniti se -em se (í/ȋ/á á) ~ ~ dva koraka nazaj; odmakniti se komu/čemu ~ ~ družbi; odmakniti se od koga/česa ~ ~ ~ načrta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odmáknjen -a -o; bolj ~ (á) časovno ~ dogodek; ~ stol; poud.: živeti v ~i vasi |precej oddaljeni; težje dostopni|; ~o gledanje na stvari |nestvarno, neživljenjsko|; odmaknjen od česa biti ~ ~ resničnostiodmáknjenost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odmèv -éva m (ȅ ẹ́) slišati ~; ~i korakov; Roman je imel velik ~; publ. Sprejeti sklep je ostal brez ~a brez uspeha, učinka; pojm. ~ od sten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odmévati -am nedov. -ajóč, -áje; odmévanje (ẹ́) Klici ~ajo po dolini; neobč. V njegovem glasu ~a razočaranje se kaže, je vidno; odmevati od česa Dolina ~a ~ vriskov; brezos. Zavpil je, da je odmevalo od stenodmévati se -am se (ẹ́) star. odmevati: Koraki se glasno ~ajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odmík -a m, pojm. (ȋ) ~ pokrova; ~ od predpisov; števn. primerni ~i med stavbami; publ. idejni ~i odkloni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; odmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ roko; odmikati kaj od česa ~ pohištvo od steneodmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) boječe se ~; odmikati se od koga/česa ~ ~ ~ norm
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odmláda mer. čas. prisl. (ȃ) poznati se že ~ od mladega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odnášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odnášanje (ȃ) koga/kaj ~ kamenje z njive; Tok ga ~a od brega; brezos. Čoln ~a na odprto morje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odnéhati -am dov. odnéhanje (ẹ̑) ~ sredi poti na vrh; Bolečine so odnehale ponehale, popustile; pokr. Po dežju je zemlja odnehala se je zmehčala; neobč. odnehati od česa ~ ~ tožbe odstopiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpádnik -a m, člov. (ȃ) ~ od vereodpádnica -e ž, člov. (ȃ)odpádničin -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpádništvo -a s, pojm. (ȃ) ~ od vere
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpásti -pádem dov., nam. odpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Listje je odpadlo; odpasti od česa ~ ~ vere; odpasti na koga/kaj Kolikšen znesek ~e ~ osebo; publ. Del denarja ~e tudi za nakup opreme → se bo uporabil, oddelil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpénjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; odpénjanje (ẹ̑) kaj ~ gumb; ~ jopico; odpenjati kaj od česa ~ živino od jasli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ gumb; voj. ~ pištolo; odpeti kaj od česa ~ živino od jasli; odpeti komu kaj ~ otroku plaščodpéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) Plašč se mu je odpel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpísati in odpisáti -píšem dov. odpisánje; drugo gl. pisati (í/á í) komu ~ očetu; odpisati komu na kaj ~ očetu na pismo; odpisati kaj ~ dolg; poud. odpisati koga |nehati ga upoštevati|; odpisati kaj od česa ~ znesek od računa; odpisati komu kaj ~ dolžniku nekaj dolga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpočítek -tka m, pojm. (ȋ) ~ od dela; neobč. ~ po kosilu počitek, počivanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpočíti -počíjem dov.; drugo gl. počíti (í ȋ) redk. kaj ~ noge odpočiti si; redk. leči in ~ odpočiti se, odpočiti siodpočíti se -počíjem se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ dela; Ko se ~ijemo, odidemoodpočíti si -počíjem si (í ȋ) kaj ~ ~ oči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpočívati -am nedov. -ajóč, -áje; odpočívanje (í) redk. kaj ~ oči odpočivati si; redk. Karavana ~a se odpočiva, si odpočivaodpočívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ dela; ~ ~ med delom, pri deluodpočívati si -am si (í) kaj ~ ~ noge
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odračúnati -am dov. -an -ana; odračúnanje (ȗ) kaj od česa ~ davek od honorarja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odrevenéti -ím dov. odrevenênje; drugo gl. dreveneti (ẹ́ í) od česa ~ ~ mraza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odrézan -a -o (ẹ̑) ~e veje; poud. biti ~ od sveta |ločen|odrézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odrézati -réžem dov. -an -ana; odrézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ grozd; ~ več kosov blaga; ~ vejo od drevesa; poud. odrezati koga/kaj od česa Sneg jih je odrezal od mesta |ločil|; odrezati komu/čemu kaj ~ otroku kos kruha; ~ bolniku nogo odstraniti z operacijo; ~ rožam pecljeodrézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) poud.: ~ ~ na tekmovanju |izkazati se|; znati se odrezati |kratko, učinkovito odgovoriti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odríniti -em dov. odrínjen -a; odrínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ radovedneže; poud. ~ tekmeca s položaja |spraviti|; odriniti koga/kaj od česa ~ čoln od brega; odriniti koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom; poud. odriniti komu kaj za kaj Za posestvo mu je odrinil lepo vsoto |dal, plačal|; ~ kolegom težje naloge |dati, naložiti|; poud. ~ od doma, na izlet |oditi, odpraviti se|odríniti se -em se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ stene bazena; pravilno se odriniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odrínjen -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. čutiti se ~ega |zapostavljenega|; poud. odrinjen od česa biti ~ ~ dogajanja |ne biti upoštevan|odrínjenost -i ž, pojm. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odrívanje (í) koga/kaj ~ napadalca; Plavalec ~a vodo; odrivati koga/kaj od česa ~ ljudi od vrat; odrivati koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtomodrívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ tal; Skakalec se dobro ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odskakováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; odskakovánje; (-àt) (á ȗ) Ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi poškropil; odskakovati od česa poud. Žoga ~uje ~ tal |se odbija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odskočíti -skóčim dov.; drugo gl. skočiti (í/ȋ ọ̑) ~ s ceste; šport. Skakalec je pravilno odskočil; odskočiti od česa poud. Žoga je odskočila od koša |se odbila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odskòk -óka in odskòk -ôka m, pojm. (ȍ ọ́; ȍ ó) ~ padalcev iz letala; publ. ~ od pravil odmik, oddaljitev; števn., šport. spreten ~ skakalca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odsónčje -a s (ọ̑) zvezdosl. |točka največje oddaljenosti planeta od Sonca|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odstòp -ópa m, pojm. (ȍ ọ́) ~ prednosti; ~ od pogodbe; zdrav. ~ mrežnice; publ.: podati ~ odstopiti; ~ prevoda od izvirnega besedila razlikovanje, odmik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odstópati -am nedov. odstópanje (ọ́; ọ̑) Omet ~a; Predsednik izjavlja, da ~a; odstopati od česa ~ ~ svojih načel; publ. Cene ~ajo ~ lanskega povprečja → se ločujejo, razlikujejo; publ. odstopati po čem To blago ~a ~ kvaliteti → je zelo kvalitetno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odstopíti in odstópiti -im dov. odstópljen -a; odstópljenje; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) Podplat na čevljih je odstopil; Predsednik je odstopil; šalj. odstopiti koga ~ ministra |odstaviti; povzročiti odstop|; odstopiti od česa ~ ~ svojih načel; pravn. ~ ~ tožbe; odstopiti komu kaj ~ bratu dediščino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odštét -a -o (ẹ̑) izdatek je ~; odštet od česa znesek, ~ ~ skupne vsoteodštétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odštéti -štêjem dov., nam. odštèt/odštét, zastar. odštévši; odštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) kaj ~ denar na mizo; odšteti kaj od česa ~ stroške od skupne vsote; mat. ~ devet od sto; odšteti komu kaj ~ tekmovalcu nekaj točk
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odtegljáj -a m z -em (ȃ) ~i od plače
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odtegníti in odtégniti -em dov. odtégni -te in -íte; odtégnil -íla, odtégnjen -a; odtégnjenje; (odtégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ roko; odtegniti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od dela; neobč. ~ pozornost ljudi od tega vprašanja odvrniti; odtegniti komu kaj od česa ~ dolžniku večji znesek od plače; ~ ponesrečencem pomoč |ne dati|; odtegniti koga komu/čemu ~ otroka slabi družbiodtegníti se in odtégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu ~ ~ delu; neobč. ~ ~ kazni izogniti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odtegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; odtegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ roko; odtegovati koga/kaj od koga/česa ~ bolnika od dela; odtegovati komu koga/kaj ~uje ji otroke; ~ beguncem pomoč; odtegovati komu kaj od česa ~ dolžnikom mesečne obroke od plače; odtegovati koga komu/čemu ~ mladino slabi družbiodtegováti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; neobč. ~ ~ plačevanju prispevkov izmikati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odtéhtati -am dov. -an -ana; odtéhtanje (ẹ̑) komu kaj ~ kupcu pet kilogramov jabolk; odtehtati koga/kaj Včasih ena beseda ~a cel stavek; poud. Vsak od njih ~a deset napadalcev |je vreden|; neobč. Vaše priporočilo veliko ~a zaleže
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odtŕgan -a -o (ȓ) ~ gumb; odtrgan od koga/česa biti ~ ~ družine; poud. ~ od sveta |nepovezan z njim|odtŕganost -i ž, pojm. (ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odtŕgati -am dov. -an -ana; odtŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ gumb; odtrgati koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ kos blaga od bale; odtrgati komu/čemu kaj ~ jabolku pecelj; ~ posojilojemalcu tretjino plače odtegnitiodtŕgati se -am se (ŕ ȓ) Na pobočju se je odtrgala skala; odtrgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odtrgováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odtrgovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ liste; odtrgovati koga/kaj od koga/česa ~ študenta od dela; ~ dolžni znesek od plače odtegovatiodtrgováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa poud. ~ ~ ~ skupine |oddaljevati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvájati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvájanje (á; ȃ) koga/kaj česa ~ narkomane mamil; odvajati koga/kaj od česa ~ tele od sesanjaodvájati se -am se (á; ȃ) česa ~ ~ kajenja; odvajati se od česa ~ ~ ~ mamil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvalíti -ím dov. odválil -íla, nam. odvalít/odvalìt; odvaljênje; drugo gl. valiti1 (í/ȋ í) kaj ~ hlode s potiodvalíti se -ím se (í/ȋ í) Skala se je odvalila v dolino; poud. Težek kamen se mu je odvalil od srca |rešil se je velike skrbi, nadloge|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvézan -a -o (ẹ́) ~ čevelj; odvezan česa biti ~ odgovornosti; odvezan od česa biti ~ ~ odgovornostiodvézanost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvézati in odvezáti -véžem dov. odvézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ čoln; odvezati komu kaj ~ otroku čevelj; odvezati koga česa ~ prosilca dolga; odvezati koga od česa ~ obtoženca od kazniodvézati se in odvezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) Uspelo se mu je odvezati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odvezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ vrvico; odvezovati komu kaj ~ jetnikom roke; odvezovati koga česa ~ predsednika odgovornosti; odvezovati koga/kaj od česa ~ pričo od prisegeodvezováti se -újem se (á ȗ) začeti se odvezovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvísen -sna -o; bolj ~ (í; í ȋ í) star. osamosvojitev ~ih narodov nesvobodnih, nesamostojnih; odvisen od koga/česa biti finančno ~ ~ staršev; uspeh, ~ ~ prizadevnosti; knj. pog. biti preveč ~ ~ mnenja drugih preveč ga upoštevatiodvísni -a -o (í) jezikosl. ~ stavekodvísnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odviséti● -ím dov. odvísi -íte; odvísel -éla; (-èt/-ét) (ẹ́ í) od koga/česa Pojavi ~ijo drug od drugega so odvisni; Vse ~i ~ tebe je odvisno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvísno povdk. (í) Stvar je dobra ali slaba, ~ je, kako nanjo gledate; Jed je odlična, ~ od okusa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj od koga/česa ~ mladino od kajenja; ~ nesrečo od poplavljencev; neobč. ~ oči od privoščljivca |ne gledati ga|odvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) od koga/česa ~ ~ ~ prijateljev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvrnítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ nesreče; ~ od staršev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odvrníti in odvŕniti -em dov.; drugo gl. vrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj od koga/česa ~ sina od poroke; ~ sum od obtoženega; neobč.: ~ bolezen preprečiti; ~ skrbi odpraviti; ~ udarec odbiti; neobč. odvrniti komu odgovoritiodvrníti se in odvŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) od koga/česa ~ ~ ~ prijateljev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odzémlje -a s (ẹ̑) zvezdosl. |točka največje oddaljenosti planeta od Zemlje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odzíbati tudi odzibáti -ljem in odzíbati tudi odzibáti -am in odzíbati -ljem in odzíbati -am dov. odzíbanje tudi odzibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) kaj Valovi ~ejo čoln k breguodzíbati se tudi odzibáti se -ljem se in odzíbati se tudi odzibáti se -am se in odzíbati se -ljem se in odzíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) Ladjica se je odzibala od obale
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odzvánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana (á) čemu Zvon župne cerkve ~a podružničnemu; poud. Kriki ~ajo od skal |odmevajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ôgenj ôgnja m (ó)
1. pogasiti ~; nalagati na ~; metalec ~a; prakt.sp. izbruh ~a |požara|; števn. olimpijski ~; stražni ~i
2. pojm. proti ~u odporna snov; ustavitev ~a |obstreljevanja|; elijev ~ |svetlikanje|; kuhati na slabem ~u |pri nizki temperaturi|; neobč. ~ večerne zarje rdeča svetloba, žarenje; poud.: poslati vojake v ~ |v oborožen spopad, boj|; žareti od ustvarjalnega ~a |od ustvarjalnosti|; ~ navdušenja |velika navdušenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oglušéti -ím dov. oglúši -íte; -èl/-él -éla; oglušênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na starost; redk. Prsti so mu oglušeli od mraza postali neobčutljivi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ogôrel -éla -o tudi ogorèl -éla -o in ogorél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ó ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) od česa od sonca ~ obrazogorélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ogorèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) knj. pog. od česa biti ~ od sonca ogorelogorênost -i ž, pojm. (é) knj. pog. ogorelost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ogradíti -ím dov. ográdil -íla, nam. ogradít/ogradìt; drugo gl. graditi (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ vrt z ograjoogradíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zunanjega sveta; publ. ~ ~ ~ izjave → zavračati izjavo, ne strinjati se z njo; neobč. ograditi se proti komu/čemu ~ ~ ~ vsem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ograjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ograjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj z/s čim ~ dvorišče z ograjo; poud. Zaliv ~ujejo visoki hribi |obdajajo, obkrožajo|ograjeváti se -újem se (á ȗ) od koga/česa neobč. ~ ~ ~ sveta; publ. ~ ~ ~ sklepov → zavračati sklepe; neobč. ograjevati se proti komu/čemu ~ ~ ~ svojim sosedom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ogreválnik -a m (ȃ) širjenje toplote od ~a; neobč. termofor
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ogúljek -jka m (ȗ) neobč. ~ od sedla žulj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oguljenína -e ž (í) ~ od sedla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ohripéti -ím dov. ohripênje; drugo gl. hripeti (ẹ́ í) ~ od kričanja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
okamnéti -ím dov. okamnênje; drugo gl. kamneti (ẹ́ í) Snov se zgosti in ~i; poud. ~ od strahu |postati negiben, tog|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
okamnítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ lesa v vodi; poud. ~ od strahu |pojavitev negibnosti, togosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
okorèl -éla -o in okorél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) neobč. od mraza ~i prsti otrpli, odreveneli; ~ zločinec → nepoboljšljivokorélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
okoréti -ím dov. okôri -íte; -èl/-él -éla; (-èt/-èt) (ẹ́ í) neobč. Prsti so mu od mraza okoreli otrpnili, odreveneli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
okorévati -am nedov. -ajóč, -áje; okorévanje (ẹ́) neobč. ~ od mraza otrpevati, dreveneti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
oledenéti -ím dov. oledenênje; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) redk. Cesta je oledenela poledenela; poud. oledeneti od česa ~ ~ groze |postati negiben, tog|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
olesenéti -ím dov. olesenênje; drugo gl. leseneti (ẹ́ í) Rastlina ~i; poud. Noge so mu olesenele od mraza |postale negibne, toge|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1099 zadetkov.