*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abronek m, F
2,
pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati;
tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ako vez., F
25,
agesis, li daile
aku ti hozheṡh;
an, aku je;
capsis, vṡami
aku hozheṡh;
libet, aku lubi,
aku dopade, dopade, lubi;
ni, aku ne, zhe ne;
nisi, aku, ſamuzh, ampák;
prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe,
aku ta ygra bode prou, ali nikár;
proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je,
aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim;
quamquam, De bi ravnu,
aku ravnu;
secundè, aku od kodai;
ſi, aku, debi:
ſi fieri potest, aku je mogozhe;
ſicubi, aku kei;
ſin, akune;
ſiquando, aku kadai;
ſiquid, aku kai;
ſiquis siqua, siquod, aku gdú;
ſi ullus, aku gdú;
utrùm, aku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
angelika ž, F
4,
caulias, -liae, ena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je
Angeliki glyh oẛmena;
laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza
angelica;
magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta
angelike;
ſilphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je
angelica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apoteka ž, F
6,
ichryorolla, -ae, viṡine mihúr,
v'opoteki ſe imenuje uſtni lym;
lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe
v'opotekah imenuje ladanum;
mithridaticum, -ci, vel mithridatum, triák
s'opotèke;
myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla
[h]tne ṡhalbe
v'opotékah delajo;
myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali
apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo;
oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe
v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apotekar m, F
8,
medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali
opotekar;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli,
apotekarji ga imenujejo olander;
pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla;
pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37;
ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od
opotekarjou;
ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty
Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo;
ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja,
Opotekar;
zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty
Apotekarji jujubas imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bandero s, F
5,
antisignatus, kateri v'boju ſtoy pred
bandiram;
aplustre, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui;
cohors peditum, enu
bandiru od 500. péiṡhzeu;
signifer, fendrih, kateri
bandèro noſſi;
vexillum, -li, bandèru, vel bandèra;
prim. bandera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
batičica ž, F
2,
scutula, -ae, ena
batizhiza;
thypha aquatica, terſovine, ali od bizhja
batizhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beka ž, F
3,
amerina, beka, ali verba;
vimen, -nis, vitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od
bèke, verbe, breiṡe, ſrabotje;
vtilis [vitilis],
le, tú shilovatu ſhibovje, kakòr
bèka, etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bekov prid., F
2,
ſalignus, -a, -um, ſaligneus, bèkou, kar je od
bèkoviga driveſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beli sam., F
11,
albatus, -a, -um, v'bélo oblizhen;
albugo, tú
bélu v'ozhéh;
alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta
beili;
candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar;
galbamatus, takú
v'beilu oblizhen;
interalbicare, nabélu vleizhi;
lienteria, -ae, takaſna griṡha, ali tá
beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè;
oculi albugo, albumen, tú
beilu v'ozhéh;
ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem
beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh;
subalbicare, beilkaſt biti, na
beilu vleizhi;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis
s'beilim ṡmeiſhan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beliti se nedov., F
4,
albeo, albere, bélu biti,
béliti ſe;
candere, ſe beiliti;
gramina candent, ṡeliṡzha inu trave
ſe beilè od ſlane, je velika ſlana padla;
latescere, mleiku ratati, ali
ſe beiliti kakòr mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bi člen., F
44,
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de
bi po terni shly;
ausim, de
bi ſmil;
exercendus, kateri
bi ſe imil ṡkuſhati;
faxit deus, de
bi Búg dal;
forem, bi bil;
fugam ardet abire, vus gory kakú
bi béṡhal;
in ictu oculi, kakòr de
bi s'okam trenil;
magis vellem, jeſt
bi hotel doſti raiſhi;
nutu, uno nutu, kar
bi trenil;
quamquam, De
bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de
bi lyh;
quasi, kaku
debi, ṡkorai;
subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de
bi ṡhitu veyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bičje s, F
8,
haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v muṡgenih yṡerih
v'bizhji prebiva;
junceus, -a, -um, juncinus, -a, -um, s'bizhja;
paludes, bizhje, bizhovje, muṡge;
scirpeus, -a, -um, s'bizhja;
scirpus, -pi, mezizhje,
bizhje;
sirpus, vel scirpus, mezizhje,
bizhje;
storea, -ae, ſléherna odeya
s'bizhja ſturjena;
thypha aquatica, terſovine, ali od
bizhja batizhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bil del., F
36,
ariopagitae, ſo
bily v'tem méſti Athene ſodniki;
communiter putabant, ſo
bily gmain miſli;
fatifer ensis, en mezh, s'katerim je
bil eden vbyen;
mansuetabatur, je
bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16;
mecum indignabar, jeſt ſim
bil ſam na ſe jeṡen;
metu agitati, ſerzè ym je
bilú vpadlu od ſtraha;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim
bil, biti;
verberones, kateri ſo
bily ozhitnu tepeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bilje s, F
2,
sicilimentum, -ti, bilje od pokoſhene trave, kateru na travniki oſtane;
stipula, -ae, bilka ſlame,
bilje, ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
biti1 nedov., F
849,
adſum, tú
ſim vprizho;
aſsum, et adſum, tú
ſim;
coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam,
ſem ẛazhèl;
communiter putabant, ſo bily gmain miſli;
ejactamentum, kar
je vunkai verṡhenu;
emitti â Deo, od Boga
biti poſlán;
enitere, ſvitál
biti;
enitescere, imeniten
biti;
esſe, biti;
esurire, lazhen
biti;
exoptabilis dies, en dán kakòr
ſmo ga ṡheléli;
falsus sum, ſim ogolufan;
fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu;
fieri, ratati,
biti;
madere vino, vinen, ali pyan
biti;
malum est prae manibus, neſrèzha
je pred rokami;
narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr
ſo narciſſi;
omniparens terra, ṡemla
je vſih rizhy ena mati;
pollere, premoṡhin
biti;
prosum, ſim h'pridu;
ſic, ja takú, takú
je;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt
ſim, ti
ſi, on
je, jeſt
ſim bil,
biti;
ubinam gentium sumus? per katerih ludéh
ſmó my;
vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29;
prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bitje2 s, livor, proga, zhernavka, plavu od
bitja;
prim. bijenje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blečič m, synthesis, lodnaſti gvant: en reṡdilen od veliku farb inu
blezhizhou poſtavlenih gvant
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blek1 m, F
3,
aſsumentum, perſhitek, en perſhiti
blek;
cento, -nis, flika per fliki, ena is ṡhlaht
blekou nariena dèka, ali odeja;
vetarementum, -ti, ena flika, ſtari
blek od ſhulinou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blizi prisl., F
12,
adinere, blisi, ali notar poſtaviti;
admotus, -a, -um, permaknîen,
blisi poſtavlen;
admovere, permakniti, pertakniti,
blisi poſtaviti;
adnatare, perplavati,
blisi perplavati, doplavati;
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen,
bliẛi poſajen;
circa, circum, okuli, poleg,
bliṡi;
collimitari, eden per druṡim
bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti;
cominus, et emenus, od
bliẛi inu od dalezh;
penè, ṡkorai,
bliṡi;
penes, cilú
bliṡi, poleg, s'raven, per;
propinquè, cilú
bliṡi;
proximare, bliṡhati, cilú
bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blizu prisl., F
11,
accolere, blisu prebivati;
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati,
bliẛu ſtati, ali leshati;
adjacere, poleg, ali
bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati;
adsitus, -a, -um, perſajen,
bliẛu perſajen, bliẛi poſajen;
adstituere, bliẛu poſtaviti;
adventare, bliẛu priti, ſe perbliṡhati;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti,
bliṡu pertezhi, perléſti;
alluo, -ere, oblivati,
bliṡu tezhi;
cominus, et comminus, od
bliṡu, is bliṡhnîga;
ferè, fermè, ṡkorai,
bliṡu;
fermè, ferè, ṡkorai,
bliṡu;
prim. bliže
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bližnje sam., F
2,
cominus, et comminus, od bliṡu, is
bliṡhnîga;
depropè, od
bliṡhnîga. Jer:25
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bližnji prid., F
13,
accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed;
agnata, blishnîa, od ozheta tetta;
agnati, blishnîa ṡhlahta po ozhetu;
cognata, tetta, ſvieſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consangvineus, rodják,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consanguinitas, ſvojáſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
genere ſum ei proximus, jeſt ſim nîemu
bliṡhîa ṡhlahta;
Germanus, Nemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta
bliṡhnîa;
propinquus, -a, -um, bliṡhnî;
proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta;
sangvine junctus, bliṡhnîa ṡhlahta;
suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh;
vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid
- bližnjejši , F2, proprior, tá bliṡhniſhi; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh
- najbližnjejši F2, citimus, -a, -um, tá narbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimus, narbliṡhniſhi ſoſſid
- najbližnji , menix, koṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bob m, F
16,
acrochordon, ſo bradovize, kakor en
bob debele;
colocasia, -ae, vodeni
bob raſte v'Egyptu;
conchis faveta, is
boba jeid;
faba, -ae, bob;
fabacia, -ae, faveta, en mozhnik
s'boba;
fabae hilum, tá zherna pika na
bobu;
fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od
boba;
fabalis, et le, kar
k'bobu ſliſhi;
fabarius ager, nyva ṡa
bob, kir
bob rad raſte;
hilum, -li, tá zherna pika na
bobi;
hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki
bob;
midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol
v'bobu;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali
bob;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin
[e] graha, od
boba;
valvuli, ſtrokiki per
bobi, ali drugim ſozhivji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bobovski prid., fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bodi vez., F
19,
esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa
bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe,
bodi ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ
bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan,
bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh
bodi;
pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi
bodi gvant, ali danarji;
perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
qualiscunque, kakerſhenkuli
bodi;
qualitercumque, v'kakerſhno kuli
bodi visho;
quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantumcunque, kolikar kuli
bodi;
quocunque, kamer kuli
bodi;
quoquomodo, kakorkuli
bodi;
stupa, -ae, predivu, ſi
bodi lanenu, ali konopnu;
ubicunque, kirkuli
bodi;
undelibet, is katerigakuli meiſta
bodi, od kateriga kuli kraja
bodi;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi
bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bog m, F
49,
Bacchus, pyanski ali vinski
Búg;
consus, Búg tega ſveitovanîa;
Deus, Búg;
Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil;
divinitus, od
Bugá, is
Buga;
Emanuel, nobiscum Deus, Búg ṡnami;
impiè, pregréſhnu, ṡupar
Boga, inu te ſtariſhe;
lamuel, vel Jamuel, Bogú lub. Prov:31;
lares penates, domazhi duhovi, ali
boguvi;
nolite errare, deus non irredetur, ne motite ſe,
Bug ſe nepuſty ṡhpotati;
ò si, Búg hotel;
Sabaoth, deus ſabaoth, Búg te mozhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bogovec m, F
11,
areoli, bogovzi;
ariolus, bogoviz;
arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi
bogovze;
augur, -ris, Bogoviz, kateri na tyze mèrka;
divinus, -ni, divinator, bogoviz;
extipex, -cis, en
bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje;
hariolus, -li, en zupernik ali
bogoviz;
haruspex, -cis, en
Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
inaugurató, od
bogouzou poveidanu, ali na ṡnanie danu;
laena, -ae, nékadanî na voiski plászh, kateriga ſo ty
bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten;
python, -onis, bogoviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
boleti nedov., F
16,
capite laborare, glava
boly;
cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali
boly;
crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz
boly;
diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh
boly, de ne more ṡaderṡhati;
dolere, tudi
boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati;
dolet, boly, ſe ṡgréva;
dolet â ſole caput, od ſonza glava
boly;
hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani
boly;
lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena
boly;
neuricus, -a, -um, kateriga glidi
bolè, prity, ali potogram ima;
obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè
bolè;
oedoma, oteklúſt vodena, katera ne
boly, pres beteṡha;
ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh
boly;
vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava
boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolezen ž, F
94,
aegrimonia, -ae, boléẛen, ſlabúſt, ṡhaloſt;
aegritudo, boléẛan;
affectus morbo, s'
bolésno obdán, s'nadlugo, révo;
angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali
boléṡen;
arrosthema, boléṡen;
carcinoma, boléṡen, rak;
cephalaea, -ae, cephalalgia, velika glave
boléṡin, kir dolgu zhaſſa terpy;
comitialis morbus, padezha
boléṡen;
epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha
boléṡan;
insanitas, neṡdravje,
boléṡan, neumnoſt;
langvor, oris, bolezhina, ſlabúſt,
boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt;
morbus, boléṡan;
paraxismus, marṡlize, ali
boleṡni ṡazhetik;
praeservativum, [arznia] katera
boléṡni brani, inu ohrani pred
boléṡnjo;
pusulosus, -a, -um, kateri je s'takeſhno
boléṡanjo obdán;
vermina, gliſte, od gliſt
boléṡan, trébuha
boléṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
borovnica ž, F
4,
mirthetum, tú meiſtu, kir laṡhke
borovnize raſtejo;
myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih
borovnyz;
myrtidanus, -a, -um, vinum myrtidanum, vinu v'katerim je tá leiṡ teh laṡhkih
borovnyz;
myrtus, -ti, laṡhke
borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: borovnica ž, vaccinium barovnize Scopoli
[273: Vaccinium. Carniol. Baraunitze fructus; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brat m, F
35,
abpatruus, -trui, didetou
brát;
adelphus, -phi, brat;
amitimi, od
brata, ali ſestre otrozi;
avunculus.
1. vujiz, materin
brát;
eja fratres juvate, Nu
bratje pomagaite;
frater, brát;
patrueles, ſtrizi, dveih
bratou otroci;
sellariolus, -a, -um, sellariola pupina, ena oṡhtaria, kir ty pyani
bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo;
uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli
brat, ali ſeſtra;
prim. cehebrat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bratovščina ž, F
7,
confraternitas, bratovszhina;
fraternitas, bratovṡzhina;
jus municipale, ſléherne deṡhele, ali zehe, ali
bratuṡzhine prauda;
sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu,
bratovṡzhina;
tribulis, -lis, kateri je v'takeſhni
bratouṡzhini, ali zehi;
tribus, -bus, ṡhlahta,
bratovṡzhina, zeha: rúd;
tributim, od ene shlahte, ali
bratovṡzhine do druge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
breza ž, F
2,
betula, bréẛa;
vimen, -nis, vſe ṡhleht veṡy od bèke, verbe,
breiṡe, ſrabotje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
buča1 ž, F
7,
bryonia, en koren od pluszha, ali divja
buzha;
colocynthis, -dis, coloquint, divja
buzha;
cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe;
cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr
buzhe;
hedera, buzha. Jonae 4.v.6;
superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na
buzhah;
taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja
buzha, ali pluzh
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bukve ž mn., F
77,
adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ṡhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe;
album civitatis, méſtne
buque;
anatecta, ene is vezh drugih
buqvu v'kup isvesane
buque;
annales, ena chronica, ali
buque tega od leita do leta popiſſovanîe;
biblia, buque ſvetiga piſma;
bibliographus, kateri
buque piſhe;
bibliotheca, kir ſe
buque hranio;
biblos, graecè, buque;
breviarium, duhovske
buque ẛa molitou;
georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati;
irrevolutus, -a, -um, ut irrevolutus liber, ne preplatlenu
buque;
lexicon, beſsedne
buque;
miſsale, maſhne
buque;
Novum Dictionarium, Nove beſſedne
Buque;
pentateuchus, -chi, ene velike
Buque, v'pèt
buqui reṡdilene, kakòr ſo te Moyseſove
Buque;
protocolon, vel Protocolum, méſtne, ali pravdne
buque;
rationarium, -rÿ, buque sa raitanîe;
tabulae publicae, gmain méſtne
buque;
volumen, -nis, ene
buque
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cavaler m, necydalus, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla, po Laṡhku ſe imenuje
Cavaler, ſe redy s'perjam od beile murve
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cegel m, F
17,
adagia sunt: zégil pere, vodó mlati;
ambrices, ſtreſhni
zégil, ta ravni;
cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali
zégla;
frustra conari, vodó mlatiti,
zegel prati;
imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat
zégel, ali votel
zégel;
imbricare, ṡhlibate
zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati;
imbricatim, po podobi takeſhniga
zégla;
imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati
zégel ſturjen;
later, -ris, en
zeigel;
lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali
s'zeigla ſturjen;
pavimentum lateritium, is
zegla yṡterleh;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga
zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi
zégla, ali kamenîa;
tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga
zégla;
tegula, -ae, zeigil;
Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cepetanje s, supplosio, taku
zipatanîe, inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od ferṡhmaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cepetati nedov., supplodere, s'nogami
zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun pahniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cerkov2 ž, F
4,
ecclesia, Cerkou, ali ena gmaina, ali v'kup ẛbraliṡzhe;
ecclesia militans, Cerkou voiṡkujezha, ſhe na tem ſveitu;
ecclesia triumphans, krailujezha
Cerkou v'Nebeſſih;
schismaticus, -a, -um, en odlozhen od ſvete
Cerque, inu odverṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cerkven prid., F
16,
anathema, cerquena pana, kletou;
anathema, -tis, v'pano
cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine;
archidiaconus, en
cerqueni oblaſtnyk;
calamentum montanum, Cerqueni divji jsop;
canonicae horae, Cerquene molitve;
corbona, ena
cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer ſe offri dévajo;
encaenia, ponovlenîe teh praṡnikou
Cerqueniga ṡhegnania;
excommunicatus, panan,
v'Cerqueno pano poſtavlen;
exorcismus, cerquenu panovanîe;
gazaphilacium, -ji, en
Cerqueni ṡhtók, ena ſhazna kamra;
lex canonica, Cerquena, ali Duhovna poſtava;
pyxys, -dis, ena puhſhiza leſſena ali
Cerquèna, ṡhkrinîza;
sacrilegium, -gÿ, Cerquena tatvina;
sacrilegus, -a, -um, en
Cerqueni tat, en Svetinṡki tat;
sacristia, -ae, ṡhagred, kir ſe
Cerquene rizhy derṡhè, inu kir ſe k'maſhi oblazhi;
thuribulum, -li, kadilniza
Cerquena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cima ž, F
2,
cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali
zime;
florescere, ṡazheti zviſti,
zime gnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cimetov prid., xylocinnamomum, -mi, ta leis od
zimmetoviga driveſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ciprešov prid., F
5,
cupreſsus, zipreſhou;
cypariſsus, zipreſſovu drivú,
zipreſhovu drivú;
galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od
Cipreſhoviga dréva;
cipreſhou orih,
galbulus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
col m, F
12,
gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali
zol na vodi;
lex vectigalis, tega
zola poſtava;
libripendium, zol od vage;
manceps, -cipis, en ṡhtanter, kateri
zole, ali deſſetine v'ſhtant ima ... kateri en
zol kupi;
portitor, kateri na enim brodu
zol jemle;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na
zolu, de nei
zola dal;
scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine;
telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri
zol pobèra, ali jemle;
telonium, -ÿ, zol, zolnarjova hiſha;
vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
crkati nedov., cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe
zerkajo, erdrèſſen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cuker m, F
7,
confectio, en
zuker, ali Confect od ſémena, inu ſadú;
conserva rosarum, roṡhen
zuker;
julepus, seu julapium, en
s'zukram narien ṡhofft is violiz;
rob, en
s'zukram, ali s'medom notar narieni ṡhofft;
sacchararius, kateri
zukir kuha, déla, ali pezhe;
saccharum, -ri, zuker;
sacharum canditum, zukir s'Candie;
prim. cukar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cvet m, F
11,
balaustium, zvét margarane;
balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane
zveit;
buphtalmus, enu ṡeliṡzhe kakòr kamilize
zveit je rumenu, kakòr ṡlatú;
cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe
zveit, ali zime;
flos, -ris, zvét, roṡha;
flos aetatis, zveit te mladoſti;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety;
pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke;
praeflorare, tá pervi
zveit prózh vṡèti;
simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra,
zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cviblati nedov., F
15,
addubitare, enu malu
zviblati, ſhe
zviblati;
addubitatus, -a, -um, eden, nad katerim ſe
zvibla;
ambigo, -ere, zviblati;
confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti;
contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati;
dubitare, zviblati;
dubitatus, -a, -um, ṡa kar ſe
zvibla;
haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati;
nutare, zviblati, en zhas ene, en zhas druge vole biti: kimati;
subdubitare, enu malu
zviblati;
suspicari, meiniti,
zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti;
titubare, ſhlekedrati, omotihati, ſe ſpotikati, omahovati,
zviblati;
vacillare, ſe ſpotikovati,
zviblati;
venire in dubium, zviblati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čas m, F
113,
ad tempus, na en
zhas;
aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi
zhas;
aliquandiu, nékoliku
zhaſſa;
diutine, dolgu
zhaſſa;
eodem tempore, glyh tá
zhas, v'taiſtim
zhaſſu, ravnu v'tem
zhaſſu;
fertilia tempora, rodovitni
zhaſſi;
importunè, nikar ob pravim
zhaſſu, nedlèṡhnu;
intempestivè, nikár ob pravim
zhaſſu, ali zaitu;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim
zhaſſi;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi
zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interea, interim, interibi, v'tem
zhaſſu, tá
zhaṡ, v'mei tem;
interregnum, -ni, tá
zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra hoc tempus, v'mei tem
zhaſſu;
jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga
zhaſſa;
nostro aevo, v'naſhim
zhaſſu;
solatium, tróṡht, krateh
zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih
zhaſſih;
succisivum tempus, raven
zhas, ta
zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani
zhas od potrébniga opravila;
tempestas, vremè, vihár,
zhaṡ, ali zait;
tempore oportuno, v'pravim
zhaſſú;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba;
tempus diuturnum, dolg
zhas;
tempus futurum, prihodni
zhas;
tempus praesens, ſedanî
zhas;
tempus praeteritum, nékadanî
zhas;
trieteris, -dis, try leita dolg
zhas;
prim. počasu, sčasom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čebela ž, F
18,
apes, apicula, zhibela, zhibeliza;
bombilare, brenzhati kakòr
zhibele;
bombilatio, zhibèl brenzhanîe;
bombus apium, brenzhanîe teh
zhibèl, kebrou;
bugones, volouski ſerſheni, ali
zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo;
cerinthe, enu ṡeliṡzhe, kateru
zhibele lubio;
C. est raro in uſu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje,
zhebella;
examen apum, en roi
zhibèl;
fucus, divja neprava
zhibela;
meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa
zhibele, kir ſe
zhibele hranio;
mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe
zhibèle poſtavlajo;
melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga
zhibele mèd ſeſſajo;
propolis, -lis, v'zhibelnem panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od
zhibel nariena;
spiculum, tudi ṡhelu per
zhibellah;
uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha
zhibèl;
uva apum, ena gruzha
zhibèl;
Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu,
zhebella
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čebelen prid., F
2,
alveare, alvearium, zhibelnik,
zhibelni paîn;
propolis, v'zhibelnim panîu, ta voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čednost ž, F
12,
aretalogus, kateri ygrè od dobrih navád nareja, ali ſe ſvoje
zhednoſti hvali, ṡhlabudraviz;
brachiale, rame
zhednoſt;
civilitas, zhednoſt;
compositi mores, zhédnuſti, zheden v'navadah;
elegantia, -ae, lipota, leipa narednoſt,
zhednoſt;
heroicus, -a, -um, vitiṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim,
s'zhednoſti obdanim ſliſhi;
herois, -dis, Heroina, ena vitiṡhka brumna ṡhena, polna
zhednoſti;
modestia, -ae, zhednoſt, krotkúſt;
ornatus, -us, zir, ſnaga, ſprava k'lipoti,
zhednoſt, liṡhpanîe;
panarethos, liber Ecclesiaticus, buque teh
zhednoſti;
sine virtute, pres mozhi, ali pres
zhednoſti;
virginalis modestia, divizhna
zhednoſt;
virtus, múzh, ſvetúſt,
zhednoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čelo s, F
12,
antiae, -ti, ſprédni laſſie na ṡhenṡkim
zheli;
bifrons, s'dvéma
zhelama, ali oblizhma;
caperare frontem, zhelu ṡgerbniti, ṡgerbavzhati;
capronae, -arum, konṡka griva na
zhelli;
capronae, -arum, laſſi zheṡ
zhellu viſſeozhi;
et si â fronte ceciderint pili ... Levit:13:v:40, inu aku nîemu od
zhela bodo dlake padle;
frons, -tis, zhellu;
frons contracta, garbaſtu
zhellu;
frontale, porta, nazhelnyk, portek na
zhelli, jermenîe koyna na
zhelli;
fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku
zhellu;
pittacium, -cÿ, ena vantila ṡa glavo ṡvèṡati, ali pinta ṡa
zhelu: tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
češčen del., F
7,
ave, Búg te primi, ẛdrou bodi, bodi
zheszhen, zheṡzhena;
conspicuus, -a, -um, imenitin, ſhtimán, od ſlednîga
zheṡzhen;
glorificatus, -a, -um, viſſoku
zheṡzhen;
salve, ṡdrav bodi,
zheṡzhen bodi;
salvete, ṡdravi, ali
zheṡzheni bodite: bodite poṡdravleni;
veneratus, -a, -um, zheṡzhen, ſpoṡhtovan, ali poṡhtovanîa vrédin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čevo s, F
8,
alvus, trébuh, kir
zhéva leṡhè;
colica, v'trébuhu, ali
v'zhevah griṡenîe, dertje;
colon, tú veliku
zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle;
enterocele, huius enteroceles, predertje, de
zhéva vun gredó;
exenterare, zheva vun vṡèti, ali ṡmotati
[str. 79b in 250a ];
omentum, peizhiza na jetrah, ali na
zhevih;
viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa
zhéva, drubovina;
prim. črevo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čez predl., ab hinc post annum, od sdai
zhes enu leitu;
ad haec, zhes letú;
aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti;
canalis, en graben
zheṡ ror;
detractare, hudú
zheṡ eniga govoriti;
lex agraria, polṡka, ali
zhes pula poſtava;
modicum, malu,
zhes enu malu;
obsaevire, ſe
zhes eniga jeṡiti;
pernox, -ctis, celó núzh,
zhes ceilo núzh;
placa, -ae, ena berv
zhes vodó;
prodigiosè, zhes naturo;
quinetiam, já tudi,
zhes tú;
rex regum, krail
zhes kraile;
subdiu, zhes dán, po dnèvi;
succensere, zhes eniga ſa reſſerditi;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti;
supra, ṡgorai, verhu, nad,
zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
činž m, F
23,
anatocismus, zhinsh od
zhinṡha, velik gréh;
census, zhinṡh, dazia;
colonarium, zhinṡh od nyve;
dare in elocationem, na
zhinṡh dati;
elocatio, fit,
z[h]inṡh;
incensus â censu, pres
zhinṡha;
intereſse, obreiſt,
zhinṡh, uher;
intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou;
locare, vdiniati, na
zhinṡh dati;
locatarius, -rÿ, kateri na
zhinṡh vṡame, ali ima;
locatio, na
zhenṡh dajanîe;
locator, kateri na
zhi[n]sh, ali na fit daje;
meritorius, -a, -um, tudi na
zhinṡh dán;
oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati;
pensitare, tudi
zhinṡ[h] plazhovati;
reditus, -us, perhodik,
zhinṡh, naṡai prihod;
supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt
zhinṡha perneſſil;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali
zhinṡhu podverṡhen, kateri more
zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati;
tributum, -ti, ṡhtivra,
zhinṡh, davki, daz;
trientarium foenus, ta
zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú;
vectigal, zol,
zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk;
prim. cinž
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čislo s, F
8,
a rationibus, eden kateri
zhiſlu, ali raitengo déla;
centuria, enu
zhiſlu od nyh ſtú;
decuria, -ae, enu
zhiſlu od nyh deſſet;
innumerabilis, -le, pres
zhiſla, kar ſe ne more preṡhteti, nepreṡhtiven;
numerus, -ri, ṡhtivenîe, ṡhtivilu,
zhiſlu;
ordine, po verſti, po rèdu, po
zhiſlu;
ratio, -onis, um, pamet, urṡhoh, raṡlog, raitinga, razhún, zhiſlovanîe,
zhiſlu;
supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡ
zhiſlu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čisto2 prisl., F
6,
clarigare, ſovraṡhniku ſe ozhitnu odpovédati,
zhiſtu odpovedati: ali voiṡkò oṡnaniti;
complanare, eno reizh
zhiſtu reṡloṡhiti, ali ṡglihati;
merè, zhiſtu, cilú;
promere, naprei dati, vſe
zhiſtu povédati, naprei neſti, vunkai ṡvleizhi;
totaliter, cilú
zhiſtu, od núg do glave; cilú
zhiſtu, totaliter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
človek m, F
66,
adagia sunt: Poshtenîa ſe
zhlovik vuzhy od tovarshtva;
candidus homo, en
zhlovik riſnizhen;
decrepitus, -a, -um, en ſtar
zhlovik, kateri v'jamo viſſy, cilú ſtar;
ecce homo, pole en
zhlovik;
empetrum, -tri, enu ẛeliṡzhe ẛa kamen
v'zhlovéki;
gigas, en Ris, en velik viſſok
zhlovik, junazhki;
homo, zhlovik;
hybrida, en
zhlovik, kateriga ozhe, inu mati, néſta obá s'ene deṡhele;
indigena, en deṡhelṡki
zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen;
iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri
zhlovéka leiniga déla;
laborifer, ut laborifer homo, en
zhlovik s'velikim déllam obdán;
nauci homo, ṡanikerni
zhlovik;
paganus, -ni, en vaṡki
zhlovek, is vaſſy;
pituitosus, -a, -um, zhlovik vodene kryi, ſhmerkou;
plumbeus homo, en teṡhák
zhlovik, en tempil;
popa, -ae, debeliga trebuha, en madál
zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne
- èloveki mn., F2, fluxi homines, zhlovéki vſim luſhtam podani; homines, ljudjè, zhlovéki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
človeski prid., F
20,
asterias, kateri na
zhloveska govorjenîa mèrka;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne
zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
dysuria, oſtrúſt
zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt
zhlovéṡke vodè v'zuranîu;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim
zhlovéṡkiga blata;
imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe;
incarnatio, zhlovéſku poſtanîe;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè
zhloveṡku blatu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda
zhloveṡka ṡaperta;
lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava;
lotium, -tÿ, ṡzalniza,
zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda;
matella medica, glaṡh ṡa
zhlovéṡko vodó;
medicamenta diuretica, arznie, katere
zhlovéṡko vodó ṡhenò;
oletum, -ti, zhloveṡku blatu;
persona, -ae, ena
zhloveṡka perſona;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó
zhloveṡko naturo;
physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava
zhlovesko naturo;
radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki
zhloveṡki danki;
statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po
zhloveṡkim ṡhivoti;
prim. človeški
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čreda ž, F
9,
armentum, ſtadu goveda,
zhréda velike ẛhivine;
buceria, ena
zhreda ẛhivine, govèd;
congrex, h'zhreidi perdruṡhen;
equaria, ena
zhréda koyn;
gregatim, s'plaṡom, enu kardelu ṡa drugim, po
zhrédi;
grex, zhréda, kardelu, kup ṡhivine velike ali maihine;
milliarius grex, ena
zhréda od tavṡhent glau;
octigenarius grex, kardelu, ali
zhréda okuli oſſemdeſſet glau ṡhivine;
pecuaria, -orum, ena
zhreida, ali kardelu ṡhivine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črn prid., F
46,
ater, atra, atrum, zhirn, zhirn kakòr vogil;
atra bilis, zhirna ṡholzh, kry melancoliṡh, od ẛazhirneliga ẛholzhá boléẛan;
atricolor, zherna farba;
crocire, crocitare, krokati, krizhati, kakòr en krokar, ali
zhern vrán;
furvus, -a, -um, zhern;
hypocandria, tú mehku na ſtrani, boléṡan te
zherne ṡholzhy, ṡmamlenúſt;
internigrans, v'meis
zhern, ozhernklaſt;
mare Euxinum, tú
zhernu morjè per Conſtantinopoli;
melancholia, -ae, klavernoſt, ena
zherna ṡhólzh, ali kry, katera zhlovéka ṡhaloſtniga déla, umnoſti teṡhkozha;
niger, zhern;
panis ater, zhern krúh;
ravidi oculi, zherne ali plave ozhy;
teter, tetra, tetrum, gard,
zhern- èrnejši , nigrior, nigrius, zhernéſhi
- najèrnejši , nigerimus, -a, -um, zilú narzhernéſhi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: črn prid., veratrum album, zhmerika Scopoli
album. Nigrum zherna, erdezha zhmerika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črnavka ž, F
2,
livor, proga,
zhernavka, plavu od bitja, nevoſhlivoſt, plavka;
vibex, -cis, proga,
zhernauka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črnavkast prid., lividus, -a, -um, progaſt,
zhernavkaſt, plav od vdarjenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črv m, F
26,
blattae pistrinariae, zhervje, ali moli v'moki;
bombyx, zherv, kateri ẛhide prède;
bruti, ẛelni
zhervje;
centipeda, preſizhiza, ali en
zherv s'ſtú nogami;
convolvolus, -li, en
zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija;
coſses, vel coſsus, leiſni
zhervi;
herpes, -tis, zhervi na parſti;
involvulus, -li, en
zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya;
ips, ipsis, en rogázh, en
zherv, kateri terṡtje jei;
is, isis, zherv, kateri vgriṡne, de otezhe;
jaculus, -li, ena ſorta eniga
zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je lintvoren;
millepeda, -ae, en
zherv s'doſti nogami, ena velika ſtergavka;
necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd
zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla;
phagedaena, -ae, vel paronychia, kukez, boléṡan,
zherv na parſti;
pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti
zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo;
rauca, -ae, en
zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti;
redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de ſe koṡha lupi, tá
zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh;
scabro, -onis, ta
zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23;
tarenus, zherv v'meſſei;
teredo, -dinis, zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo;
thryps, -pis, en v'leiſſi
zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda;
vermiculatio, zhervojedina, ali ṡhkoda od
zhervou ſturjena;
vermis, -is, en
zherv;
vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de
zherv ym ne ṡhkodi;
volvunx, -cis, en
zherv, kateri laſſém ṡhkodi;
xylophagus, -gi, en
zherv v'leiſsi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črvič m, F
9,
ascarides, ty maihini
zhervizhi v'trébuhu;
clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en
zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz;
lytta, -ae, en
zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo;
mylecos, ty arjavi
zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè;
pistrinaria, pezhniza: tudi en
zhervizh v'moki;
teredo, -dinis, mol, ali
zhervizh v'leiſſi;
vermiculus, -li, en
zhervizh;
volucra, -ae, ena ſorta
zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd objeida;
volvox, -cis, en trave
zhervizh, kateri vinṡke terte ſpréd ogloduje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
črvojedina ž, F
2,
caries, zhervojédina;
vermiculatio, zhervojédina, ali ṡhkoda od zhervou ſturjena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čudovanje s, F
2,
attonitus, preſtraſhen, od ſtraha, ali
zhudovanîa oterpnên;
prospicuus, -a, -um, raminu vidèzh, premozhàn k'gledanîu, inu
h'zhudovanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dajati nedov., F
55,
adindere, notar
dajati;
aromatizare, leip dúh od ſebe
dajati;
benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin
dajati;
corrumpere donis, mitta
dajati, ṡamititi;
cyathiſsare, natakati, pyti
dajati;
datare, dajati, ob enim dati;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more
dajati;
horrisonus, -a, -um, kar
daje enu groṡovitu ſhumenîe;
illustrans, kar ſvitlobo
daje;
inspirare, nadahniti, notar
dajati, notar pihati;
intervomere, v'meis bluvati, zhes
dajati;
largiri, obilnu dati,
dajati;
munificare, dary, ali ſhenkinge
dajati;
nauseam facere, gnuſobo
dajati;
olere, diſhati, dúh
dajati;
operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem
daje;
opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka
dajejo;
prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai
daje, inu ṡapraula;
roborare, múzh
dajati;
vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes
dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
daleč prisl., F
11,
abstare, od
dalezh ſtati;
allucinor, tudi s'fliſsom gledati, od
dalezh viditi;
cominus, et eminus, od bliẛi, inu od
dalezh;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ
dalezh leṡhy;
eminus, od
dalezh, ali od daile;
eo usque, noter do tam, taku
dalezh, noter do letu;
longinquus, -a, -um, dalezhn, ali
dalezh;
patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od
dalezh ṡnan biti;
perlongè, dalezh od leti;
perlonginquus, -a, -um, ſylnu dalezhen, cilú od
dalezh;
prostare, od
dalezh ſtati;
prim. deleč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dalečen prid., F
2,
longinquus, -a, -um, dalezhn, ali dalezh;
perlonginquus, -a, -um, ſylnu
dalezhen, cilú od dalezh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
daljen prid., diſsitus, -a, -um, v'dalnih krajih, kar od naṡ dalezh leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
daljni sam., F
2,
extimus, -a, -um, tá
dalni od nas, tá nardalni;
remotus, -a, -um, tiá odmaknîen, daile odmaknîen, na
dalnîm- najdaljni , extimus, -a, -um, ta dalni od nas, ta nardalni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dan m, F
132,
antelucanus, pred
dnèm ſturjen, jutern: ena reizh pred
dnèm;
biduum, dvá céla
dny;
caniculares, paſji
dnevi;
diarius, eniga
dneva [str. 235a ];
diarius, -a, -um, eniga
dnè [str. 66a ];
diem dicere, dan poſtaviti;
dierecti, k'dnèvi obarnêni;
dies, dán;
diurnum, eniga
dnèva;
feriae esuriales, poſtni
dnèvi;
feriae Natalitiae, Boṡhizhni
dnèvi;
nudius quintus, pred peteimi
dnèvi;
pluviales dies, deshevni
dnèvi;
pridie, tá
dan poprei;
quatriduum, -dui, ṡhtiri
dny, zhaṡ ṡhterih
dnéh;
quotidie, vſak
dán, od
dnè do
dnè;
tertianus, tá tretji v'verſti: tretjiga
dnèva;
vigilia, ta
dán pred praṡnikam, poſtni
dán;
prim. po dnevi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dano sam., F
7,
collatus, -a, -um, tú
danu, ẛrozhenu, v'kup ẛneſſen, ẛglihan;
commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti, tú
danu k'ṡhranenîu;
datum, tú
danu;
dispungere, obraitati, tú
danu, inu tú vṡètu doli potegniti;
fidei comiſsum, na svéſte rokè
danu;
foeneratitius, -a, -um, tú na uhar vṡètu, ali tú
danu;
inaugurató, od bogouzou poveidanu, ali na ṡnanîe
danu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dari m mn., F
10,
colibia, vilia munuscula, maihni
dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi
dari obdán;
lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali;
miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji;
munerarius, -rÿ, kateri
dary vunkai dily;
munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti;
musach. 4.Reg:16. ver:18.
Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh
darÿ;
perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti;
soteria, -orum, ſhenkinge, ali
dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil;
struere donis Altaria, na Altarje
dary poloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dati dov., F
205,
ablocare, poſſoditi, na puſſodo
dati;
anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe
dati;
depositor, kateri s'rók
dá;
diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho
dati;
do, dare, dati;
elocare, preſſeliti, na fit
dati, v'ſhtant
dati;
explicator, -ris, kateri iṡlaga,
dá ṡaſtopit;
faxit deus, de bi Búg
dal;
indicare, povédati, na ṡnanîe
dati, pokaṡati;
introdare, notar
dati, ſe podati, ſe vdati;
obescare, naṡhpiṡ
[h]ati, jeiſti
dati;
obÿcere spem, vupanîe
dati;
perhibere testimonium, prizhati, prizho
dati;
piacularis, -re, kar
ſe da k'odpuṡzhanîu;
praebere auxilium, pomúzh
dati;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj
dati;
rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor
dati;
respectare, ṡhtimati, zhaſt
dati, reṡgledovati;
secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho
dati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ
dati, zvinkati;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai
dati;
tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès
dati;
usura beſsalis, kadar
ſe da 8. od 100;
usura ex triente, kadar
ſe da 4. od 100;
usura semiſsis, kadar
ſe da 6. sa 100;
usura unciaria, kadar
ſe da 12. od 100;
utinam deus daret, ah de bi Búg
dal;
uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy
da;
vexator, kateri myrú ne
da, poſſa, inu kumrá;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè
dati;
prim. daj, dan, dano
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ded m, F
3,
avitus, -a, -um, dédou, dédina, tih ſtariſhih blagú, kar od
dédou pride;
tritavus, deidou dide, ali
ded [str. 221a , 236a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dedec m, F
6,
ab avo, od
dédza leſſem;
abavunculus, -li, dédza, ali babize brát
[str. 10b , 236b ];
amita magna, deidza ſeſtra;
prosocer, moṡhá
deidiz [str. 177a , 237b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dedina ž, F
2,
avitus, -a, -um, dédou,
dédina, teh ſtariſhih blagú, kar od dédou pride;
haereditas, erbṡzhina,
deidina, ozhaſtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dedov prid., F
4,
abavus, -vi, ozha predéda,
dedou ẛet;
avitus, -a, -um, dédou, dédina, teh ſtariſhih blagú, kar od dédou pride;
tritavus, deidou dide, ali ded
[str. 221a , 236a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dejanje1 s, F
40,
acta, actorum, djanîa, rovnanîa;
actio, -onis, dolgovanîe, rounanîe, prauda,
djanîe, toshba;
actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe;
anathema, -tis, v'pano cerqueno
djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine;
charis, dobru
djanîe, povernenîe, darovanîe, ẛahvalenîe;
commercium, djanîe, dolgovanîe, andel, kupzhuvanîe;
constellatio, teh ẛvéṡd
djanîe;
diſsimulatio, ṡakrivanîe, ne ṡakasanîe
v'dianîu tega kar v'ſerzi tazhy;
effectio, tú
djanîe, ali opravilu;
energia, -ae, ṡnoternîe
djanîe, ali déllu;
facinus, -oris, enu
djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe: tudi enu pregreſhnu
djanîe, ena ſramotna pregréha, ena pregréha, hudobnu
djanîe;
factum, déllu,
djanîe;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali
s'djanîam;
jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga
djanîa, ali dovgovanîa anṡadene;
opus, -ris, déllu,
djanîe, opravilu;
pragma, -tis, djanîe, ali opravilu;
tributoria actio, enu pravdnu
djanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deleč prisl., F
26,
amplè, delezh, ſhiroku;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je
delezh poſtavlenu;
distans, enu meiſtu
delezh od tega druṡiga;
distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú
delezh biti;
elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi;
intantum, tolikain, taku
delezh;
longè, delezh;
magna distantia, delezh naroṡen;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemlè,
delezh od morja leṡhezh;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi
delezh;
non procul hinc, nikár
delezh od tód;
orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku
delezh, kakòr
delezh ſe more viditi, ali doſezhi;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
porricere, delezh vrézhi;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procul, delezh, od
delezh;
projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen;
quatenus, dokle, kakú
delézh, dokler;
quosque, taku dolgu, kakú
delezh, noter doklè;
relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi;
sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar
delezh od te tekozhe vodè Save;
vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deležnost ž, F
2,
anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; odvṡetje od nîega te
diléṡhnoſti ṡaſluẛhenîa teh brumnih, vernih karṡzhenikou;
participatio, gmain vṡhivanîe,
deléṡhnoſt v'kupai, ali v'mei ſabo reṡdilenîe ali podilenîe, gmain ſturjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deliti nedov., F
14,
amuſsis, ṡhnora s'katero
ſe kai mèri, ali
dily;
bipartire, na dvuje
deliti;
bipertiri, na dvuje
diliti;
creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu
dily;
didere, â dido, vun
diliti;
dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai
diliti;
elargitor, kateri vunkai
dily;
munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai
dily;
parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim
dily;
partes facere, diliti;
partitor, kateri
dily, ali deile déla;
sortè dividere, po ſrèzhi
diliti;
sulcare aequora, morje
diliti, ali ſe po nym voṡiti;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú
dilili, kadar je kei en bogat vmerl;
prim. od deljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
denar m, F
96,
aes alienum, ludski
danarÿ, danarji, dolg;
aes circumforaneum, vherni
danarji;
campsor, meinaviz
denarjou s'dobizhkam;
creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen
danár, dolg, dolṡhni
danár;
cusor, kovazh teh
denarjou,
denarjeu;
danarius, danár, gotovina;
faber monetarius, kateri
danarje ková;
intereſse â pecunÿs, zhinṡh od
danarjou;
moneta, -ae, danár, drobni
danár;
numatio, velika obilnoſt
danarjeu, doſti gotovih
danarjeu;
numerata pecunia, gotovi
danarji;
numosus, -a, -um, bogat
s'danarmi;
numus, -mi, danár, vinar;
pecunia, -ae, danár;
pecunia adesa, ṡapravleni
danarÿ;
pecunia privata, laſtni
danarji;
pecunia usuraria, uherni
danár;
pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat
s'danarmi;
stater, -ris, ena ſorta
danarjeu, vela puloſmi reipar;
stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát;
symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh
denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21;
teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
derlabnost ž, F
2,
commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert od viſhiga na voiṡki;
impetrare veniam metendi, derlabnoſt ſproſſiti k'ṡhetvi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
desetina ž, F
7,
decimae, -arum, deſſetine;
decimare, deſſetiti,
deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati;
decimatio, deſſetine pobèranîe;
decumae, -arum, deſſetine;
decumanus, kateri
deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti;
decumanus ager, nyva od katere
deſſetina ſe more dajati;
manceps, -cipis, en ṡhtantner, kateri zole ali
deſſetine v'ſhtant ima, en primſhizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
desni prid., F
6,
altrinsecus, od
deſne, ali léve ſtrani;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od
deſne obiſti do leve, dimle;
dextera, deſniza,
deſna ſtrán,
deſna roka;
dextrorsum, na
deſno ſtrán;
transumere hastam, eno ſulizo is te
deſne rokè v'to leivo vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dete s, F
14,
adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti
deteta;
caeson, ṡréṡanu
déte s'materniga telleſſa;
cliens, od rihtarja, ali eniga Goſpuda v'brambo vṡèt, ṡavétnu
deite;
fasenninae, ſo to péſmi, katere Ama poye, de
deite ṡaſpy;
infans, -tis, mlad otrok, ali
déte;
loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú
déte gori darṡhy v'maternim telleſſi;
obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu
déte;
phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu
déte is maternize vunkai ſeṡhenó;
primipara, -ae, katera tú pervu
deite rody;
proles, -lis, deite, otrok, rood;
puer, -ris, enu
déte: tudi en hlapiz, ali ſluṡhabnik;
puerascere, vekſhe ter vekſhe
déte perhajati;
puerpera, -ae, otrozhinza, katera s'nou enu
déte rody;
secundae, -arum, vel secundinae, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú
déte v'maternim telleſſi leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
devati nedov., F
7,
conflatorium, tá poſſoda, v'katero
ſe ſrebrú, ali rude
devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21;
corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer
ſe offri
dévajo;
ergastulus, -li, kateri v'jezhi
déva, ali ſtavi;
focale, -lis, ṡheléṡu ṡa kravṡhanîe: tudi, tú kar
ſe déva okuli garla ṡa ṡymo;
geminare, v'dvei gubei
dévati;
peniculum, -li, tudi tá fazil, kateri
ſe v'rane
dejvá;
tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali klabukou, katera
ſe v'polṡhtre
deiva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dež m, F
20,
appluit, deṡh perpada;
appluo, -ere, deṡh perpadati;
cataracta, en velik nagel
deẛh, ali nalyu;
colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od
deṡhja;
complutus, -a, -um, podeṡhjen, od
deṡhja s'mozhen, reshozhen
[!]. Amos.4.ver.7;
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od
deṡhja voda ṡbèra;
imber, -ris, en nagel
deṡh, ploha;
imber gelidus, en merṡel
deṡh;
imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl;
imbricus, -a, -um, deṡhevun,
h'deshju nagnên;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar
deṡh pomeini;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe
v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
penula, -ae, en plaṡzh ṡa
deṡh, ali ṡa hudu vremè;
pluere, deṡhiti;
pluit, deṡh grè, deṡhy;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa
deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
pluvia, -ae, deṡh;
procella, -ae, vihár s'naglim
deṡhjam, hudu vreme;
psecas, -dis, tih
deṡh, kadar po malim parſhy;
repentina pluvia, nagla ploha
deṡhja;
sudum, -di, lipú vremè po
daṡhji, vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dim m, F
11,
exhalatio, ſopariza, en puh,
dim;
fumosus, -a, -um, fumidus, polhen
dima;
fumus, dim;
infumare, pokaditi, na
dimu ſuſhiti;
polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡemlè
dym, golobji kroffik, ṡeliṡzhe;
pompholix, tá
dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha;
sicut virgula fumi, kakòr en raven
dim;
suffumigare, pokaditi,
v'dimi poſuſhiti, spúd
dim délati;
transfumare, prekaditi, kadar
dim ṡkuṡi grè;
vapor, -oris, puh,
dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dimlje ž mn., F
3,
bubo, huda bisgauka okuli ſrama na
dimlah;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve,
dimle;
ingven, -nis, tá ſrám na ṡhivotu,
dimle, dimelze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
divjačina ž, F
10,
belua, et bellua, divjazhina, huda ṡvèr;
bestia, divjazhina, divja ṡvirina;
caro ferina, [meſſú] od
divjazhine;
indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe
divjazhina iṡganîa;
lustrum, -tri, tudi leṡhiṡzhe te
divjazhine;
mansuetarius, -rÿ, kateri
divjazhine krotke déla, inu pervadi;
perfremere, ſylnu mozhnú ruliti, erjovéti kakòr ena
divjazhina;
pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od
divjazhine;
receptaculum ferarum, vert ṡa
divjazhino;
theritrophium, vert, ali ograja ṡa
divjazhino
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
divjati nedov., F
11,
debacchare, vel ri, baleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati, pyan
divjati, norreti, vſe ṡapyti;
desaevire, divjati od velikiga ſerda;
desaevit in omnes, zheṡ vſe ſe jeṡy inu
divjá;
excandescere, ſe reṡlobiti, od jeṡe
divjati, ſe reṡjeṡiti;
ferocire, divjati, groṡovit perhajati;
fremere, puhati, ruliti, erjovéti, ſhuméti, arnzhati,
divjati;
furere, divjati, s'ṡlobán biti;
furiare, divjati;
interfurere, v'meis
divjati, v'meis norreti;
perfurere, ṡlu
divjati, ali norréti;
saevire, divjati, ſe ṡlobiti, vſtezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dlaka ž, F
14,
â fronte ceciderint pili, od zhela bodo
dlake padle;
depilis, depilatus, -a, -um, gol preṡ
dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
expilare, opuliti, cilú do
dlake porubiti;
expilatus, -a, -um, cilú do
dlake obrupan;
lanugo, -inis, pavoliza, perne
dláke na bradi, volna na ſadú;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te
dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
penicillum, -li, enu perje
s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala;
phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi
dlakami;
pilare, laſſi, ali
dlake vunkai pukati, ali teṡati;
pilus, -li, dlaka;
pubes, pubis, perva pavoliza, ali
dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pubescere, ṡazheti
dlake raſti na bradi, ali kei drugdi na ṡhivoti;
vibriſsae, -arum, te
dlake v'noſſi;
villus, -li, dlaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dno s, F
18,
abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres
dná;
acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na
dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
ad fundum, k'dnú;
ad fundum ire, k'dnú leteti;
carina, pod, ali
dnú v'barkah, ladje
dnú, ali pod;
carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je
dnú v'barki;
crudaria, ſreberna ṡhila, na
dny jame;
ex fundo, od
dná, s'grunta;
funditus, do
dna, s'gruntoma, cilú do konza;
fundum, -di, dnú;
oculi sinus, okounu
dnú;
saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na
dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo;
solum, -li, dnú, pod, tlá;
sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu
dnú;
talea, -ae, ene ſpletene korbe
dná leiṡ;
tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte;
voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres
dná jam, inu vertazh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
do predl., F
147,
abusque, do tamkai;
a calce ad initium, od konza noter
do ṡazhetka;
ad id tempus, do tega zhaſſa;
adunum, vſi,
do eniga;
ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati;
eo usque, noter
do tam, taku dalezh, noter
do letu;
hucusque, doleti,
do tukai, ali doſehmál;
in, do,
ut in crastinum, do jutri;
in, od,
ut in diem vivere, od dné
do dné ṡhivéti;
internuntiare, ſle od eniga
do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati;
nudare, odkrivati,
do naṡiga ſleizhi;
pagatim, od vaſſi
do vaſſi;
penitus, cilú
do konza;
quotidie, vſak dán, od dnè
do dnè;
saltuatim, od ṡkoka
do ṡkoka;
talaris, -re, dolg
do tal, dolg
do peit;
tenus mare, do morjá;
usque, do, noter;
viritim, od moṡhá
do moṡhá;
prim. doleti, dozdaj
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta
[pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dober prid., F
142,
approbus, cilú
dober;
beneficium, dobru djanîe;
bono animo eſse, biti
dobre vole;
bonus, dober, brumen;
euge serve bone, ai ti
dober hlapez;
fortunate, ſrèzhnu,
k'dobri uri ali zhaſſu;
indole bona praeditus, ene
dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln;
ingeniosus, -a, -um, pameten
dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa,
dobre glave k'vuku;
jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim
dobrim zhaſſom, vṡhè ṡdavnai;
mentis compos, dobri per umi, ali pameti;
multù, vezh, en
dober deil;
optabilis, -le, kar je
dobru inu vrédnu ṡheléti;
perquam bonus, ṡalu
dober, cilú
dober, ſylnu
dober;
praedicatum, ṡhtimanîe,
dobar glas od eniga;
probus, -a, -um, brumin,
dober;
salubris, -re, dober, ṡdrav;
sua spontè, od ſam ſebe,
s'dobro volo, rad, dobrovolnu;
subjectum bonum, en
dober, inu raṡumen zhlovik;
ventus secundus, en
dober véter;
vocalis, -le, glaſſán,
dobriga glaſſú;
prim. boljši
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobiček m, F
19,
campsor, meinaviz denarjou
s'dobizhkam;
commodum, -di, nuz, ali
dobizhik, glegnat, perloṡhnu;
emolumentum, prid, núz,
dobizhik, koriſt;
foenus, -oris, dobivanîe, uharnia,
dobizhik;
foenusculum, -li, en maihin
dobizhik;
gratuitò, ṡabſtoin, preṡ
dobizhka, s'dobre vole;
lucellum, -li, en maihin
dobizhek;
lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh;
manubiae, -arum, junazhki
dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana;
manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga
dobizhka;
meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam
dobizhke délati;
opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti
dobizhka dajejo;
partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali
dobizhek;
quaestorius, -a, -um, kateri od
dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi;
quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po
dobizhku;
quaestus, -us, dobitik, núz, ali
dobizhik, tá pobrani danár;
quasticulus, -li, en maihin pober, ali
dobizhik;
tuditare, ṡa
dobizhka volo ſe truditi;
usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie,
dobizhik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobrovoljno prisl., F
4,
benevolè, dobrovolnu, dobrutlivu;
perlibenter, cilú s'dobro volo,
dobrovolnu;
sua spontè, od ſam ſebe, s'dobro volo, rad,
dobrovolnu;
ultrò, zhes, naprei, preṡ terjanîa, ſam od ſebe, s'dobro volo,
dobrovolnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolanji prid., F
2,
auster, júg,
dulanî veiter, od puldne;
inferus, -a, -um, tá ſpudni:
ut inferum limen, tá ſpudnî, ali
dulanî prah;
prim. dolenji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolenji prid., caurus, dolénî veiter od ſonzhniga ṡahoda;
prim. dolanji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolgo sam., F
11,
comperendinare, na
dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ṡavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
comperendinatio, na
dolgu odlaſhanîe;
diffusè, reſproſtranu, po
dovgim;
fusè, na
dolgu;
in longum trahitur, ſe na
dolgu vleizhe;
procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na
dolgu vlézhi;
procurrens in longitudinem radix, korèn vunkai na
dolgu ṡhene;
prolixè, predolgu, na
dolgu, kaſnu;
propena ad pectora barba, ena po
dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe;
propenus, -a, -um, tú kar je po
dolgim ṡkamplanu;
tractim, na
dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
doli prisl., F
169, I.
deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl;
descendere, doli poiti,
doli ſtopiti;
devenire, doli priti;
indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen
doli;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja
doli lety;
praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen,
doli porinîen,
doli ſunên, ali verṡhen; II.
corruere, doli paſti;
dearmare, oroṡhje
doli poloṡhiti, odvṡèti;
decubare, leṡhati,
doli lèzhi;
deruere, doli paſti,
doli ſe vreizhi,
doli podreiti;
dificiens, kateri
doli jemle, obnemaga;
inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik
doli pade, ṡashganîe, vuṡhganîe, vrozhina;
labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti,
doli telebniti, buſhiti;
mortificare, doli tréti;
procidentia, -ae, tú
doli padanîe;
sensim deficere, po malim
doli jemati;
prim. dolipriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dolnji prid., F
2,
meta, -ae, zyl, tá
dulni malinṡki kamen, tarzha;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu
dulne vogarṡke deṡhele, nikár delezh od te tekozhe vodè Save
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
domač prid., F
16,
chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe;
coluber, domazha kazha, gloṡh;
concubina, s'raven ṡhena, hotniza,
domazha kurba;
concubinus, domazhi kurbèr;
dapsiles dotes, veliki davki, ali
domazhe ſhtivre;
directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo;
hibris, -dis, enu preſſè od eniga divjiga praṡza, inu od
domazhe praſſize;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk,
domazhi dúh;
lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi;
originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen,
domazhiga roiſtvá;
patria, dum, ozhetina, ali
domazha deṡhela;
penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni: tudi tú
domazhe prebivanîe;
perfamiliaris, -re, cilú
domazhi, inu priaṡniu;
verna, -ae, domá ṡrojeni hlapiz,
domazhi otrok;
vinum patrium, domazhe, ali deṡhelṡku vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
domu prisl., F
10, I.
advenire, priti,
damu priti, perraishati;
capeſsere se domum, damú poiti,
damu ſe pobrati;
domuitio, damu prihod;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti
damu, ali v'deṡhelo priti;
reditio, nasai prihod,
damu naṡai perpelanîe;
vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame,
damu perneſſe, en hert; II.
colonia, -ae, prymṡzhina, katera po ſmerti te ṡhlahte timu goſpudu
damu pade;
postliminium, -nÿ, iṡ réve
damu prihod;
remigrare, ṡupèt
damu k'ſvojmu ſtanu priti, ali pervandrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
doseči dov., F
13,
adipisci, ṡadobiti,
doſézhi, h'timu priti;
aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti;
attingere, ſe dotakniti,
doſſezhi;
colon, tú veliku zhivú,
doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle;
consequi, doſsezhi, prejeti, ṡadobiti;
ferre repulsam, ne mozh
doſſezhi;
lichas, kar ſe more s'palzami, inu s'tem drugim perſtam
doſezhi;
orizon, vel Horizon, taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali
doſezhi;
partor, -oris, kateri je ſvoj deil prejèl, ali
doſſegel;
pertingere, doſezhi, doſegati;
praemiari, dobiti, lon
doſezhi, ali ṡadobiti;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih
doſeṡhe;
voti compos, oblubo
doſezhi, oblube deleṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dosehmal prisl., F
5,
ab ovo usque ad mala, od ṡazhetka
doſehmál noter do konza;
adusque, doſehmál, doṡdai;
hactenus, doſehmál, ſhe poprei;
hucusque: doleti, do tukai, ali
doſehmál;
usque modo, doſehmál
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dostikrat prisl., F
20,
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati;
compluries, vezhkrat, pogoſtim,
doſtikrat;
crebritas, fliṡ,
doſtikrat;
defensitare, cilú
doſtikrat obraniti;
ejectare, po goſtim, inu
doſtikrat vun metati;
evolitare, doſtikrát letéti;
identidem, doſtikrát;
infulcire, notar vgneſti,
doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
multoties, doſtikrát;
persepè, cilú
doſtikrat;
plerumque, doſtikrat, vekſhi deil;
pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali
doſtikrát oblubiti;
reclamitare, vſeṡkuṡi, ali
doſtikrát zhes kai ſhrajati;
restitare, pogoſtu, inu
doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepè, doſtikrát, pogoſtim;
saepiſsimè, ſylnu
doſtikrat, inu cilú po goſtim;
saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati;
subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati;
syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri
doſtikrat omadléva;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh
doſtikrat nuzati, ali imenovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drev m, F
13,
apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje
drevui;
cereus, cerrinus, zerou, is takaſhniga
dréva;
cornua antennarum, te ṡkraine ſhpize v'prég tega
dréva v'ladji;
deglobrare, en
dreu oplupiti, oskubſti;
frondifera arbor, ṡelen, ali veyat
dreu;
galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od Cipreſhoviga
dréva;
lentiscinus, -a, -um, kar je is takeſhniga
dréva ſturjenu;
liber, tudi ta ṡnotranîa koṡha na
drévi;
maritare alborem, vinṡko terto na en
dreu napelati;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga drevja
dreiva ſhverṡh;
murciolum, -li, ſéme tega
dréva lentiṡcus;
molluscum, -ci, ta garzha javoroviga
dreva;
plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drevesce s, F
9,
arbuscula, drivesze;
cyprus, -pri, g:fae: tudi enu diſhezhe
drivèṡze v'Cypri deṡheli;
juniperus, brinîovu
driveṡze;
lada, -ae, enu
driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum;
libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe, kateriga
driveṡze je vſelei ṡelenu;
nerium, -rÿ, enu
driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni;
papyraceus, -a, -um, tú kar je is takega
drivesza ſturjenu, popyrnaſt;
scammonia, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali
driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha;
tragacantha, enu ternaſtu
driveṡze v'neṡnanih deṡhelah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drevje s, F
42,
abnodare, drevje kleſtiti;
arbustum, en vert
s'drevjam ṡaſajen;
bryon, mah na
drevju;
calamita, te ṡelene ṡhabize na
drevji;
castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti;
daphnon, en vert s'lorberṡkim
drevjom;
folia arborum, lyſtje od
drevja;
gummi, guma ſmola na
drevji;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od
drevja doli lety;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na
drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
oculi arborum, popki na
drevji;
panis arboris, goba na
drevju;
spinifer, tú ternaſtu
drevje;
viridarium, -rÿ, en luṡhten, ṡelen,
s'drevjam naſajen vert
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drevo s, F
118,
ammoniacum, enu
drevú, s'kateriga gummi ſe zidy;
arbor, drivú;
atinia, -ae, vel vulnus, maklen,
drévu;
carchesia, ṡhtriki, inu luknîe na
dréivu tiga jadra v'ladje, ali v'barki;
cerasus, drivú;
fagus, bukovu
drevú;
malus, -li, jablon: tudi tú
drivú v'eni barki;
matrix ligni, ſhverṡh
v'driveſſi;
morus, -ri, ena murva,
drivú, murvovu
drivú;
palmosus, -a, -um, polhen palmovih
drivès;
pomum, -mi, ſléherni ſad od
drivès;
prunum, -ni, zveṡhplinu
drevu;
quercus, -us, hráſt,
drivú;
ramale, -lis, ena od
driveſſa odtergana, ali odſeikana veya;
sorbus, -bi, enu oṡkurſhovu
drivú;
succosa arbor, ſozhnu
drivú, muṡgenu
drivú;
trabalis arbor, drivú ṡa bruna;
virgultum, -ti, garmovje, inu niṡka
driveſſa;
prim. drev
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drist m, F
2,
diarrhaea, dertje,
driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati;
lienteria, -ae, tákaſna griṡha, ali tá beila, dertje,
driſt, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drug prid., F
281,
aliò versum, v'en
drugi krai;
alius, en
drugi;
alter, drugi;
apploro, -are, per enim
drugim ſe jokati, s'enim
drugim ſe jokati;
collimitari, eden per
druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti;
contiguae domus, hiſhe ſe ena
druge tiṡzhè, tikajo;
convector, voṡnyk
s'drugimi;
excellere, viſhe biti kakòr en
drugi;
frustillatim, od eniga koṡza do
druṡiga;
guttatim, po kapelzi, od ene kaple do
druge;
lamina, -ae, kufraſt, ali
s'druṡiga metala pleh;
non extat alius, nei obeniga
druṡiga;
obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti
drugi gori poſtaviti, eno
drugo poſtavo ſturiti;
peraequè, cilú glih, enu kakòr tú
drugu;
plus caeteris, mimu veliku
druṡih;
praeeſse, zhes
druge biti, zhes
druge obláſt iméti: naprei ſtati;
refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga
druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega
drugiga govorjenîe;
tharso, -nis, en nêrgaviz zhes
druṡih ludy djanîe;
unus, et alter, eden, inu tá
drugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drugi štev., F
12,
ab Rege secundus, tá
drugi ṡa krajlom;
alburnum, tá
drugi lúb per drevji;
bigamus, druge ṡhene móṡh;
febris semitertiana, kir ſe zh
[l]ovéka en dán dvakrat loti,
drugi dán li enkrat;
postridiè, po jutershnîm, tá
drugi dán;
reliquus, -a, -um, zhes prebyt, zhes oſtán, tá
drugi;
secundanus miles, ṡholnèr, ali ſoldát od tega
druṡiga kardela;
secundarius, -a, -um, tá
drugi;
secundarius panis, ſorṡhizhni krúh, tá
drugi krúh;
secundus, -a, -um, drugi, tá
drugi;
series, -ei, verſta, ena verſta po ti
drugi;
prim. poldrugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drugod prisl., F
2,
aliundè, od
drugód;
invectitius, -a, -um, od
drugod, s'ene druge deṡhele perprelan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
družba ž, F
19,
centuria, enu od ſtú ṡholnerjou kardelu,
druṡhba, ſediszhe;
coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe
druṡhba ludy;
comitatus, -us, comitiva, druṡhba, ſpremlenîe;
consortium, tovariſhtvu,
druṡhba;
contubernium, druṡhtvu,
druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu;
gregalis, -le, kar ſliſhi k'eni gmain
druṡhbi, ali k'enimu kardelu ṡhivine;
gynaeceum, ena kamra sa Goſpè,
druṡhba goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá;
manipularis, -re, is takeſhne
druṡ[h]be;
manipulatim, od ene
druṡhbe do druge;
manipulus, -li, tudi
manipulus militum, ena
druṡhba ṡholnerjou;
manus, -us, roka: tudi enu kardelu, ali
druṡhba voiṡzhakou;
octojuges, nyh oſſem ene
druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih;
primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke
druṡhbè;
scala, -ae, ena
druṡhba ṡholnerjou;
scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke
druṡhbe;
senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá obſedena
druṡhba teh ſveitnikou;
sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina;
turma, -ae, en kúp, ali kardelu ludy, ali koinikou,
druṡhba;
turmae auxiliares, druṡhbe ali kardela voiṡzhakou na pumozh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
držati nedov., F
117,
abdicare, nikár vezh ṡa ſvoiga otroka
derṡhati, odpahniti;
amphora Romana, darṡhy dvei védri;
a senatu stat, on s'ſveitniki
darṡhy;
aspernari, ṡanizhovati, ṡa nyzh
derṡhati;
cauponarius, kateri oſhtario
derṡhy, ali oſhterski hlapiz;
cohibere, braniti, v'kupai
derṡhati, prepoveidati;
concastigare, kaſhtigati, v'ſtrahu
derṡhati;
concelebrare, praṡnovati, praṡnik
derṡhati;
convitator, kateri goſty
derṡhy;
edera, vel hedera, berſhlen, eni
darṡhe ṡa ſrabotje;
gymnasium, vſe ṡhlaht ſhule, inu meiſta, na katerih
ſe vuk
darshy;
habere, iméte, ali
derṡhati;
inhaerere, inhaerescere, obtezhati, obviſſeti, ſe prieti, ali
darshati;
interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti, ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram
darṡhati;
magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikiga
darṡhati, poviſhati;
modialis, -le, kar en mernik
darṡhy;
nauci facere, ṡa nyzh
derṡhati;
praecepta observare, ṡapuvidi
derṡhati;
servare promiſsa, oblubo
derṡhati, ohraniti;
tenere, derṡhati;
triumphatus, -a, -um, od kateriga
ſe je veſſelu pranganîe
derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen;
violare fidem, vère ne
derṡhati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: držati nedov., fingere se, derſhati, se potuhniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
država ž, F
6,
dictio, dershava, ladanîe, deshela;
jurisdictio, derṡhava, rihta;
jurisdictio, derṡhava, rihta,
v:g: v'nyh rihto ſegati;
provincia, -ae, Deṡhela,
derṡhava;
redemptura, -ae, prejetje eniga goſpodſtvá, ali
derṡhave od eniga firṡhta, inu vdinovanîe eniga délla, ena priſtava, ali
derṡhava
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
duh1 m, F
15,
cacademon, ta hudi
dúh;
conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga
duhá biti. 2.Esdr:5;
daemon, en
Dúh tega ṡnanîa;
excorcizare, hudiga
duhá ṡaklinati, panovati, preganîati;
fanaticus, -a, -um, preṡ pameti, obſeden od eniga hudiga, ali dobriga
duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden;
fervens spiritu, v'duhu gorèzh;
infernae umbrae, paklenṡki
duhovi;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi
dúh;
lares penates, domazhi
duhovi, ali boguvi;
malus genius, malyk, ali
dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu;
motio, nagibanîe:
v:g: sdravu nagibanîe, inu ſveitovanîe S:
Dúha;
operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga
duhá;
repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od Svetiga
Duhá napolnêni;
spiritu providentiae, iṡ opominanîa tega
duhá;
umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve duſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
duh3 m, F
23,
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres
duha;
amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip
dúh;
aromatizare, leip
dúh od ſebe dajati;
costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga
duhá, kakòr lapuh;
graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga
duhá;
gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak
dúh v'uſtih;
inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd
dúh ſturiti;
inolens, -tis, kar néma obeniga
duhá, nediſezhe, neſmardezhe;
libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga
duhá roṡhe;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip
dúh imajo;
nardinus, -a, -um, kar ima
dúh kakòr ſpikanarda;
nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen
dúh;
odor, -ris, dúh, ṡhmah;
odor acidus, kiſſel
dúh;
odoramentum, -ti, en dober
dúh;
odor gravis, en teṡhák ſmardèzh
dúh;
odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh
dúh;
odor suavitatis, dober diſhezhi
dúh;
olere, diſhati,
dúh dajati;
olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali
dúh ima;
resipere, diſhati, en
dúh iméti;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga
duhá;
thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten
dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dvanajst štev., F
7,
dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla;
duodecim, dvanaiſt;
XII. dvanaist. duodecim. 12;
mina Attica, je neikadai
dvanaist rainiṡh inu trideſſeti kraizarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala;
usura unciaria, kadar ſe da
12. od 100;
zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh
dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dvojenje s, shcisma, -tis, odſtoplenîe prozh od prave vère,
dvojenîe, reſpranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
eden štev., centesimus, od ſtú
eden, eden is ſtú;
undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet;
undetriginta, eden mainîe trideſſeti;
undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti;
unus, -a, -um, eden;
prim. en
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
en štev., communis natus, rojen od
enega ozheta, inu od
ene matere;
hemicranicus, -ni, kateriga glava li na
eni ſtrani boly;
palmaris, -re, s'en pedain dolg, ali
s'eno dlán ſhirók;
super, -ris, vglih mère, ṡkorai
ene glihe,
ene mère;
prim. eden, ob enem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
feržmagovati nedov., F
15,
calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali
ferṡhmaguje;
calumniator, ṡaṡhpotliviz, ṡaṡhmagoviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla,
ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni;
catamidiare, ſhpot naloṡhiti,
ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti;
coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati,
ferṡhmagovati;
convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati;
despectare, ṡaṡhmagovati,
ferṡhmagovati, ferrahtati;
exprobrare, ozhitati, naprei metati, krégati,
ferṡhmagovati, saṡhmagati;
genuino rodere, gardú od eniga govoriti,
ferṡhmagovati;
injuriari, ferṡhmagovati;
insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu
ferṡhmaguje;
oppedere, ṡaṡhpotovati,
ferṡhmagovati;
opprobrare, ṡaṡhmagovati, ſmirjati,
ferṡhmagovati;
perdespuere, eniga ferrahtati, inu
ferṡhmagovati;
reprobrare, ozhitati,
ferṡhmagovati;
vitiligare, ṡanikernu lajati, inu
ferṡhmagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
feržmajhten prid., F
3,
cavillum, ena
fershmaihtna, ẛramotna beſſéda;
ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena
ferṡhmaihtna beſſeda;
palinodia, -ae, ene
fershmaihtne beſſéde naṡai vṡetje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
feržmajt ž, F
4,
calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba,
ferṡhmait;
impiatus, -a, -um, pregréſhen, poln ſramote, inu
fershmaiti;
scoma, -tis, ena
ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlezhi od jeṡe,
k'fershmaiti vun pahniti;
supplosio, taku zipatanîe, inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od
ferṡhmaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
flika ž, F
5,
cento, -nis, flika per
fliki, ena is ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja;
laciniae corei, flike, ali ṡhupanzi;
pittacium, -cÿ, tudi ena
flika ledra. Jo:9.v.5;
veteramentum, -ti, ena
flika, ſtari blek od ſhulinou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
florens m, zephirus, -ri, veiter od ſonzhniga ṡahoda: tudi
florens
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
folš prid., F
17,
confictio, fólṡh ṡmiſhlenîe;
falsum, -si, ena
fólṡh láṡh, ali golufna reizh;
falsus, -a, -um, fólṡh;
falsus tutor, en
fólṡh varih;
ficto pectore fatur, govory
s'fólṡh ſerzá;
insincerus, fólṡh, nezhiſt, ne ṡveiſt, neredlih;
martigenus, -a, -um, od tega
fólṡh bogá rojen;
numus adulterinus, fólṡh danar;
offuciae, -arum, golufie,
fólṡh farba, ali ſvitloba;
perjurium, -ÿ, kriva perſega,
folṡh perſegovanîe;
phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe, poſhaſti;
praevaricatio, preſtoplenîe oblube,
fólṡh andel, preſtop, pregréſhenîe;
pseudothyrum, ena
folṡh, ali kriva vrata;
subjector testamentorum, kateri en
fólṡh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe;
superstitio, marṡkaka vera,
fólṡh vera, marṡkaki vuk;
sycophantor, en
fólṡh toṡhnyk, ali obtoṡhnyk;
vitiosus, -a, -um, pregréſhin, ṡkaṡhen, hudobin,
fólṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frkati nedov., strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa
ferkajo, kadar ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fruštik m, F
3,
acratimus, vel acratisma, frustik sjutrai;
a jentaculo, od
frushtika;
prandiculum, -li, en
fruṡhtik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gabez (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, belladona trihotoma vovzhjek,
gabesh. Scop.
[Ima ime Gabes v seznamu Nom. Carn., pri opisu rastline Atropa Belladona na str. 287, 288 pa ni nobenega slovenskega imena. Pohlin se je verjetno zmotil in je vzel zapis ne od Scopolija, marveč iz navedene Hacquetove razprave, str. 52: Woolfskirsche, Dollkraut, tötlicher Nachtschatten, u. s. f. krainerisch: Voukzhie, oder Gabes, Atropa Belladona, die sechste Tafel Woukzhie. Wolfskirsche. Atropa belladona.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ganiti se dov., transversum digitum non excedere, ṡa en kriṡham perṡt
ſe ne
ganiti od ſebe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gladiti nedov., F
15,
blandiri, ſe radovati, eniga
gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati;
circummulcere, lipú ſnaṡhnu
gladiti, ſhtrikati;
delaevare, gladiti;
demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati;
laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati;
lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati;
levigare, glahku
[gladku] narediti, vgladiti,
gladiti. Gen:16;
mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati;
palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati;
permulcere, pogladiti,
gladiti;
polire, gladiti, palirati, gladku délati;
pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali
gladi;
pumicare, s'takeſhnim kamenam
gladiti;
remulcere, ṡupèt
gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati;
titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu
gladi, máh od ſukna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glava ž, F
94,
capite laborare, glava boly;
capite luere, s'glavo plazhati;
capito, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje
glave;
caput, glava, ṡazhetek;
caput anile, ſtara
glava;
decollatio, glavè odſékanîe;
diatretum, -ti, ena
glava is katere ſe pye;
milliarius grex, ena zhréda od tavṡhent
glau;
nuere, s'glavó perterditi;
nullus virorum, obeden od moṡhke
glavè;
octigenarius grex, kardelu, ali zhréda okuli oſſemdeſſet
glau ṡhivine;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka
glava, kadar ſe pavoliza odpihne;
totaliter, cilú zhiſtu, od núg do
glave;
vertex capitis, verh
glavè, teime
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glaven prid., F
2,
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para volú;
discerniculum, -li, ṡhenṡka
glavna ygla ṡa laſſè reṡlozhiti;
prim. na glavno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glavica ž, F
2,
capitellum, glavizh,
glaviza na ſtebri;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odleti, ſe vidio
glavize gole, kakòr je enga glava gola
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: glavica ž, capitelum, glaviza na ſtebru
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glavobolen prid., vinum doloriferum, vinu
glavobolnu, od kateriga glava boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glažovat prid., Belus, -li, ena tekozha vodiza, dvei lashki mili od méſta Ptolomaida, ima
glashovat peiſſik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glid m, F
30,
articulus, zhlink,
glid, vud;
artus, artuum, glidi tega ṡhivota,
glidi;
atnepos, vnúk v petim
glidu;
deartuare, glide reṡklepati;
iners membris, ſlabih
glidou;
interdatus, -a, -um, ſhpiṡha v'te
glide reṡdilena;
membra, vudi,
glidi, glidje;
membratim, od vuda do vuda od
glida do
glida;
membrum, -bri, vud,
glid;
syllaba, -ae, en
glid puṡhtobou;
trisyllabus, -a, -um, ena beſſéda s'treimi
glidi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glihinga ž, F
5,
compromiſsum, oblublenîe dvéh od ene, inu druge ſtrani ẛa kakerſhno
glihingo s'perſego;
conventus, conventio, pogodba, vdyn, naredba,
glihinga;
detrectare, odpoveidati,
glihingo reṡdreiti;
pactio, pactum, -cti, ṡavèṡa, naredba, pogodba,
glihinga;
retractare, eno
glihingo reṡdréti, ne derṡhati, nasai potegniti: s'nou glihati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glista ž, F
8,
lumbrici, gliſte;
lumbricus, -ci, gliſta, iṡ ṡemlè, ali v'zhlovéku;
tinea, -ae, en mol: tudi ena
gliſta v'trébuhu;
tineosus, -a, -um, polhin
gliſt;
vermina, gliſte, od
gliſt boléṡan, trébuha boléṡan;
verminare, obzhervovéti,
gliſt klanîe iméti;
verminosus, -a, -um, gliſtou, polhin
gliſt, zhervojédin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
globočina ž, F
5,
abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu,
globozhina, pres dná, presdnú;
infernus, pakal, od
globozhine leſſem;
praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti, viſhina, nagla
globozhina;
profunditas, profundum, globozhina, globokúſt;
specium, -ÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane
globozhina yṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gmajn2 prid., F
33,
banausus, en
gmain déloviz, ali antverhar;
cadesa, ena
gmain loterza;
communis tela, gmain platnu, ali ṡhleht;
gregarius miles, en
gmain ſoldát;
ignobilis, -le, neṡhlahtni, neṡhlahten, od
gmain ludy rojen;
imperita multitudo, nevmétalni, neṡvuzheni
gmain fólk;
ordinarius, -a, -um, tú kar je
gmain, ali ṡkorai vſakdanîe, tú navadnu;
pannus vilis, gmain ſuknu;
plebeius, -ja, -jum, is tega
gmain folka;
trivialis, -le, en
gmain, ali navadni poot;
vulgaris, gmain;
vulgus, -gi, gmain fólk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gmajna ž, F
26,
anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske
gmaine;
caetus, gmaina;
coëtus, ṡbraliṡzhe,
gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy;
communitas, gmaina;
concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene
gmaine;
ecclesia, Cerkou, ali ena
gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe;
ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene
gmaine govory;
excommunicare, panati, panovati, vun
s'gmaine vrézhi;
jus publicum, prauda te
gmaine, k'nuzu ti
gmaini;
pascua, -orum, pashe,
gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho;
peculator, -oris, en tat, kateri eni
gmaini, ali enimu firṡhtu krade;
pecunia publica, ene
gmaine danarji;
plebecula, -ae, is
gmaine enu kardelze;
plebs, ludſtvú, kardelu, is
gmaine;
populare, tudi te
gmaine lubau ṡadobiti;
popularis, -re, te
gmaine, ali tega folka;
popularis, is te
gmaine, ali deṡhelán;
populatim, od eniga folka, ali
gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk;
populis, -li, en fólk, ena
gmaina v'méſti;
quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali
gmaine;
respublica, opzhina,
gmaina;
synagoga, ṡbraliṡzhe,
gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou;
universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá
gmaina povſód;
vulgare, ozhituvati, v'mei
gmaino reṡglaſſiti;
vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka,
v'gmaini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gnil prid., F
13,
catheracticum, arznia katera divje nepridnu inu
gnylu meſſú odjéda;
deacinatus, -a, -um, od
gnîlih jagod tá otrébleni groṡd;
exputrescere, ſegnîti,
gnylu rátati;
febris putrida, tá
gnyla marṡliza;
fracidus, -a, -um, gnyl;
fragilis, -le, lahku k'reṡbyenîu, ſlabu, ſláb,
gnyl, rotán;
marcidus, -a, -um, gnyl, pléſniu, ṡkaṡhen;
putrefactus, -a, -um, gnyl, vſmraden, ſtrohnên;
putrere, gnylu inu ṡkaṡhenu biti;
putrescere, gnylu perhajati, ali gnyti;
rancidus, -a, -um, pleiſniu,
gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou;
saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ
gnyl;
tabidus, -a, -um, gnyl, uvel, gnoján
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gnojiti se nedov., reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali
je [ſe] sa nohtam
gnoji, de prozh grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goba ž, F
14,
agaricum, vel cus, ena
goba od ſmréke ali hoye, ſmrékova
goba;
boletus, -ti, kutmanka
goba;
china, -ae, ena
goba ṡa arznio, ali korenîe;
fungi ignarÿ, gobe ṡa zunter;
fungus, -gi, ena
goba;
lepra, -ae, goba na telleſſi;
lepusculus, ena hraſtova
goba;
panis arboris, goba na drevju;
spongia, -ae, goba;
spongiosus, -a, -um, rahil kakòr ena
goba;
suber, -ris, lubje, ali
gobe ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja;
subereus, -a, -um, is takeſhne
gobe ali léſſa;
tubera, maurohi,
gobe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: goba ž, F
3,
amanita mushneze muhne
gobe. Scop.
[2: Amanita muſcaria miniata, Carniol. Muchne gobe, Muſchenze; v seznamu Nom. Carn. teh imen ni];
boletus, -ti, zhesnove
gobe. Scopoli; glej opombo pri geslu česnov;
mucor, plesnavke
gobe Scopoli
[67: Mucor vulgaris. Carniol. Plesnau]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gol prid., F
12,
depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek;
glabretum, -ti, golu, nerodovitu, ali ſuhu meiſtu;
implumes puli, gola piṡzheta;
implumis, gol, preṡ perja;
lenis, -ne, gladik, kroták,
goll;
nudus, -a, -um, nág,
gol;
praecalvus, -a, -um, naprei
gol, ſylnu
gol;
recalvaster, -tri, napreipleiſhaſt, ali
gol;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize
gole, kakòr je eniga glava
gola pres laſſy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
golob m, F
10,
columba, columbus, golobica,
golób;
columbarius, kateri
golobe redy, predája, golobár;
golob, columbus; minarrire, gurgati kakòr
golobi;
palumbes, -bis, en divji
golób, en grivnik;
palumbinus, -a, -um, od divjiga
goloba, od grivnika;
palumbus, et palumba, divji
golob, inu golobiza;
pennipes, -dis, kar ima perje na nogah, kakòr ſo ty kozaſti
golobi;
pipio, -onis, en mladi
golób;
plumipes, -dis, kateri ima perje na nogah, kakòr cyprianṡki
golobi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goniti nedov., F
8,
agi, voditi, ali
goniti;
eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti;
exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli
goniti;
exigere, terjati, vun
goniti;
dispescere, reṡdruṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati,
goniti, lozhiti;
feras excitare, et agitari, ṡvirino
goniti, inu loviti;
minare, goniti, gnati;
trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try koinîe per voṡi
goni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goreč del., F
17,
Aetna, gorezhi hrib v'Sicilÿ;
ardens, gorèzh, ſerzhán;
caminus ignis ardentis, ena
gorezha reṡbélena pèzh, apneniza;
candens carbo, gorèzh vogel;
cometa, cometes, ena laſſata ṡvéṡda, nova
gorèzha ṡvéṡda;
flammans, vuṡhgán,
gorèzh;
fervens ſpiritu, v'duhu
gorèzh;
flagrans, gorèzh;
fornax accensa, gorèzha, reṡbélena pèzh;
ignescens, -tis, gorèzh;
lucernae, gorezha ſveitila;
mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od
gorezhe luzhi;
myxos, myxi, plavzhik
v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory;
pyropus, -pi, en
gorèzhe farbe ṡhlahtni kamen;
rubus ardens, en
gorezhi garm;
titio, -onis, ena glovnîa, enu ogoreilu, ali
gorèzhe poleinu;
torris, -ris, ena
gorèzha glavnîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goreti nedov., F
12,
ardere, goreti;
gory, ardet, alias gori,
sursum;
as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more
goréti;
exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali
goréti;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik
gory, inu s'vunai je marṡal;
flagrare, goréti;
fugam ardet abire, vus
gory kakú bi béṡhal;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu
goréti;
myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu
gory;
potenter ardet, mozhnu
gory;
sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe
goréti. Exod:25.v.5;
uri, goreiti;
prim. goreč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gosli ž mn., F
4,
fides, fidium, goſli;
organicus cantus, na orgle ali
goſli peitje;
pandura, goſli;
plectrum, -tri, lók od
goſli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospodar m, F
12,
architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni
goſpodár, ali kluzhár;
fugitivarius, kateri ſe podſtopi te vbéṡheozhe hlapze loviti, inu k'ſvoimu
goſpodarju perpelati;
herifuga, -ae, kateri od
goſpodarja pobégne;
herilis, et hoc herile, tega
goſpodarja, kar
goſpodarju ſliſhi;
herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni
goſpodár;
leno, -onis, rufián, kúrb
goſpodár;
lintrarius, goſpodár takeſhne ladyze, kateri v'zholnizhi v'prég voṡi;
nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju,
goſpodár;
navarchus, ladje, ali barke
goſpodár, ali Capitán, inu goſpúd;
paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospodstvo s, F
2,
dominium, dominatio, dominatus, goſpodſtvu;
redemptura, -ae, prejetje eniga
goſpodſtvá, ali derṡhave, od eniga firṡhta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gost prid., F
26,
acini, goſte jagode;
addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti;
condenṡ
are, goſtiti,
goſtú ſturiti;
condensus, -a, -um, goſt;
conspiſsare, ṡgoſtiti,
goſtù ſturiti;
densatio, goſtuſt,
goſtú delanîe;
densare, goſtiti,
goſtú ſturiti, ali délati;
densere, goſtú delati;
densi capilli, goſti laſſi;
densus, -a, -um, goſt;
expiſsare, goſtú ſturiti;
maſsare, na kúp noſſiti,
goſtú délati;
multibardus, s'ſylnu veliko, inu
goſto bradó;
obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe,
goſtú pogledanîe;
offa, tudi en
goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen;
opacus, -a, -um, ſénzhen, od
goſtiga drevja temmán;
pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury;
perdensus, -a, -um, cilú
goſt;
praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú
goſt;
pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna
goſta ṡhpiṡha;
ſaltus, -ti, ena
goſta hoſta;
spiſsare, goſtiti, ali
goſtú ſturiti,
goſtú narejati, ali narediti;
spiſsescere, goſtú ratati,
goſtú perhajati;
spiſsus, -a, -um, goſt- gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
govoriti nedov., F
101,
affari, govoriti;
attice loqui, dobru
govoriti;
barbarè loqui, gardú
govoriti;
blatire, berbrati, neumnu
govoriti;
detractare, hudú zheṡ eniga
govoriti;
dictare, naprei
govoriti, kir eden popiſhuje;
falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh
govori;
fandus, kar je vrédnu de
ſe govory;
fari, govoriti;
figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti
govoriti;
genuino rodere, gardú od eniga
govoriti, fershmagovati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú
ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu
govoriti;
mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more
govoriti;
obtrectare, eniga ferrahtati, hudú
govoriti, opravlati;
recitator, -oris, kateri glaſnu
govory, ali bere;
traulus, -li, kateri teṡhku
govory;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu
ſe riſniza
govory;
prim. govarjoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
govorjenje s, F
116,
adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain
govorjenîe;
diſsertatio, -onis, enu dolgu inu mnogiteru
govorjenîe;
elocutio, -nis, govorjenîe;
facetiae, ſhavkova
govorjenîa, ſhale;
famen, govorjenîe;
grandiloquus, -a, -um, viſſokiga, inu velikiga
govorjenîa;
ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſéda;
locutio, govorjenîe;
loquela, govorjenîe, beſſéda;
oratio, peroratio, govorjenîe;
perfacetus, -a, -um, ſylnu luṡhten
s'govorjenîam;
philologia, -ae, lubau tega piſma ali
govorjenîa;
philologus, -gi, kateri lubi tu
govorjenîe;
physiologia, -ae, kunſht inu
govorjenîe od naterlih rizhy;
poëma, -tis, ena ṡmiſhlena peſſim, ali raimanu
govorjenîe;
prologus, -gi, predgovor, enu naprei
govorjenîe;
prosa, -ae, enu leidig
govorjenîe, inu nikar v'raimi;
refutatio, saverṡhenîe
govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkasanîe, de nei reiṡ tega drugiga
govorjenîe;
sermo, govor,
govorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grad m, F
6,
arx, grad, bramba;
castellanus, kateri
v'gradi ẛapoviduje, ali ga varuje, ali vardeva, gradni Goſpúd;
castellum, vel castrum, gräd, bramba;
litorea arx, en
grád per kraju morjá;
magdalenus, -a, -um, od Magdala
gradú. Marc:16;
mausolaeum, ſmertni
grad
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grah m, F
5,
gráh, pisum, -i; pisum, -i, gráh [str. 164b ];
pisum. Erbis,
gráh [str. 257b ];
smilax hortensis, laṡhki
grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin
[e] graha, od boba, od lèzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grampa ž, F
3,
amurea, grampa od oliá;
molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá
grampa;
napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza
s'grampo, ali pak nepridnu predivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grdo sam., F
2,
genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati;
phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature, ſhmerkou, ino kateri
gardu vunkai pluvá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gredoči sam., F
4,
procedens, naprei
gredozhi;
progrediens, naprei
gredozhi;
sequax, -cis, od ṡadai
gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin;
sequutor, -oris, ṡad
gredozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
greh m, F
24,
anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik
gréh;
concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en
gréh;
crimen, gréſhnu djanîe, iṡrok, velik
gréh;
crimen inferre alicui, eniga s'en
gréh obdolṡhiti;
desine â peccatis, puſti od
gréhou;
Eva auctrix peccati, Eva ie bla ena ſazhetenza tega
greha [poznejši pripis neznane roke];
exors culpae, pres
gréha;
impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more
gréha, ali hudiga ſturiti;
imunis ſcelerum, pres obeniga
gréha, kateri nei nikgár
gréha ſturil;
insons, -tis, pravizhnu, pres krivize, preṡ
gréha, nedolṡhin;
originale peccatum, porodni
gréh, poerbani
gréh;
peccatorum onus, teṡhava teh
gréhou;
peccatum, gréh;
peccatum capitale, naglavni
gréh;
peccatum mortale, vel lethale, ſmertni
gréh;
peccatum veniale, odpuſtlivi
gréh, mali vſakdanî
gréh;
piaculum, -li, vel piamen, offer ṡa odpuṡzhanîe teh
gréhou, ṡa ṡmyrjenîe;
poenitudo, grévenga, ṡhalovanîe, ṡhaloſt velika zheṡ
gréhe;
propria mea culpa, moi laſtán
gréh;
scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti,
gréha bojezhi, ſtraſhán;
vitiositas, hudoba, huda navada,
gréh, folſhia;
voluntaria peccata, ſamovolni
gréhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grinta ž, F
9,
alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó;
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude
grinte, rák,
etc:;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe
grinte, ali hraſte;
porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti;
psora, -ae, ſerbezha
grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude
grinte;
scabies, -biei, garja, perhlai,
grinta;
senecio, -onis, kriṡhni korèn,
grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar
grinte ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grivnik m, F
2,
palumbes, -bis, en divji golób, en
grivnik;
palumbinus, -a, -um, od divjiga goloba, od
grivnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
griža ž, F
2,
dysenteria, griṡha;
lienteria, tákaſna
griṡha, ali tá beila, dertje, driſt, kadar tá nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grljevica ž, teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡkè od ſmreik,
garleviza is ſmogura tarṡzheniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grmenje s, F
4,
boanarges, ſyn Boṡhji, ali ſyn tega
garmenîa;
detonare, viſſoku ṡagarméti, ṡavpiti: tudi nehati od
garmenîa;
intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe, bliskanîe, hudu vreme;
tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk,
ga[r]meinîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grom m, F
4,
fulmen, -nis, grum, tréṡk, ſtréla;
fulmine ictus, od
gruma vdarjen;
siderari, ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali
gruma oṡkrunîen biti;
tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk, gameinîe
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
groza ž, F
7,
adhorere, adhorescere, od
grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko
groṡo iméti;
formido, formidatio, groṡa, ſtráh;
horescere, ſe ṡderṡniti,
groṡa biti, ſe ṡleniti;
horror, groṡa, ſtráh, trepetanîe;
pavor, ſtráh,
groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe;
reformidatio, velik ſtráh, ali
groṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grozd m, F
14,
acinus, -i, jagodiza, pizhki,
grosda jagoda, paperki;
botrus, groṡd;
brisa, ṡtlazhenih
grosdou tropine;
brisa, -ae, en
groſd, kateri je perpravlen ẛa mósht tlazhetnîu;
bumamma, grosdi s'debelimi jagodami;
cyprus, -pri, g:fae: en zvitezhi
groṡd;
deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod ta otrébleni
groṡd;
druppa, grosd, kateri farbast perhaja;
pampinarium, -rÿ, tá preṡ
groṡda mladiza na vinṡki terti;
racematus, -a, -um, kar ima
groṡde, ali zheſhule;
racemosus, -a, -um, polhin
groṡdú, ali zheſſuliz;
racemus, -mi, gróṡd, zheſhula, ali zheſſula,
groṡda pezil, inu druṡih mladiz;
uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grozdje s, F
30,
agrésta, nesréliga
grosdja ṡhonft;
apjana uva, muṡcatelovu
groṡdje;
maculae uvarum ex adustione solis, pikez na
groṡdji;
nucleus acini, tá pezhik v'jagodi
groṡdja;
omphaces, neṡrélu
groṡdje;
uva, uvae, groṡd,
groṡdje;
uvae foeciniae, groṡdje, kateru doſti droṡhy da;
vinacea, -orum, tropine od
groṡdja;
vindemiare, groṡdje tergati, ali brati;
vindemiola, -ae, ena vboga jeſſen s'malu
groṡdjam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grunt1 m, F
13,
ex fundo, od dná,
s'grunta;
facere fundamentum, grunt poſtaviti;
fistucatus, -a, -um, na
grúnt, ali
v'grunti s'koly podloṡhen;
fundamen, fundamentum, temèlje,
grunt;
fundamentum jacere, temeliti,
grunte poſtaviti, gruntati;
intimè, is
grúnt tega ſerzá;
medullitus, -is, grunt tega ſerzá;
palatio, -onis, v'enim mehkim
gruntu kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe;
radicitus, s'korenimo, s'koreniko, is korenike,
s'grunta;
sidentia fundamenta, doli ulieṡheni
grunti;
stirpitus, s'korenino, ali vun
s'grunta, cilú vunkai;
substruere, podzimprati, ali en
grúnt poſtaviti, ali ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
guma ž, F
5,
gummi, guma, ſmola na drevji;
hadrobulum, -li, ena ſorta
Gumme, ali ſmolè;
lentiscus, -ci, enu drivú, is kateriga ſe zidy
gumma, ali ſmola maſtix imenovana;
sarcocolla, -ae, en lym, ali ena
guma, takú imenovana od opotekarjou;
storax, ena ſorta lipú diſezhe
gume
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hči ž, F
13,
adoptatus, -um, isvolen, ẛa ſyna, ali ſa
hzhér gori vsèt;
filia, hzhy [str. 87b ];
filia. 1.
hzhy [str. 236a ];
gener, sèt,
hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap.6.v.18;
gener, tochterman, Eidam. 1. Set,
hzhère mósh;
matruelis, -le, ſyn, ali
hzhy od materniga brata;
mula, meṡgiza: tudi eniga farja
hzhy;
nata, -ae, ena
hzhy;
progener, vnuke mòṡh, ſyna, ali
hzhère ṡet
[str. 175a ];
progener. 2. vnuke móṡh, syna ali
hzhère set
[str. 237b ];
pronurus, -us, ſyna, ali
hzhère ṡhena
[str. 175b ];
pronurus. Des Enkelsfrau. 2. syna, ali
hzhère shena
[str. 237b ];
sponsare, eno
hzhèr enimu oblubiti k'ṡakonu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hiša ž, F
102,
aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe;
cancellaria, piſſarska
hiſha;
casa, -ae, ena ṡhleht
hiſha, kozha;
coenaculum, vezherje meiſtu, leitna
hiſha;
curare domum, ẛa
hiſho ṡkerbeti;
domesticatim, od
hiſhe do
hiſhe;
domus, hiſha;
dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe,
hiſha k'ſpanîu;
è domo, is
hiſhe, ali od
hiſhe;
gurgustium, -ÿ, paſtirska
hiſha;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá
v'hiſho padezha luzh;
incolumes aedes, dobru pozimprane
hiſhe;
lemures, nozhne poſhaſti, katere po
hiſhah ropotajo;
refectorium, ṡa jeid
hiſha;
suggandia, ſtreſhiza pred
hiſho;
textrina, -ae, tkalza
hiſha;
zeta, -ae, hiſha ali kamra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hitrost ž, F
20,
celeritas, celeritudo, hitrúſt, jedernoſt;
dexteritas, k'déllu, ali k'opravilu
hitroſt, rozhnoſt, jedernoſt;
extemporalitas, naglu ṡgodenîe, ena
hitrúſt, jedernoſt;
festinatio, hitróſt, nagloſt;
impigritas, hitroſt, netraglivoſt;
industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt,
hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe;
panurgia, -ae, hitroſt, premodrúſt, prekunṡhtnoſt;
pernicitas, hitroſt;
practica huius mundi, hude kunṡhti tega ſvitá,
hitroſt eniga opravila;
praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio
hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei;
properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja;
rapiditas, hitroſt, ṡmaknenîe;
sagacitas, -tis, modra
hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt inu raṡumnoſt,
hitrúſt;
solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt;
subitatio, nagloſt,
hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2;
techna, -ae, kúnṡht,
hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kúnṡhti;
tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od
hitruſti ima jmè;
vaframentum, -ti, hitrúſt, pregnanoſt;
velocitas, hitroſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hlod m, F
7,
fustis, hlod, poliza, podvèrik, krepel, povierik, drog;
fustuarium, -rÿ, tepenîe s'eno palizo, ali
hlodom;
lignum, leis, polénu,
hlod, povirik, krepel, drivú;
mutulus, -li, tudi tá
hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè;
palangae, ty
hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo;
proceres, tudi taiſti kameni, ali
hlodi, kateri is ṡyda vun gledajo, de ſe vodar na nîe ſtavi;
tollenon, -onis, en dolg
hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hoja2 ž, F
4,
abies, -tis, ena
hoja ali ſmréka;
agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke ali
hoye;
corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali
hojah;
tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali
hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hojenje s, F
17,
aditio, hojenîe;
ceſsim, v'prózh vleizhenîe, v'neſai
hojenîu;
descensus, descensio, k'naṡduli
hojenîe;
egreſsus, -us, vun
hojenîe, is'hod;
exscensus, -us, enu niṡku
hojenîe;
frequentatio, frequentamentum, po goſtim
hojenîe;
greſsus, -us, hojenîe, korazh, ſtopinîe;
iitio, -onis, hojenîe;
inceſsus, -us, hoja,
hojenîe;
ingreſsio, et ingreſsus, -us, notar hodék, notar
hojenîe;
iter, -ineris, hojenîe, potovanîe;
itio, -onis, raiṡha,
hojenîe, hoja;
itus, -us, hojenîe;
permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku;
praegreſsio, -onis, naprei
hojenîe, naprei hoja;
proceſsus, -us, pravda, napreihod, naprei
hojenîe;
transitio, prehod, v'prég
hojenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrasta ž, F
7,
crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja;
emarginare, od ene bolezhine, ali tura tó
hraſto prózh odréti;
emplastrum escharoticum, en flaiſhter, kateri
hraſto déla;
formicatio, ena boléṡan, ali
hraſta na zhlovéki, katera griṡe, kakor de bi mravlinzi gomiṡlali;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali
hraſte;
petigo, -nis, ṡhpizhaſte
hraſte, perhuti;
psora, -ae, ſerbezha grinta, ali
hraſta s'luṡzhinami;
prim. krasta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrčanje s, destertere, od
herzhanîa nehati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hripati nedov., F
5,
irrancescere, hropéti, hripéti,
hripati, hripleti;
raucere, hripati;
raucescere, ṡazheti
hripati;
raucescit, hriple;
screare, hripati, vunkai metati od boléṡni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrt m, F
4,
canis venaticus, leporius, en
hert, hertizha;
hybris, -dis, polharta, en peṡ od eniga
herta inu paſhne kuṡle;
venaticus canis, pes ṡa lou, viṡhil, ali
hert;
vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en
hert
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hudo sam., F
27,
attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa
hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja;
colostratio, tú ẛlú, ali
hudu, kateru pride od takeſhniga mléka;
fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti;
genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel,
k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe;
impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali
hudiga ſturiti;
imprecari, kleti, hudú govoriti,
hudú enimu voṡzhiti;
inconsequentia, enu
hudu is druṡiga na drugu pridenîe;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali
hudimu;
inffere multa mala, doſti
hudiga ṡadéti;
malefacere, hudú délati, ali ſturiti;
malè interpretari, na
hudu iṡlagati;
malè interpretari, na
hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti;
malesuadus, -a, -um, kateri
h'hudimu ſveituje ali opomina;
malum, -li, ṡlú,
hudú, neſrèzha;
malum cavere, pred
hudim ſe varovati;
malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa
k'hudimu;
non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite
hudu sa
hudu;
ominator, kateri
hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje;
ominosus, -a, -um, kar kai pomeini
hudu, ali dobru;
prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai
hudiga pomeini;
pronitas in malum, nagnenîe
k'hudimu;
quid mali feci? kai ſim shaliga, ali
hudiga ſturil?
resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od
hudiga puſtiti;
ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu
hudu;
vincor â malo, tú
hudu ne premaga: tú
hudu me prenagli;
prim. hujše
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hvaliti nedov., F
13,
alleluja, hvalite Bogá, ali ohrani mene Bug;
celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku
hvaliti, zhaſtiti;
decantare, viſſoku
hvaliti, reṡglaſſiti, veliko hvalo dati;
dilaudare, viſſoku
hvaliti, inu s'hvalo reṡglaſſiti;
jactare rem aliquam, eno reizh mozhnu
hvaliti;
laudare, hvaliti;
laudativus, -a, -um, kar je k'hvali ſturjenu, ali kar
hvali;
laudator, hvaliviz, kateri
hvali, inu dobru od eniga govory;
laudatrix, ena ṡhena hvaleozha, katera
hvali;
laude afficere, hvaliti;
magnificare, velizhati, viſſoku
hvaliti, zhaſtiti;
magnipendere, ſylnu viſſoku ṡhtimati inu
hvaliti;
multifacere, ſylnu
hvaliti, ṡa doſti darṡhati;
probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati,
hvaliti;
prim. hvaleoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hvaliti se nedov., F
5,
aretalogus, kateri ygrè od dobrih navád nareja, ali
ſe ſvoje zhednoſti
hvali, ṡhlabudraviz;
gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati;
jactare se, ſe hvaliti, ſe ṡnaſhati;
jactator, -ris, kateri
ſe ſam ṡnaſha inu
hvali;
traso, -onis, kateri
ſe ṡa umán veliku uſti, ali
hvali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hvalivec m, laudator, hvaliviz, kateri hvali, inu dobru od eniga govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
igrati se nedov., F
3,
colludere, ſe ygrati, ẛhaliti;
pupa, -ae, dékelzhiza, punzhize, s'katerimi
ſe ty mladi otroci
ygrajo;
sigillaria, -orum, povsdignîenu déllu od maihinih malou, ali pildkou, s'katerimi
ſe otrozi
ygrajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iskra ž, F
4,
scintilla, -ae, ena
yṡkra;
scintillare, ſe laṡkatati,
yṡkre kreſſati;
scintillatio, ſem ter tám
yṡker ṡkakanîe;
strictura, -ae, te
yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
išterleh m, F
7,
menianum, -ni, tudi en kaminat
Iſterleh;
pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en
iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja;
pavimentum lateritium, is zegla
yṡterleh;
pavimentum lythoſtratum, kamenati
yṡterleh;
pavimentum subdiale, yṡterleh pod frai nebom;
pavimentum tesselatum, s'ṡhtirivoglatimi kameni naſajen
yṡhterleh;
pavimentum vermiculatum, yṡterleh od vſtavleniga délla;
prim. esterleh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iti nedov., F
85,
caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir
ſe gre h'potrebi, aiṡhilz;
conternans, tú kar v'tretje leitu
grè;
egreſsus, -s, -um, kateri
je vunkai
ſhel;
enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun
gredó;
grandinat, tozha
grè;
hac transivit, je ſhel tukai mimú;
maniacus, -a, -um, kateri ob pamet
grè;
ningit, ſneṡhy, ſnéh
grè;
pertransiri, ṡkuṡi
jiti, ṡkuṡi preiti;
pluit, deṡh
grè, deṡhy;
postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar
ſe grè ſpati;
radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja
je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge;
redundare, zhes
jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes
jiti, napolniti;
tua interest, tebe ṡadene, tebe an
grè, tebi je pridnu;
vadens, kateri
grè;
vadere, iti, poiti;
prim. aniti, gredeoč, gredoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iz1 predl., F
280,
bryton, pytje,
is jezhmena;
coena cymica, vezherja
is ſozhivja;
de, od,
iṡ, po;
e, iṡ, od;
ex, is, od;
ex lignis imputribilibus, is naſtroſhliviga lejſsá
[poznejši pripis neznane roke];
metallicus, -a, -um, is rude;
obsolescere, is navade priti, oſtareiti, preiti;
oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardenîe
is uſt;
panis ex acimis, is tropyn krúh;
rosaceus, -a, -um, is róṡh ſturjen;
transmontanus, -a, -um, is prég gorrè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iz hod (iz'hod) m, F
8,
ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga
is hoda, do ſonzhniga ṡahoda;
consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu
iṡ hoda yṡzhe;
egreſsus, -us, vun hojenîe,
is'hod;
exortus, -us, is hod;
oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni
is hod, ſonza is hajanîe;
origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú,
is hod;
orto sole, ob ſonzhnim
is'hodu;
vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga
is'hoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izvoljen del., F
11,
adoptatus, -um, isvolen ṡa ſyna, ali ſa hzhér gori vsèt;
delectus, -a, -um, iṡbrán,
iṡvolen, na ṡbór;
dilectus, -lub, iṡvolen;
edititius judex, en rihtar
iṡvolen od ene partie;
electus, -a, -um, iṡvolen, iṡbrán;
eximius, -a, -um, imenitin,
iṡvolen, fleten;
lectus, -a, -um, brán, iṡbrán,
iṡvolen;
legionarius, -a, -um, kar h'takim
iṡvolenim voiṡzhakom ſliſhi;
prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk, raven eniga druṡiga
iṡvolen, s'nagle ſyle;
tribunus, -ni, ta viſhi zhes vſe zèhe,
iṡvolen k'enimu ṡaveitniku tega folka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jagoda ž, F
20,
acini, goſte
jagode;
acinus, -i, jagodiza, pizhki, grosda
jagoda, paperki;
bacca, -ae, ṡarnîe
jagode kateru v'kupai ne ſtoji;
bumamma, grosdi s'debelimi
jagodami;
chamaelaea, ena ſorta ẛeliszha s'zhernimi
jagodami;
circaejum, sive mandragore, Nadlix, derṡklivke
jagode;
corymbifer, kar takeſhne
jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody;
cynosbata, ardezhe
jagode na ſhpizhaſtim ternîu;
deacinatus, -a, -um, od gnîlih
jagod tá otrébleni groṡd;
faeciniae uvae, jagode od grosdja, katere doſti tropyn dadó;
fraga, -orum, jagode;
fragum, jagoda;
fragum. Erdtber. Erdtbeer.
jagoda;
malache, -chis, ſliṡ ṡeliṡzhe, ta veliki ſliṡ, kateri ima okrogle
jagode kakòr ſyrze;
mandragora, -ae, nadlix ṡeliṡzhe: darṡtlivke goṡdne
jagode;
nucleus acini, tá pezhik
v'jagodi groṡdja;
ornus, -ni, javor: tudi tá beili tern, ali glóg, ima ardezhe
jagode ṡa tyze;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi
jagodami;
solanum, -ni, paſje
jagode, ṡeliṡzhe;
trychnon, quae et strychnon, paſje
jagode, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jagoda ž, F
2,
potentila jagode, Scopoli
[572, 574: Potentilla. Carniol. Jagada. Jagode; v seznamu Nom. Carn. Jagode];
rhamnus, -ni, metulove
jagode Scopoli
[589: Rhamnus. Incolis. Metulloue Jaghe; tudi v seznamu Nom. Carn. Metulloue jaghe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jajce s, F
17,
curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona
jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita;
hypenemium ovum, enu votlu, ali praṡnu
jéze, ṡapertek, klopotiz;
incubare ovis, na
jaizih leṡhati, ſedeiti;
incubitus, -us, incubatio, ſuper ova, na
jaizih ſedenîe, lèṡhanîe;
lac ovagalum, mlézhna jéd
s'jaizi ſturjena;
ova iruita, vel subventanea, prasna
jaiza;
ova parere, jaiza neſti;
ovi umbilicus, tyza
v'jeizi, zhermlák;
ovum, -vi, jeize;
ovum decumanum, enu veliku
jeize;
ovum exuere putamine, jeize olupiti;
ovum pulescens, jeize v'katerim je piṡzhe;
ovum requietum, enu ſtaru
jaize, en ṡapertek, ali klopotiz;
ovum sorbile, jeize mehku kuhanu, v'mèk;
ovum urinum, jeize pres petelina od ſame kokuſhi;
sorbile ovum, enu
jèze v'mehk kuhanu ṡa poſerkati ga, inu friſhnu popyti, ṡa ſerkanîe;
vitellus, -li, zhimlák, ali tú rumenu
v'jeizi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jamica ž, F
12,
aegilops, -pis, tudi
jamiza per ozhéh;
aegylops, v'kotzih per ozhéh tekozhe
jamize;
lacuna, jamiza pod nuſſam;
lacunula, mlazhiza, luṡhiza,
jamiza;
omilla, sive tropa, ygra s'oreihi
v'jamizo;
porus, -ri, putna
jamiza;
praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih, ſarzhna
jamiza, oſſerzhje;
scrobiculus, -li, ena
jamiza;
specillum, -li, uſheſna
jamiza;
stria, -ae, jamize, ali ṡhlibiki na ſtebréh;
striare, s'dleitom na ſtebréh, ali ſteberzih
jamize, ali ṡhlibike narejati;
vari, -orum, plehi na obraṡu, od koṡiz ṡnaminîa, ali
jamize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jecati nedov., F
4,
attypus, en jezlaviz, keklaviz, kateri
jeza, inu teṡhku govory;
balutio, kateri
jeza;
haesitare, zviblati,
jezati, od ſtraha molzhè ſtati;
lingva haesitare, jezati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ječmen m, F
9,
bryten, pytje is
jezhmena;
caelia, -ae, enu pytje s'ṡhita ſturjenu, kakòr
s'jezhmena vool;
distichum, ena neṡnana ſorta
jezhmèna;
hordearius, kateri
jezhmen lubi,ali od nîega ṡhivy;
hordeum, jezhmen;
ordeum, vel hordeum, jezhmen;
pisere, vel pisare, phati v'ſtopi,
jezhmen, ali proſſú;
polygala, -ae, vel polygalon, pimpinella, kriṡhne roṡhe ... raſte v'mei pſhenizo, ali
jezhmènom, ali nikár v naṡhi deṡheli;
spelta, -ae, perjoviza, ṡhitu
jezhmenu enaku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jed ž, F
53,
addefagia, neſitoſt, ali neſitna ṡhela
k'jeidi;
appetitus ad cibum, ṡhela
k'jédi, lazhen biti;
cibus, ſléherna ſhpiṡha, ali
jed;
diaeta, -ae, enu s'maſnu ṡhivenîe s'pytjém, inu
s'jedjó;
ferculum, ena ſhpiṡha, rihta,
jeîd;
fertum, -ti, ena ſorta
jidy, katero ſo nékadai gori offrovali;
lautitia, iṡbrane
jidy;
melimeli, kuten latvár, is kutin neriene mnogitere rizhy
k'jeidi;
refectorium, ṡa
jeid hiſha;
tremiſsus, ena
jeid od vezh riht ṡkupai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jemati nedov., F
27,
consumor siti, merjem od ṡheje, konez
jemlem;
copiari, tudi ṡholnerje gori
jemati;
crescere, raſti, gori
jemati;
defatiscere, mozhnu doli
jemati;
obfuscare, pogled
jemati, obtemniti;
oppugnare, obdati, oblezhi, ṡhturmati, s'bojam po ſyli notar
jemati;
scriptura, zol, kateri
ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine;
sensim deficere, po malim doli
jemati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jenjati dov., F
7,
ceſsare, nehati,
jenîati;
conceſsare, nehati,
jenîati;
conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti,
jenîati, nehati;
desinere, nehati,
jenâti;
desistere, odſtopiti, nehati,
jenâti;
deturgere, ſplahniti, od napuhnenîa
jenîati;
morbus actus, ena hitra boléṡan, katera hitru vmory, ali
jenîa;
prim. nejenjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jest zaim., F
98,
â Scipione victus sum, jeſt ſim ṡkusi Scipiona premoṡhen;
â villa redeo, ieſt grèm naṡai od priſtave;
absum, me nei tukai;
adorus est me, ſe je
mene lotil;
apud me est, on je per
meni, bliṡi
mene;
coram me, pred
mano;
ego, jeſt;
egomet, jeſt ſam;
fer me, imi potarplenîe
s'mano;
me, mene;
meme, mene, lyh
mene;
mecum, s'mano;
mitte me, poſhli
mene, puſti
mene poiti;
praevidi, mi ſe je ṡdeilu;
probè memini, jeſt ſe cilú dobru ſpumnim;
videtur mihi, ſe
mi ṡdy,
mi pride naprei;
volo, jeſt hozhem;
prim. mi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jeza ž, F
11,
bilis, ṡholzh,
jeṡa;
cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe,
jeṡa;
exardere ira, od ſerda, inu
jeṡe ſe vuṡhgati;
excandescere, ſe reṡlobiti, od
jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti;
fervere ira, od
jeṡe vréti;
indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt,
jeṡa;
infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od
jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16;
rancor, -oris, ſerd,
jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina;
ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od
jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od
jeṡe;
supplosio, taku zipatanie inu s'nogami telebanîe, inu od
jeṡe, od ferṡhmaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jezik1 m, F
18,
alcibiadon, vel anchusa, ena ſorto
[!] tega ardezhiga volouskiga
jesika;
ancyglogosum, tá ṡylnata vèṡ pod
jesikom;
asplenum, ẛhkalapendria, ṡeliszhe, jelenski
jesik;
borago, ṡeliszhe vollovski
jeṡik;
bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe, volovski
jeṡik;
cetarah, jelenou
jesik;
cirsium, hoſtni vollovṡki
jesik;
cynogloſsus, vel cynogloſsa, bodezhi paſji
jeṡik, ṡeliṡzhe;
echium, divji vollouṡki
jeṡik;
elingvare, jeṡik odréṡati;
elingvatio, jeṡika odréṡanîe
elingvis, mutaſt, preṡ
jeṡika;
lingva, -ae, jeṡik;
lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en
jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne;
lytta, -ae, en zhervizh pſam pod
jesíkom, od kateriga vſtekli ratajo;
sanna, -ae, na eniga ṡianîe k'ṡhpotu, ṡaṡhmaganîe,
jeṡika kaṡanîe;
scropha, seu ranula, ṡhabiza pod
jeṡikom;
vibrans lingva, en bleiṡzheozhi
jeṡik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jež m, F
9,
choerogryllus, erinaceus, jeṡh, Lev:11;
cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr
jèṡh;
echinatus, -a, -um, tú kar je s'ſhpizami nataknîenu kakòr
yesh;
echinus, -ni, jeshiza od koſtanîa, ali en
yesh;
ehinus, yeṡh ṡheniza;
ericius, jesh;
erinacius, vel herinacius, yeṡh, vel jeṡh;
herinaceus, en
yeṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ježica ž, F
3,
calyx echenatum, koſtanîove
jeṡhize;
echinus, -ni, jeshiza od koſtanîa, ali en yesh;
spica mutica, en kláṡ pres
yṡhýz, ali luṡzhyn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
joger m, F
3,
apostolus, joger, tovariṡh, en ſel, en pot;
discipulus, joger, ſhular, mlaiſhi;
sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jok m, F
7,
elugere, objokati, od
joka puſtiti, ſe ṡjokati;
fletus, -us, jok, jokanîe;
implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti;
imploratus, -a, -um, s'jokam proſhen;
lachrymabilis, -le, joka vréden;
oculos effelere, od
joka ob ozhy priti;
vagitus, -tus, maihinih otrúk
jók, ali jokanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jug m, F
3,
auster, júg, dulanî veiter, od puldne;
eurus, jug;
notus, -ti, júg, deṡhnevi véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
junački prid., F
22,
adorea, -ae, hvala, zháſt, viteṡhka krona,
junazhka zháſt;
androgo, ena ṡhena mozhniga
junazhkiga ſerzá;
animosus, ſerzhán,
junazhki;
antesignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro;
authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu, lon;
balteus, baltheus, pinta,
junazhki paṡ, s'rinkami;
catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe
junazhku;
egregius, -a, -um, imeniten,
junazhki;
egregÿ homines, junazhki ludjè;
fortis, et hoc forte, mozhán,
junazhki, ſtanoviten, kripák;
fortis in armis, junazhki v'oroṡhju;
gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik,
junazhki;
heroicus, -a, -um, viteṡhki,
junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi;
impreſsio militaris, junazhku ſhturmanîe;
intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán,
junazhki;
mactae virtutis esto, junazhke mozhy bodi;
magnanimus, -a, -um, junazhki;
manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh;
manubialis, -le, tu kar je od tega
junazhkiga dobizhka;
propugnator, -oris, en
junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta;
sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega;
stemma, -tis, en kranzil s'róṡh:
junazhku djanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jutrov prid., F
5,
amethystus, en shlahtni kamen od
jutrove deṡhele;
eous, s'jutrove deṡhele;
incolae Orientis, kateri pruti
jutrovi deṡheli prebivajo;
oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe;
versus orientem, pruti jutru, pruti
jutrovi deṡheli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht
kadar kiſſa;
cum, kadar;
diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai;
eos, eois, ẛarja,
kadar ſonze gori grè, ẛora;
exactus, -us, predajanîe,
kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede;
exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan,
kadar eniga sobè bolè;
opperiri, zhakati,
kadar ſe kai enimu poſſodi;
psecas, -dis, tih deṡh,
kadar po malim parſhy;
quando, kadai,
kadar;
strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa,
kadar ſe pili;
transfumare, prekaditi,
kadar dim ṡkuṡi grè;
prim. kader
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kaj zaim., F
231,
afficere, kaj ſturiti;
connixus, -a, -um, kir ſe
kai podſtopi ſturiti;
de qua re, od
zheſá;
ductarius, -a, -um, tú
s'zhim ſe vleizhe;
ecquod, kai;
existere, biti, de je
kai, kai biti;
functus, -a, -um, kateri
kai opravi;
quâ re, s'zhym;
quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo,
h'zhemu;
quid, kai;
quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú;
quid prodest, kai nuza,
hzhemu, kai pomaga;
quid sibi vult? kai pomeini?
quo medio, s'zhym;
ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga;
siquid, aku
kai;
solvendo eſse, iméti
s'zhym plazhati;
undè, od kod, ṡatorai,
s'zhim, od kodai;
unde reddam, s'zhim bóm plazhal?
verber, -ris, vſe tú
ṡ'zhim ſe tepe;
prim. kej
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kakršen zaim., F
9,
compromiſsum, oblublenîe dvéh od ene, inu druge ſtrani ẛa
kakerſhno glihingo s'perſego;
effingere ex vero similitudinem, eno reizh ſturiti,
kakerſhna je tá prava;
facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi
kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa shivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi
kakerſhne rizhy hozhe;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha,
kakerſhen li koli krúh bodi;
qualis talis, kakou takou,
kakerſhen, takeſhen;
qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi viṡho;
quemadmodum, kaku, kakòr,
v'kakerſhni viṡhi;
sagaria, -ae, kupzhia, baratia, s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou,
kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhimi knoffy noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kamenje s, F
23,
ansae ferreae, ṡheléṡne ṡvèẛe, s'katerimi ſe tú
kamenîe v'kup vṡame;
attae, -arum, ſhpizaſtu
kamenîe, ſhibre;
callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa
kamenîe lamati;
cataplasma, flaiſhter,
s'kamenîa, ali zégla;
chodchod, ṡhlahtnu
kamenîe;
deformata in lapidibus, na
kamenîe popiſſana: 2.Cor:ṡ;
elapidare, kamenîe ſtreibiti, pobrati, vun vreizhi;
elevare lapides, po
kamenîe poſsegati, inu vsdigovati;
lapidatio, s'kamenîam poſſipanîe;
lapidatus, s'kamenîam poſſút;
maceria, -ae, vel maceries, -ei, en ſúh ṡyd, graja
s'kamenîa ſturjena;
illedere saxis, na
kamenîe tarzhiti;
lapidare, s'kamenîam poſſipati, poſſuti, kamenovati;
lapidator, kateri
s'kamenîam poſſiple, ali luzha;
latomus, -mi, kateri
kamenîe lama, ali ſeika;
oniscus, -ci, praſizhiza ſiva ... ſe naide pod léſſam, ali pod
kaminîam kir je faihtnu;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerim doſti ſtariga zégla, inu
kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali
kamenîa;
saxatiles pisces, ribe v'mei
kaminîam lovlene;
saxifragium, -gÿ, vel saxifraga, -ae, enu ṡeliṡzhe, kateru je kiſſilu, per murju v'mei
kaminîam raſte;
saxosus, -a, -um, kameniten, poln
kamenîa;
suffrenatio, mozhnu
s'kamenîam veṡanîe v'kupai v'enim ṡydi;
viam lapidibus sternere, poot
s'kamenîam poflaiṡhtrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kampišče s, F
11,
castra, ṡholnerṡki ſhotori,
kampiszha, legar, leṡhiszhe, voiske legar, ali leṡhanîe;
castra aestiva, leitna
kampiszha;
castramentari, ſhotore,
kampiszha reſtavlati, poſtaviti, ṡabiti;
castrensis, kar
h'kampiṡzhu ſliſhi;
ex castris, is
kampiṡzha;
irrumperunt in castra, ony ſo s'ſylo
v'kampiṡzha padli;
metiri castra, kampiṡzha reſtaviti;
procubare, delezh od
kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procubitor, -oris, vahtar, kateri pred
kampiṡzham vahta;
stativa, -orum, enu
kampiṡzhe ṡholnerjou, kir ſe okuli ṡakopajo, inu s'grabni ṡaſhanzajo;
suffaraneus, -a, -um, eden kateri v'sholnerṡku
kampiṡzhe ṡhitu ali moko noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kap m, F
3,
antefina, ti ṡhlébi per ſtréhi pod
kapom;
stillicidium, -dÿ, ſtreiſhni
káp, ali
káp od ſtreihe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kapitel1 m, capitulatim, po redi od eniga
Capitelna do druṡiga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kaplja ž, F
3,
gutta, kapla, ṡraga;
guttatim, po kapelzi, od ene
kaple do druge;
stilla, -ae, ſraga,
kapla, en kapiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kapljica ž, F
3,
guttatim, po
kapelzi, od ene kaple do druge;
guttula, kapelza;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda,
kapilze myrre. Exod:30.v.34
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
katerikoli zaim., F
7,
quicunque, katerikuli;
quisquis, gdúkuli, gdú tudi,
katerikuli;
quodcunque, katerukuli, karkuli;
quotusquisque invenitur, kulikurkuli ſe yh ṡnaide, ali,
katerikuli ſe ṡnaide;
undelibet, is
katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi;
utercunque, uterlibet, bodi tá kir hozhe,
katerikuli is vaju, ali s'mej vaju;
uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kejkaj prisl., F
6,
adnare, h'plavanîu perpravlen biti, ali perplavati,
keikai perplavati;
aliquid, keikai;
quidpiam, keikai, kolikai;
quiequam, quidquam, keikai;
unquam, kadai,
keikai;
vermiculari, etiam significat minuta opera facere, opus Mosaicum, od vdélaniga délla
keikai narejati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kipeti nedov., F
9,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti,
kipeiti;
bullire, vréti,
kipeti;
bullit mare, murje
kipy, gori ṡhene;
ebullire, vréti, ṡavréti,
kipéti;
effervere, kipéti, ṡavréti de vun
kipy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku
kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti
kipy;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu
kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klagovati nedov., F
10,
complorare, s'drugimi ſe jokati,
klagovati;
delamentari, klagovati, jamrati;
lugere, ṡhaloſten biti, ṡhalovati,
klagovati, trorati;
lugetur, ſe ṡhaluje,
klaguje, trora;
plangere, plakati,
klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi;
quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati, ſe jamrati, inu
klagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klobuk1 m, F
15,
capitium, en
klabúk, kapa, kuta maniṡhki capúz;
causia, -ae, en ſeinzhni
klabúk, ali ẛa vrozhino ſlamnik;
cidaris, -ris, turbán, turṡhki
klabúk, kapa, inu teh Perſianerjou;
conus, ſhpiza ṡheleṡniga
klabuka, zofli na ſmreikah;
galea, ṡheléṡni
klabúk, zhelada;
galeare, s'takim ṡheléṡnim
klabukom ſe pokriti;
galeatus, -a, -um, s'takim
klabukom pokryt, pokriven;
galerus, -ri, en
klabúk, ali kapa;
peleatus, -a, -um, s'anim
klabukom pokriven, kateri ima en
klabúk na glavi;
petasatus, -a, -um, s'enim takim
klabukom pokryt, inu v'shkornize obút;
petasus, -si, ſlamnik, ali en ſhirók ṡhpizhaſti
klabúk;
pileus, -ei, en
klabuk;
spira, -ae, tudi ena pinta okuli
klabuka;
tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali
klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kobila ž, F
6,
equa, -ae, kobila;
equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha
h'kobili;
hinnus, -ni, en maṡg, od oſla inu
kobile;
hippace, -ces, ſyr od
kobile, konṡki ſyr;
perorgia, -ae, kobilár, ṡlaſti tá kateri
kobile h'paſtuhom perpuṡzha;
proriga, vel pruriga, kateri paſtuha
h'kobilam perpuṡzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kocen m, F
7,
caulis, -lis, ẛèle, ſhtòr, rèzil, na katerim ẛèle raſte,
kozén;
cynomorion, en beil tolſt
kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'belim zvéitjom;
leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku,
kozèn reipi;
scapus, -pi, en mozhán ters, ali
kozin od ṡeliṡzha;
thyrsus, -si, tá dolgi
kozen per ṡeliṡzhu;
unicaulis, -le, eniga ṡhtorṡha, ali
kozna ṡèle, kar en ſam
kozin, ali ṡhtor ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kod prisl., F
4,
cujas, od
kod, s'katere deṡhele;
necunde, niti od
kod;
quâ, kod, todṡkusi, taku dobru;
undè, od
kod, ṡatorai, s'zhim, od kodai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kodaj prisl., F
2,
sicundè, aku, od
kodai;
undè, od kod, ṡatorai, s'zhim, od
kodai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
koderkoli prisl., undecunquè, undequaque, od kodkuli, od
kodarkuli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kodkoli prisl., F
2,
alicundè, od
kodkuli;
undecunquè, undequaque, od
kodkuli, od kodarkuli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kokoš ž, F
12,
ales, tyza, ẛlaſti te velike s'peruti ẛhivali,
kokuſhi, raze, goſſy,
etc:; consternere cubilia gallinarum, kokuſham gnéṡda délati;
gallina, -ae, kokúſṡh;
gingrire, gaglati kakòr ena
kokúṡh, ali gúṡ;
meleagrides, Indianske
kokuſhi, ali pure;
ortygometra, -ae, krail teh prepelyz, ena neṡnana tyza, tem povodnim
kokuſham podobna. Sap:16;
ovum urinum, jeize pres petelina od ſame
kokuſhi;
pipare, koklati, kokodakati, kakòr
kokuſh;
qualus, -li, ena korba, ali zaina, v'kateri
kokuſhi leṡhejo;
superponere gallinam ovis, kokúṡh naſaditi;
supponere ova gallinae, kokúṡh naſaditi;
tricae, -arum, ti laſſi, ali nyti, katere ſe
kókuſham okuli nog opletó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kol m, F
24,
aemotheta, -ae, nakovalu kovazhku, kovazha na
kolu[!];
charax, -cis, vinski
kol, paliza per tertah;
fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe
koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
fistucare, kole, ali bruna notar vbyati;
fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti
s'koly podloṡhen;
impalatus, -a, -um, na
kol nataknîen;
palaris sylva, hoſta ṡa
kolle;
palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu
kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe;
palus, -li, en
kol, en kolez;
pedo, -are, v'vinogradi terte kolliti,
kolle potikati;
ridica, -cae, vinṡki
kol;
scipio, -onis, ena paliza, ali
kol;
sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali
koll, ali ſuliza k'luzhanîu;
statumen vitis, kol ṡa vinṡko terto;
stipes, -tis, deblu, paîn,
kol;
sublica, -ae, kol ṡa múſt;
sublicium, tá
kol, kateri ſe v'vodó ṡabia;
sudes, -dis, tudi en
koll;
surus, en
kol, ali ṡhtanga;
talea, -ae, en
kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo;
vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika;
vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim
kolam, de zherv ym ne ṡhkodi;
vitis jugulata, terta k'viṡhku po
koleih gori uṡdignena, inu napelana;
vitis vidua, ena pres
kolla terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolence1 s, F
3,
geniculatim, od
kolénza do
kolénza;
geniculum, -li, kolénze, maihinu kolénu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
koli člen., F
9,
immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr
kuli hozhe ṡzimpran;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li
koli krúh bodi;
qualitercunque, v'kakerſhno
kuli bodi viṡho;
quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr
kuli hozhe;
quantumcunque, kolikar
kuli bodi;
quantumvis, kolikar
kuli hozheṡh;
quidquid, kar
kuli;
quocunque, kamer
kuli bodi;
undelibet, od kateriga
kuli kraja bodi;
prim. koderkoli, kolikorkoli ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolje s, F
5,
calametum, terṡzhize od ſhpizhenîa vinskiga
koila;
pedatio â pedo, kollenîe s'vinskim
kollem;
sylva palifera, hoſta ṡa
kolje, koloſeik;
virgetum, -ti ſhibje, garmie ṡa vinsku
kolle, garmovje;
viticulum, -li, rozhize per vinski terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga
kollia ṡaviajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
konec m, F
79,
a calce ad initium, od
konza noter do ẛazhetka;
deniquè, k'ẛadnîmu,
h'konzu;
exitus, -us, vun hoja,
konez;
finis, konez, ṡkonzhanîe;
finitè, h'konzu, k'ṡadnîmu;
perducere, perpelati,
h'konzu perpraviti;
perire, poginiti,
konez vṡèti;
permadere, vel permadescere, cilú do
konza biti, ali do
konza mokar perhajati;
terminus, -ni, meinyk,
koniz, krai, pokraina;
vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu
konz vṡame
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
konfekt m, F
7,
bellaria, confect, kar ſe po jedi na miẛo perneſſe;
Confect. tragemata, bellaria, epidipnida;
confectio, en zuker, ali
Confect od ſémena, inu ſadú;
mensa secunda, Confect;
salgama, -orum, vſih ṡhláht ſad ṡa
Confect, naprei k'jeidi poſtavlen;
tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
tragemathotheca, ena
s'Confectam napravlena ṡhtazuna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
konjski prid., F
30,
cabalinus, -a, -um, koinṡki;
cynomia, -ae, konṡka muha;
equinus, -a, -um, koynṡki;
equisetum, koynṡki rèp;
foenum graecum, koinṡka lezha;
hippace, -ces, ſyr od kobile,
konṡki ſyr;
hippago, -nis, konṡka ladja, katero koinî vleizhejo, terṡhna ladja;
instratum, ſléherna odeja, ali odétva,
koinṡka dèka;
seta equina, konṡka griva;
veterinaria medicina, konṡka, ali ṡhivinska arznia;
veterinarius, -rÿ, en tovornik: tudi en
koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konjski prid., F
2,
phelandrium kojnska kumena,
kojnske morok. Scop.
[Pohlin se je tu zmotil; navedeno ime ima Hacquet, n. m., str. 51: Wasserpferd Saamen, Roßfenchel, Pferdsaamen u. s. f. krainerisch: Koina Kumena, auch Konska morok, welches aber unsere Nachbarn die Illyrer glattweg morok nennen. Phellandrium aquaticum.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
korenje s, F
11,
aromata, dragu
korenîe, ſhpecerîe, gvèrz;
balbus, tudi per liliah tú okroglu
korenîe;
calathiana, ena plava jeſſenska rosha s'grenkim
korenîam;
cara, enu
korenîe od ẛeliszha;
china, -ae, ena goba ẛa arznio, ali
korenîe;
conditum, neikai od notar narieniga
korenîa, luṡzhyn, inu ſadú;
gingiber, vel zingiber, enu gvèrz
korenîe;
rapa flava, korenîe, merlini;
siser, -ris, vel siseron, merlini,
korenîe;
thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga
korenîa, inu ṡhpizarji;
vini radix, terta katera is
korenie ṡhene, ali raſte
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kosec1 m, F
20,
caesim, ſékajozh, s'ſékanîam, na
kosze, na drobnu;
collyrida, pogazhiza, en maihin
koſiz kruha;
dipondium, en
koſſez ſrebrá, kar en kraizer velá;
fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en koṡ;
frustillatim, od eniga
koṡza do druṡiga;
frustulum, en
koſſez;
intercisè, po
koṡzih, s'preréṡanîam;
minutatim, od
koṡza do
koṡza po malim;
minutia, -ae, droptiniza, en
koſsiz;
offela, -ae, en
koſſez, ali ṡalusheiz;
offula, -ae, en
koſſez meſſá, ali en ṡaluṡhei;
particula, -ae, en
koſſez;
particulatim, po
koṡzih, po
koṡzih reṡdilenu;
pecciolum, ena marviza, en
koſſiz;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih,
koṡzi zégla, ali kamenîa;
scrupulatim, od
koṡza do
koṡza, po mizikinim;
structilis, -le, ṡzimpran, ali gori ṡloṡhen, od veliku
koṡzeu, ali ṡhtukou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kost ž, F
31,
eburneus, -a, -um, od naſlonove
koſty;
exos, exoſsis, pres
koſty;
medulla, -ae, muṡeg
v'koſtéh;
os, oſsis, kúſt;
os obrodere, kúſt oglodati;
piscem exoſsare, ribje
koſty ſtrébiti;
sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo
koſtjo v'ſebi, morṡki paik;
spina, -ae, tern, ribja
kúſt, grebèn;
vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per
koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kostanj m, F
5,
balanus, ſléherni ẛhelod,
kostain, marón, zaffilzi ẛa ſtol purjeranîe;
castanea, koſtaîn, ſad, ali drivú;
coſtaîn, koſtaîn, caſtanea; echinus, -ni, jeshiza od
koſtanîa, ali en yesh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
koščica ž, F
5,
astragulus, ena otrozhka ygra
s'koszhizami;
choenigion, padarṡke kléṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe
koṡzhize is rane;
oſsiculum, koṡzhiza;
samsa, -ae, od olike
koṡzhiza, ali ṡarnu;
sana, koṡzhiza v'oliki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kovati nedov., F
8,
bractearius, bracteator, tá kateri plehe
ková;
cudere, kovati;
faber bractearius, kateri ṡlatú
ková;
faber monetarius, kateri danarje
ková;
fabricare, zimprati, ṡydati,
kovati;
marculus, -li, enu kladivu, s'katerim kuffer
kovajo;
monetarÿ, kateri danarje
kovajo;
strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeilenega ṡheléṡa ferkajo, kadar
ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
koza1 ž, F
14,
aegonomus, -mi, en koẛár, kateri
kosè paſſe;
capra, koẛa;
capreolus, divja
koẛa, tudi ſerniza;
caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi
koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri
koẛè molẛe;
capripes, koṡje noge ṡhival, kateri ima noge, kakòr
koṡa;
dama, -ae, ena ſerniza, ali divja
koṡa;
hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje
koṡè;
ibix, -cis, divja
koṡa. Job.39.v.1;
nebrides, ena jelenova, ali divje
koṡè koṡha;
oetonis annis pariunt caprae, oſſem leit
koṡè rodè;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja
koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
pygargus, -gi, ena neṡnana ẛvirina divji
koṡi, ali ſernizi enaka;
rupicapra, divja
koṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kozel m, F
10,
caper, koẛel reiẛan;
capricornus, divji
koṡil, kamenski
koṡil;
hircinus, koṡlou, od
koṡlou;
hircosus, -a, -um, kar ſmardy kakòr en
koṡel;
hircus, -ci, ſmardezhi
koṡel;
ibex, -cis, en divji
koṡel;
mutulus, -li, mulaſt, en vol, ali
koṡèl pres rogou, muliz;
semicaper, poloviza en
koṡel;
tragelaphus, tudi ena ṡvyr
koṡlu inu jelenu podobna. Deut:14.v.ÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kozice ž mn., F
7,
enanthemata sublimia, koṡize;
morbili, plehi,
koṡize;
vari, -orum, plehi na obraṡu, od
koṡiz ṡnaminîa, ali jamize;
vari, varioli, koṡize;
variolae, koṡize [str. 224a ];
variolae, kosize, koſize [str. 265b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kozlov prid., hircinus, koṡlou, od koṡlou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
koža ž, F
40,
byrsa, -ae, koṡha, ẛa moſhnè vſtrojena
koṡha;
cutis, koṡha;
duricorius, -a, -um, terde
koṡhe;
liber, tudi ta ṡnotarnîa
koṡha na drévi;
melota, jaṡbizhova
kooṡha;
pellis, -lis, koṡha;
pellis elaborata, iṡdélana
koṡha, vſtrojena
koṡha;
pericranium, koṡha te buzhe na glavi;
philyra, -ae, ta ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali
koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali;
tergus, -oris, uſſinîe, ali
koṡha;
vellus, -ris, volna,
koṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kožica ž, F
18,
albegnina, mréna na ozheſſi, ta
koṡhiza, katera ṡadershuje tá pogled;
aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder, mehka
koṡhiza;
ciccum, ena tenka
koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam;
cuticula, koṡhiza;
diaphonia, reṡhtimnoſt, tá
koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi;
duracinus, -a, -um, ſléherni ſad, kateri ima terdo
koṡhizo;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta
koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
menix, koṡhiza nar blishnîa moṡhjani;
nuclei toga, koshiza na jederzi, ali ṡernzi;
pellicula, -lae, koṡhiza, mréniza;
pelliculare, s'eno
koṡhizo prevleizhi;
pistacium, -cÿ, en ſad kakòr léſhniki s'ṡeleno
koṡhizo;
praeputium, -tÿ, ta preidnîa
koṡhiza na moṡhkim meſſei;
rhagoides, koṡhiza ozheſſa okuli ṡarkla;
suffrago, -nis, tá ṡadnîa
koṡhiza na gleiṡhnih;
suffusio, -onis, ena mreina, ali
koṡhiza;
thali, -orum, te
koshize okuli zhebula;
vagina, tá
koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kraj1 m, F
59,
aliò versum, v'en drugi
krai;
alterutrinquè, od obéh
kraju, ali ſtrany;
anceps mucro, mezh na obéh
kraih oſter;
bipatens, na dveih
kraih, ali meiſtih odpert;
convena, -ae, is mnogih
kraju ali deṡhèl;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih
kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy;
extremus, tá ṡadnî, ali tá na
kraju;
fines, pokraine,
kraji;
fori, -orum, jamizhi, ali
kraji na nyvi;
ididem, od tajſtiga
kraja, ali meiſta;
indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim
kraju rojen;
jugeratim, po
kraih en dán ṡoranîa, ali raly;
jugerum, -ri, oranie, ali en
krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa;
labrum, vel labium, verh ali
krai oṡgorai ſléherne poſſode;
lacinia, -ae, falda, pleh, ali
krai gvanta, reſtergan gvant;
limborarius, -rÿ, tá kateri
kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva,
krajeu gvanta ṡhtikar;
marginatus, -a, -um, kar ima velike
kraje;
nullibi, nigdèr, v'obenim
kraju;
ora, -ae, ene ſléherne rizhy
krai ali konez,
kraji gvanta, deṡhele, vodè;
permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga
kraja v'tá drugi preiti;
porca, -ae, tudi en
krai na nyvi;
riparius, -a, -um, kateri na
kraji prebiva;
quaquaversum, na vſe
kraje, ſtrany;
septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy;
sesquijugerum, tolikain
kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán;
tractus, -tus, krai, okoliza:
in hoc tractu, v'letem
kraju;
versari, pogoſtu v'enim
kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krakati nedov., obloqui, eniga opravlati,
krakati, hudú od eniga govoriti, naṡai odgovarjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kralj m, F
19,
ab Rege secundus, tá drugi ẛa
krajlom;
ad Regem, h'krailu;
desciscere, odpaſti od eniga, tú je kakòr od
kraila odpaſti, ter ſe ſovrashniku podati;
interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga
kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga
kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga
kraila naméſtnik;
ortygometra, -ae, krail teh prepelyz;
mulleus, -lei, ena ſorta ſhulinou teh
krailu v'Albanji, takeſhne potle ſo tudi ty Rimski
kraili noſſili;
perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga Ceſſarja,
kraila, ali Firṡhta;
primicerius, tá pervi poleg
kraila, ali ṡhkoffa;
regalis, -le, kraileivu, kar enimu
krailu ſliſhi;
regius, -a, -um, krailevi, kar enimu
krailu nuza, ali ſliſhi;
regnum, -ni, kraileſtvu, eniga
kraila deṡhela;
rex, -regis, krail;
rex Regum, krail zhes
kraile;
subregulus, kateri je en oblaſtnyk pod
krailom. 3.Esdr:6.v.ṡ;
tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu
kraili noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kratiti nedov., F
7,
circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas
kratiti, vadlanîe;
denegare, ṡataiti, odpovédati,
kratiti;
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti,
kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
negare, tajiti, ſe v'taibo poſtaviti,
kratiti, odpovédati;
sigillaria, -orum, povṡdignîenu déllu od maihinih malou, ali pildkou, s'katerimi ſe otrozi ygrajo, inu zhas
kratijo;
tricari, s'nepridnim govorjenîam zhas
kratiti;
xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ
krati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krava ž, F
9,
demugire, mukati, kakòr volli, ali
krave mukati;
forda, -ae, ena breja
krava;
haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, ſe imenuîe muṡge
krava;
horda, -ae, ena breya
krava, ali s'telletam;
immugere, ṡamukati kakòr ena
krava;
taura, -ae, ena jalova
krava;
vacca, -ae, krava;
vacca lactans, molṡezha ṡmuṡna
krava;
vaccinus, -a, -um, kravji, kar je od
krave
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kravji prid., F
2,
vaccinum lac, kravje mléku;
vaccinus, -a, -um, kravji, kar je od krave
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kregati nedov., F
6,
acriter arguere, ẛlu inu oſtrú
krégati;
curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne
kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita;
exprobrare, oponaſhati, ozhitati, naprei metati,
krégati;
improperare, poſvariti,
krégati, oponaſhati, ſhpot délati, ſe neprenagliti;
objurgare, eniga
krégati, oſtru poſvariti;
triare, krégati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kreljut (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, branchiae, krelútč [Verant.14: Branchiae, Fisch horn, Krelyuti od ribe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krepel ž, F
3,
fustis, hlod, paliza, podvèrik,
krepel, poveirik, drog;
lignum, leis, polénu, hlod, povirik,
krepel, drivú;
ramale, -lis, ena od driveſſa odtergana, ali odſeikana veya, ena
krepel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kretati nedov., gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha,
kreta, rouna, inu obrazha tó barko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krister m, enema, vel Clyſter, en
kriſter od ṡad po ſyli notar ṡhprizan;
prim. krišter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kristjanski prid., anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od
chriſtianske gmaine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
križam prisl., F
9, I.
caecutire, kriṡham gledati;
oculus limus, obliquus, kriṡham gledajezhe okú;
susque: deque, vſe
kriṡham;
susque: deque pergunt omnia, vſe
kriṡham grè; II.
compatilitius, -a, -um, kar je na
kriṡham pooti ſturjenu;
compitum, compita, kriẛam poot, raṡkriṡhje, raṡkriṡh;
quadrivium, -vÿ, kriṡham poot na ṡhtiri kraje, raṡkriṡh;
transversum digitum non excedere, ṡa en
kriṡham perſt ſe ne ganiti od ſebe;
via quadripartita, kriṡham poot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krmežljivost ž, F
4,
gramia, -ae, karméṡhli v'ozhéh,
karmeṡhlivoſt;
lema, -ae, karmeṡhlivoſt, voda v'ozhéh, kakòr ena ſyrotka;
lippitudo, -nis, karméṡhlivoſt;
oculorum suffusio, od
karméṡhlivoſti ozhy ṡalivanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krokar m, F
5,
coracinus, -a, -um, kar je od vrana, ali
krokarja;
corvus, -vi, krokar, vrán; orl, vrán,
krokar, corvus; corvus, corax, en vrán, orl,
krokar;
crocire, crocitare, krokati, krizhati, kakòr en
krokar, ali zhern vrán;
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krstnica1 ž, F
6,
cicindela, ẛlateniza,
kerſtniza;
lampyris, licht muck.
karſtniza;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena
karſtniza;
karstniza, nitedula;
nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti;
nocticula, karſtniza: tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krščenik m, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe od eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; odvẛetje od nîega te diléshnoſti ẛaſluẛhenîa teh brumnih, vernih
karṡzhenikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kruljavi sam., attae, krulovi, de nemorejo nog od tal vsdigovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kukavica ž, F
5,
coccyx, -gis, kukoviza;
cuculus, kucoviza, pehariz;
curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza, maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od
kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita;
kukoviza, coccÿx;
kucoviza, cuculus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kup1 m, F
43,
acervatim, od
kúpa do
kúpa;
acervus, -vi, en
kúp;
aggerare, na
kúp noſsiti,
kúp délati;
congeries, en
kúp, garmada;
cumulus, en
kup;
foenimeta, en
kúp ali loniza ſiná;
inglomerare, klopke navyati, na en
kúp viti;
pirata, -ae, en
kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28;
strues, -is, en
kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada;
turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu;
prim. s'kup, s'kupom, vsehkupgmajn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kurbanje s, F
5,
coitur, kurbanîe;
fornicatio, tudi
kurbanîe;
meretricari, ſe kurbati,
s'kurbanîam dobizhke délati;
peoplos, lotri, kateri poginejo od velikiga
kurbanîa;
scortatio, kurbanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kuzla ž, hybris, -dis, polharta, en peṡ od eniga herta inu paſhne
kuṡle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kvitinga ž, F
2,
acceptilatio, plazhanîa
quitinga, ali ſposnanîe od eniga, de je on tú nîemu oblublenu prejel;
recauta, quitinga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ladanum –,
lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje,
ladanum
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lahek prid., F
28,
axis citus, ena hitra
lahka kulla;
bibulus lapis, lahki kamen;
imitabilis, et le, lahku ṡa enim drugim delanîe, kar ſe lahku poſnèma, ali na ſe jemle;
lapis bibulus, lahki kamen;
levisomnus, -a, -um, lahkiga ſná, kateri ſe lahku ṡbudy;
miles levis armaturae, lahkiga oroṡhya ṡholnèr;
prothymia, -ae, enu veſſelu
lahku ſerzè, dobra vola, en veſſel um;
pumiceus, -a, -um, kar je od takeſhniga kamena, ali
s'lahkiga kamena ſturjenu;
veles, -tis, en ṡholnèr
s'lahkim oroṡhjom;
prim. lagak, lahko, legak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lahko sam., pedatim, po
lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe;
prim. lagko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lajan del., latrari, od pſu
lajan biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lakota ž, F
9,
adesurire, vekſho
lakoto iméti, ſylnu lazhin biti;
bulimus, ena nesitna
lakota;
coenaturire, lakoto, ali luſht k'vezherji imèti;
duram famen depellere, tó teṡhko
lakoto pregnati, ſe naſititi;
esuries, lakota;
fame enectus, od
lakote vmorjen;
famen ferre, lakoto tarpéti;
fames, -mis, glad,
lakota;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti,
v:g: me je
lakota, ali ṡhela obſhla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lan m, F
9,
asbestinum, ena ſorta
lanú, kateru ne more goréti;
centunculus, enu ẛeliṡzhe, travnika
lán, divji
lán;
fluviatus, -a, -um, v'tekozhi vodi namozhen,
ut lán, meſſú;
linopola, en lanár, kateri
s'lanom baratá;
linteus, -a, -um, od platna,
s'lana, s'prediva;
maleus stuparius, tarliza ṡa
lan tréti;
pectinare linum, lán mikati;
sesama, -ae, vel sesamum, -mi, beil mak, ali
lana zhermlák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lanča ž, F
3,
hasta, ſuliza, ſhtanga,
lanzha;
hastile, -lis, ſhtil od ene ſulize,
lanzhe, ali ſhpéſſa, ratiſhe;
lancea, -ae, kopje, ſuliza, piſhiza,
lanzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
laški prid., F
45,
acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe;
bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza;
Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela
v'laṡhki deṡheli poleg Rima;
myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh
laṡhkih borovnyz;
myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55;
natio Itala, Laṡhki narod;
Padus populifer, tá voda Pó
v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi;
paederos, -tis, enu ṡeliszhe,
laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe;
ribes, tú ardezhe
laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol;
uva spina, laṡhku groṡdizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
leča ž, F
6,
buceras, -tos, foenum graecum, konska
lezha;
foenum graecum, koinṡka
lezha;
lens, -tis, lezha;
lentigo, -nis, plehi, ali bleki na ṡhivoti v ṡhtalti ene
lèzhe, madeṡhni bleki;
polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe ... ima pereṡza kakòr
lèzha;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin
[e] graha, od boba, od
lèzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
leči2 nedov., F
3,
curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize
lèṡhe, inu mladizhe pita;
nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi mlade
lezhi;
qualus, -li, ena korba, ali zaina, v'kateri kokuſhi
leṡhejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ledig prid., F
8,
caelebs, neoṡhenîen,
leidig, preṡ ṡhene, ali preṡ moṡha;
expedire, odpraviti, od ene rizhy ſe
lédig ſturiti;
immunis, leidig pres ſhtraffinge, ſlobodin;
liber, tudi
leidig, proſt, ſlaboden, odvèṡan, frai;
liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri ſtury, inu rezhe kar hozhe;
libertus, -ti, kateri je ſlaboden ſturjen, inu
leidig rezhen, ſlabodnik;
prosa, -ae, enu
leidig govorjenîe, inu nikar v'raimi;
semiliber, na pul
leidig
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lep prid., F
93,
aromatizare, leip dúh od ſebe dajati;
attiscismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe;
caelum serenum, lipú, vedrú vremè;
canora vox, lépa gladka ṡhtima;
decor, -ris, ſnaga, zir,
lépa ſhtalt;
facundè, s'lépim govorjenîam;
nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál,
leip, ſnaṡhen;
odores, dobra inu
lépa diſhanîa;
panniculus, enu
lipú tenku ſukenze;
perbellus, -a, -um, cilú
leip, inu zhedin;
personus, -a, -um, glaſſán,
s'lepim glaſſom;
picus, -ci, dètel,
leipa piſſana tyza
- najlepši , F2, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe teh, kateri ſo rajme piſſali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lesem prisl., F
11,
ab avo, od dédza
leſſem;
adesdum, ſem poidi, ſem ali
leſſim pridi, ſtui tukai;
adhibere, nuzati, perſtaviti, perloshiti,
leſſem, ali tia derẛhati;
cretus, ẛraſteozh, ali od eniga rodá
leſſem rojen;
huc, ſem,
leſem, ſemkai;
infernas, -tis, od ſpodai
leſſem;
infernus, pakal, od globozhine
leſſem;
profluens, vunkai tekózh, ali
leſem tekózh;
profluere, vunkai tekózh, ali
leſem tezhi;
septentrionalis, -le, od pulnozhy
leſſem;
tralatitius, -a, -um, kei drugdi
leſſem vṡèt, na puſſodo vṡèt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
leten1 prid., F
5,
canon, -onis, tudi
leitni, od ſadú perhodik;
hypomnema, en regiſter ṡa te vſakdanîe rizhy,
leitniga zhaſſa buque;
solennia instituere, leitna s'hodiṡzha gori poſtaviti;
solenniter, s'velikim
leitnim s'hodiṡzham, ali praṡnikam;
vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura,
leitni davuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
leteti nedov., F
15,
ad fundum ire, k'dnú
leteti;
aetas acta, vel exacta, tá prideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob
lety;
cadunt folia, lyſtje
lety, pada;
convolare, perletéti, v'kúp perletéti, v'kúp
letéti;
defluunt capilli, laſſi doli
letè;
evolitare, doſtikrat
letéti;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli
lety;
praetervolare, mimú
letéti;
praevolare, naprei
leteiti, naprei tiá
leteiti, ali leitati;
provolare, odleteiti, prozh
leteiti, beiṡhati, kakòr tyza;
reboare, is une ſtrany mukati, pruti mukati, ali glás
leteiti;
revolare, naṡai
leteiti, naṡai perleteiti;
scintillae, -arum, ṡharki: od velikiga ognîa ṡharki
letè;
volare, letéti, leitati;
prim. leteč, letejoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
leti prisl., perlongè, dalezh od
leti;
prim. doleti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
letina ž, F
4,
annona, leitina, hrana, ſhpendia;
fruges, ſuſebnu ṡhitu, ali
leitina od ṡhita, raṡen pſhenize;
frugilegus, -a, -um, kateri
leitino v'kupai ṡpravla;
proventus, -us, perhodik, dohodik,
leitina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
leto1 s, annuatim, vſaku
leitu, od
leita do
leita;
annus, leitu;
puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih
leitih;
quotannis, vſaku
leitu, od
leita do
leita;
saeculum, ſtú
leit, en zhas teh ſtú
leit;
triennium, -nÿ, try
leita;
vinum anniculum, eniga
leita vinu;
xenium, -nÿ, noviga
leita dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
letod prisl., abhinc, od ẛdai, od ſadai, od tód, od
letód, od todai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lev1 m, F
8,
alcaba, en
Lev;
ariel, en Boſhji
Leu;
bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez, kakòr
lev;
irrugire, ṡatuliti, ṡaruliti, kakòr en
lev;
leo, lev;
leoninus, -a, -um, od eniga
léva;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en
lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá
Lev poshre, taku ṡdaici zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
levi prid., F
10,
altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali s'notrai, od deſne, ali
léve ſtrani;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do
léve, dimle;
detorquere in laevum, na
levo ſtrán ṡkriviti;
laevam petere, na
lévo ſtrán ſe derṡhati;
levorsum, na
lévo ſtran, na lévu;
sinister, -a, -um, levizhin,
leu na roki, neſrèzhin;
sinistra manus, leva roka;
sinistrorsum, -si, na
lévo ſtrán;
transfugere, od eniga k'enimu drugimu potegniti, vṡkozhiti, na
leivo ſtran pobégniti;
transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'tó
leivo vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ležati nedov., F
54,
abnoctare, po nozhi s'vunai
leẛhati;
acclinis, kar nisku
leshy, je enumalu perpognênu;
adjacere, poleg, ali bliẛu
leẛhati, tik
leẛhati, raven
leshati;
aegrotans, bolán
leẛhati;
alvus, trébuh, kir zhéva
leṡhè;
circunjacere, okuli
leṡhati, oblezhi;
jaceo, -ere, leṡhati;
mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi
leṡhè;
praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi
leṡhè;
procubare, delezh od kampiṡzha
leṡhati inu vahtati;
quod ex me est, kolikar na meni
leṡhy;
sagina, ſedlu, na katerim tá butora
leṡhy;
scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza
leṡhè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ležeč del., F
13,
delitens, ṡkriven, na ṡkrivnim
leṡhezhi;
epirus, ne
leṡhezha ṡemla na murju, ali vodi;
immobilia bona, obſtojezhe blagú,
leṡhezhe blagú;
incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu
lèṡhezhi;
jacens, leṡhezhi;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemle, delezh od morja
leṡhezh;
occidentalis, pruti ſonzhnimu ṡahodu
leṡhezhi;
perappositus, -a, -um, ṡalu
leṡhèzh, perſtavin, perſtavlen;
peroportunus, -a, -um, cilú dobru perloṡhiu, inu
leṡhèzhi;
plurimum refert, na tem je doſti
leṡhezhe;
reclivis, -ve, leṡhezhi, v'ṡnák
leṡhezhi;
resupinus, -a, -um, vṡnák
leṡhezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
likati nedov., F
3,
chartam levigare, papyr
likati;
titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar
ſe lika, inu gladi, máh od ſukna;
trulliſsare, s'kèlo fraihati, ali
likati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lilija ž, F
13,
balbus, tudi per
liliah tú okroglu korenîe;
caprifolium, hoſtne
lilie;
crinon, lilie ſléherne ſorte;
crinonia, lilie korèn;
henericalis, divja
lilia;
irinus, -a, -um, od plavih
lily ſturjenu, is plavih
lily;
lilietum, meiſtu ṡa
lilie;
lilium album, béla
lilia;
lilium convalinum, ſhamarize, is dolyn
lilie;
lilium purpureum, ardezhe
lilie;
oleum lirinum, lilÿnu olie, od
lilij olie;
xiphion, te male plave
lilie, mezhiki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lilijin prid., F
2,
bulbus, -bi, tudi
lilijne zhebulize;
oleum lirinum, lilÿnu olie, od lilij olie
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lipov prid., F
3,
philyra, -ae, tá ṡnotranîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od
lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali;
tiliaceus, -a, -um, lippou, is
lippoviga leſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
list m, F
21,
bullae indulgentiarum, lyſtuvi, piſma ẛa odpuſtke;
commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert ritne
liſt [poznejši pripis neznane roke] od viſhiga na voiṡki;
dare litteras ad aliquem, enimu
lyſty piſſati, poſlati;
diploma, Papeshou oblaſtni
lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima;
epistola, lyſt;
feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá
lyſt tega odpovédanîa noſſili;
folium, -lÿ, lyſt, lyſtje;
formularius, et formularis, kateri piſma,
lyſty nareja, en Copyſt;
instrumentum dotale, ṡhenitni
lyſt;
libellus repudÿ, lozhni
lyſt v'mei ṡakonṡkimi;
libellus supplex, ena suplica, proſhnîe
lyſt;
litterae, -arum, lyſty, piſma;
mandatum, -ti, en ṡavkaṡni
lyſt;
objurgatoria epistola, lyſt poln kréga;
reversale, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá,
lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy;
symbolum, -li, poſpirtiv, ali ſpremlou
lyſt;
syngrapha, -ae, rokè piſmu, ali dolṡni
lyſt;
tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa
lyſty, inu piſma hraniti;
testamentum solenne, tá prau ſturjeni ſhafftni
lyſt;
y. in medio dictionis pronunciatur, ut i, ut syn, lyſt, ſydat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
listje s, F
18,
anaglyphum, enu déllu s'ſhtikanîam, v'podobi tega
lyſtja, na drevju réẛanîe;
cadunt folia, lyſtje lety, pada;
coma, kita, zhuf,
liſtje na drevju;
comans, -tis, comatus, tudi kar doſti
lyſtja ima;
elata, -ae, palmovu
listje. Cant:6;
folia arborum, lyſtje od drevja;
folia caduca, lyſtje padezhe;
foliaceus, -a, -um, s'lyſtja;
foliosus, -a, -um, polhen pèrja ali
lyſtja;
folium, -lÿ, lyſt,
lyſtje;
lotus, vel lotos, -ti, enu drivu,
s'lyſtjom, ali s'perjom, kakòr koprivize;
palmes pampinarius, mladiza ſi ſamim
lyſtjam;
pampinare, terte v'vinogradi pleiti,
liſtje prèzh metati;
pampinosa vitis, terta vinṡka polhena
lyſtja;
pampinus, -ni, ene terte mladiza
s'lyſtjam rèd;
quisquiliae, -arum, pleive, prémki, ozhinki, pomie,
lyſtje, inu kar nyzh ne vela;
sonitus foliorum, ſhumenîe tega
lyſtja, ſhum tega
lyſtja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lišaj1 m, F
7,
elephantia, -ae, prehude parhe na ṡhivotu,
liſhaji, ali flare. ausſaz;
exanthemata, liſhaji, vogrizi, plehi, moṡolzi od vrozhine;
impetigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte;
impetigo, luſhai;
mentagra, -ae, luſhai na obraṡu;
pustula, -ae, en divji vrozhi
luſhai, eni jo
[bolečina] imenujejo s: Antona ogîn;
serpigo, -nis, luſhai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ljubiti nedov., F
39,
adagia sunt: kateri nevarnoſt
lubi, ta v'ny pogine;
amare, lubiti;
examare, mozhnu
lubiti;
hordearius, kateri jezhmen
lubi, ali od nîega ṡhivy;
oculitus amare aliquem, eniga kakòr ſvoje okú
lubiti;
peramare, ṡalu
lubiti;
sectari pacem, myr
lubiti;
veritatis cultor, kateri rád riſnizo govory, ali
lubi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ločenje s, F
3,
diſsolutio, reṡvèṡanîe, poplazhanîe,
lozhenîe;
divortium, lozhenîe ṡhene od moṡhá v'tem ṡakonṡkim ſtanu;
separatio, lozhenîe, odlozhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ločiti dov., F
5,
diaphonia, reṡhtimnoſt, ta koṡhiza, ali mreṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh
lozhi;
dispescere, reṡdraṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti,
lozhiti;
replumbare, s'ſvinzam ṡupèt ṡalyti, ali ta ſviniz od ſrebra
lozhiti;
segregare, lozhiti, odlozhiti;
separare, odlozhiti,
lozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ločiti se dov., reduvia, ṡanuhtniza, kadar
ſe koṡha od nohty
lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lok m, F
17,
absis, -dis, platiszhe, ali
lók na kolleſu, peiga per gvèlbu;
apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga,
lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt;
arcatus, kakòr en
lok, krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen;
arcitenens, eden kir
s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez;
arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti;
arcum tendere, lok napèti;
arcus, gvelb,
lok, maura, péga, ſamoſterla;
arcus, lok ẛa ſamuſter, ẛa ſtreil;
arcus intentus, en napèt
lok;
arquites, ſterlzi
s'lokom;
arquus, et arcus, en
lok;
imbrifer, -ra, -rum, mavra,
lók v'oblakih, kar deṡh pomeini;
intentus, -a, -um, ut intentus arcus, lok napèt;
iris, maura,
lok na Nebu;
iris, iridis, maura,
lok v'oblakih;
plectrum, -tri, lók od gòſli;
telifer, -ra, -rum, kateri
lok, inu ſtreile noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lorber m, F
7,
bacca, -ae, ẛernîe, ali drobán ſad teh drivès, kakòr
lorber, brinîe;
chamaedaphne, enu ẛeliszhe s'perjam kakòr
lorber;
laureatus, -a, -um, s'takeſhnim kranzelnam kronan,
s'lorberjam kronan;
lauretum, -ti, kir
lorber raſte, lorberṡki bórſht;
lauricomi montes, gorrè na katerih verhéh
lorber raſte;
laurifera tellus, ṡemla kir
lorber rad raſte;
lauriger, -a, -um, kateri kai od
lorberja noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
loter m, F
11,
deflorator, en
loter, kateri eno déklizo ob diviſtvu perpravi;
exugitator, en ſhpotliviz, ena ṡdraṡhba, en
loter;
fornicator, kurbier,
lotar;
furcifer, gavgar,
loter, galge vréden;
incontinens, -tis, neṡderṡhani
lotar, nezhiſt;
nebulo, lotar, ṡlozheṡtnik, fretar;
peoplos, lotri, kateri poginejo od velikega kurbanîa;
planus, -ni, en
loter, golúf, ṡapelavez;
scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani
loter, en loterṡki fant;
scurrans, -tis, en neſramni
loter;
sentina, -ae, tudi tú meiſtu kamer ſe ty
lotri v'kupai ſhajajo;
prim. lotar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lov m, F
16,
acátié, ena lahka po vodi letezha ſa
lou ladiza;
acatium, -tÿ, ena lagka povodi letezha ẛa
lou ladjiza;
aucupium, tyzhji
lou;
captio, lou, galufia;
multitia, -orum, ena batta ṡa ribji
lou;
piscatio, rib lovlenîe, ribji
lou;
piscatura, -ae, vel piscatus, -tus, ribiṡhtvu, ribji
lou;
praeda, -ae, lou, rúp, plein, paidáṡh;
tendicula, -ae, ṡanka, ṡhtrik ṡa tyzhji
lou;
venabulum, -li, jagrovṡka ſuliza ṡa
lou divjih praṡzhizheu;
venalis, -le, tudi ṡa
lou ena reizh;
venaticus canis, pes ṡa
lou, viṡhil, ali hert;
venatio, venatus, -tus, lou, lovlenîe;
venatorius, -a, -um, jagerṡku, vſe kar
k'lovi ſliſhi;
vertagus, -gi, en dober pes ṡa
lou, kateri ſam od ſebe grè na
lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
luč ž, F
18,
corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe
luzh noſſi;
efficienter, is popolnama mozhy,
lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza;
elucubrare, kei kai per
luzhi délati;
epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli
luzhi leita;
flammigerare, ſveititi
s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha
luzh;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi
v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza;
lucerna, leſherba, liṡherna,
lúzh, ſveitilu, lampa;
luciferus, -ri, kateri ſveiti,
lúzh noſſi, ali pernaſha;
lucubrare, po nozhi per
luzhi délati, na ſvitlu dati;
lucubratio, po nozhi per
luzhi déllanîe, ali opravlanîe;
lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per
luzhi ſturjenu;
lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt;
luminare, -ris, ſvitloba,
lúzh;
luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per
luzhi ne vidi;
lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe;
lychnichus, -chi, ſveizha,
luzh, lampa;
mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe
luzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
luft m, F
15,
aer, luft, [str. 17b ];
aër, lufft, [str. 18a ];
aerius, -a, -um, lufftni, is
luffta;
aether, Nebú,
lúft, tá Element;
arteria aspera, tá ror tega
luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
camaleon, ena ṡvyr, katera od
lufta ṡhivy;
clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust;
elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda,
lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi;
gyrus aërius, ena okrogloſt
v'lufti, ali okroṡhenîe;
interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai
luft iméti;
meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn
v'lufti;
petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku
v'lufti ṡkazhe;
rorifera aura, roſſán, inu faihten
lufft;
subdialis, -le, pod frai Nebom na
luffti;
vitalis aura, ṡdravi
lúft
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
luna ž, F
12,
eclipsis, ſonzhnu, ali
lune merknenîe;
interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe
luna ponovy, ali mlady;
intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova
luna, kadar
luna k'ſonzi pride;
luna, -ae, Luna, méſſez;
lunae coitus, mlai, mlada
luna;
lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza
lune;
lunula, luniza, maizina
luna bliṡu mlaja;
nocticula, tudi tá od
lune ponozhna ſvitloba:
Luna;
nox illunis, núzh pres
lune, temma;
plenilunium, -ÿ, polna
luna, ali meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lupina ž, F
16,
acrodria, -ae, vel acrodyta, -ae, ſléherni ſad
s'lipino, orih, leiſhik, mandil;
aglidia, -orum, vel aglites, zheſnove
lupine;
concha, conchile, morṡki polṡh, vſe ṡhivali morske
s'lupinami;
concha, ostrea. ein müschel. morski polsh, ali vſe shivali
s'lupinami;
culeola, -orum, ṡelene oréhove
lupine, ali luṡzhine;
enucleare, jederze is
lupyn jemati;
malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali
lupina ene margarane;
mollusca, -ae, ene breiṡque jabolku, en orih s'tenko
lupino;
naucum, -ci, taiſti krishiz v'oréhovi
lupini v'mei jederzom;
pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana
lipina, kakòr Rumarji noſſio;
putamen, -nis, lupina ſléherne rizhy: tá terda oréhova
lupina;
putamina ovorum, jaizhje
lupine;
siliqua, -ae, lupina od ſozhivja;
testa ovi, vel limacis, lupina jaizhja, ali povṡhova;
valvuli, lupine od ſozhivja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
luskati nedov., F
2,
plaudere, ſe veſſeliti, inu od veſſelja s'rokami
luṡkati;
plausor, -oris, kateri od veſſelja s'rokami
luṡka;
prim. luščiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
luskina ž, F
8,
calyx, -cis, calyculus, luszhine, ali
luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja;
gluma, -ae, od ṡhita
luṡkine, ali pléve;
piscem desquamare, Ribje
luṡkine doli oſtergati;
piscis molis, riba pres
luṡkyn;
squama, schup. ribja
luskina [str. 250a ];
squama, -ae, ribja
luṡkina [str. 205a ];
squamatim, s'luṡzhinami, ali po
luṡkinah;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe: ty neraṡzviteni popki per roṡhah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
luščina ž, F
6,
acipenser, -ris, morska riba, katera pruti glavi ima
luszhine;
calyx, -cis, calyculus, luszhine, ali luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja, tudi knof ene roṡhe, ẛlaſti gartroṡhe;
conditum, neikai od notar narieniga korenîa,
luṡzhyn, inu ſadú;
culeola, -orum, ṡelene oréhove lupine, ali
luṡzhine;
psora, -ae, ſerbezha grinta, ali hraſta
s'luṡzhinami, hude grinte;
spica mutica, en kláṡ pres yṡhýz, ali
luṡzhyn;
squamatim, s'luṡzhinami, ali po luṡkinah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mačica ž, julus, zveit na verbah,
mazhize, pavola, katera od drevja doli lety
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mah m, F
10,
bryon, mah na drevju;
emuscare, mah dreiti;
emuscare arbores, mah od drevja otrébiti;
ferruminare comiſsuras navium musci coma, s'maham ṡamaſhiti ṡhpranîe v'ladji;
muscosus, -a, -um, mahou,
s'mahom poraſten;
muscus, -ci, máh;
panicula arundinis, volna na ferſtovih butizah,
mah, ali volna;
panicula rosarum, mah, ali volna v'gartroṡhnih popkih;
titivillitium, -tÿ, máh od ſukna;
ulva, -ae, tudi vodnu, ali morṡku ṡeliṡzhe, ali
máh, kateri v'vodi raſte
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: mah m, hypnum, -ni, mah Scopoli
[151: Hypnum. Carniol. Mah, & Meh, quae denominatio omnem muſcum ſignificat; v seznamu Nom. Carn. Mah, Meh]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
makov prid., F
4,
diacordion, ena ẛhalba is
makoviga ſémena;
opium, -pÿ, ṡhonfft is
makoviga ſémena;
papaver, -ris, makovu ſéme;
papaverus, -a, -um, od
makoviga ſémena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mal1 m, F
4,
graphis, -dis, enu ṡmalanîe, naprei poſtavleni
mál;
pictura, en
mal, malaria, malanîe;
sigillaria, -orum, povṡdignîenu déllu od maihinih
malou, ali pildkou, s'katerimi ſe otrozi ygrajo, inu zhas kratijo, iṡlyti pildi;
spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti
mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
malinski prid., F
10,
catillus, tudi en ẛgurni
malinski kamen, deil, tá ẛdulnî ſe imenuje
meta;
incisus, -a, -um, en iſékan kamen, v'ti viṡhi, kakòr ſe
malinṡki kameni naſékajo, naſékan, ṡklépan;
meta, -ae, zyl, tá dulni
malinṡki kamen, tarzha;
mola, -ae, malyn, malin,
malinṡki kamen;
molaris, malinṡki;
molaris, -ris, lapis, malinṡki kamen;
molarius, -a, -um, malinṡki;
molile, -lis, malinṡku orodje, kar per malinih nuza;
pinnae, loparji, ali daṡzhize na
malinṡkih kolleſſih, lopatize;
pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke: tudi
malinṡki práh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mastik m, F
2,
cynus, -ni, idem ac cantiscus, enu drivú, od kateriga
maſtik pride: kateriga ſe
maſtik kakòr ſmola darṡhy. Dan:13
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
materen prid., F
6,
caeson, ẛrésanu déte
s'materniga telleſſa;
loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy
v'maternim telleſſi;
maternus, -a, -um, materen;
matruelis, -le, ſin, ali hzhy od
materniga brata;
serpyllum, -li, materna duſhiza;
thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka
materna duſhiza
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: materen prid., metrocelides, maternu ſnamene, lisa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mati ž, F
22,
abavia, Babize
mati, prebabiza
[str. 236a ];
abávia, -ae, Babize
mati, prebabiza
[str. 10b ];
a matre pulli, mladizhi, katere
mati vodi, ali redy;
bimater, dvakrat
mati;
communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene
matere;
frater germanus, brat po ozhetu inu
materi;
frater uterinus, brat po
materi;
genitrix, Rodniza, porodniza,
mati;
hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu
mati néſta obá s'ene deṡhele;
mater, mati [str. 133a ];
mater, Mati [str. 236a ];
mater familias, goſpodinîa, hiſhna
mati;
matricida, -ae, kateri
mater vbye;
omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena
mati;
orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali
matere, pres troṡhta;
parens, ozha, ali
Mati;
paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali
matere, ali ſoſſéda;
paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali
matere;
patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres
matere;
socrus magna, taṡzhe
mati;
uterinus, -a, -um, od ene
matere, po poli brat, ali ſeſtra;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri
v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mazg m, hinnus, -ni, maṡg, od oſla inu kobile
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mehur m, F
15,
atheroma, atheromatis, en ẛhuul, ali
mihúr;
bubonicele, -les, eni
mihurji v'teh ṡkrivnih kraih;
bulla, ſhpanga na uṡdi,
mihur, peina na vodi, knof piſmou, piſma knoff;
bullare, mihurje na vodi délati;
calculus, en kamenez, huda bolezhina
v'mihurju;
ebullare, naglu ṡlýti, ſe reſpozhiti, inu reṡlyti, kakòr en vodeni
mihúr;
furunculus, -li, en ṡhpizhaſt ṡhgèzhi
mihúr;
gingiva, -ae, meſſú okuli ṡoby, ali
mihurji;
hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala
v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama;
ichryorolla, -ae, viṡine
mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym;
pernio, -onis, en
mihúr na nogah od mraṡa, ali en napok, napozhenîe;
pustula, -ae, mihúr, mihuriz;
tuber, -ris, garzha,
mihúr, otúk, otékluſt, mauroh;
ulcerosus, -a, -um, polhin tvorou, inu
mihurjou, ali moṡlou;
vesica, -ae, mihúr, meih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mehurec m, F
12,
apthae, mihurzi na vſtih;
apthae, mihurzi v'uſtih od vrozhine;
enanthemata, mihurzi;
gingivula, -ae, maihini
mihurzi;
phlyctanae, mihurzi v'ozheſſih;
phlyctenae, v'ozheh
mihurzi od vrozhine;
pulsula, -ae, en
mihuriz;
pustula, -ae, mihúr,
mihuriz;
pustulatorum eruptio, vun vdarjenîe
mihurzou;
pustulatus, -a, -um, pustulosus, -a, -um, polhin
mihurzeu;
pusula, -ae, ena huda bolezhina s'doſti
mihurzou, katera okuli ſebe ſneida, ali jei;
tuberculum, -li, garzhiza, hribiz na roki,
mihuriz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
melankoliš prid., atra bilis, zhirna ṡhólzh, kry
melancoliṡh, od ẛazhirneliga ẛholzhá boléẛan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
menik m, F
6,
cinaberis, mennik, erdezha farba;
miniacus, -a, -um, s'menikam pofarban;
miniare, s'menikam, ali ardezhe farbati;
miniaria, -ae, tá graben kir ſe kopà,
menik farba ardezha;
miniarius, -a, -um, od
menika;
minium, -nÿ, menik, ena ardezha farba malarṡka;
prim. menig
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
meniti nedov., F
25,
arbitrari, meiniti, ſhazati;
atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik,
meini de nei Bogá;
autumare, ſhazati,
meiniti, ali preṡhtimati;
censere, doṡdévati,
meiniti;
cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie,
meini, de jo oben nevidi;
conjicere, ſe ſumniti,
méniti, domiſliti, vrézhi;
imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti,
meiniti;
imusculus, ena tyza, eni
meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin;
intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti,
meiniti, naprezhi;
legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni
meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden
meini, de je en volk;
magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni
meinijo, de je ena ſorta angelike;
melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy,
meini, de ſo nîe;
melandryum, eni
meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh;
opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti;
orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou
meini, je ene prave miſli;
putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti;
reor, reris, ratus, reri, meiniti;
reri, meiniti;
silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni
meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica;
supponere, podſtaviti,
meiniti, podvrézhi;
supposui, ſin
[!] meinil;
suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga,
meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti;
taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni
meinio, de je divja buzha, ali pluzh;
teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni
meinio, de je Vergis main nit;
prim. menioč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
meso s, F
39,
bubulus, -a, -um, govedina, govésku
meſſú, govéski;
caro, meſsú;
ferina, -ae, meſſú od ṡvirine, ṡvirjazhina, ṡvirina;
figere carnes veribus, meſſú na raṡhnîe natekniti;
offula, -ae, en koſſez
meſſá, ali en ṡaluṡhei;
porcinarius, -rÿ, kateri ſvinṡku
meſſú predaja;
praeputium, -tÿ, tá preidna koṡhiza na moṡhkim
meſſei;
tarenus, zherv
v'meſſei;
verbum caro factum est, tá beſſéda je
meſſú poſtala
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mesto1 s, F
58,
ariopagitae, ſo bily v'tem
méſti Athene ſodniki;
chorographus, tá kateri od eniga
meiſta, ali deṡhele piſhe;
copiosa civitas, méſtu vſiga polnu;
eversa urbs, ṡvernîenu, reṡkopanu
méſtu;
halosis, tú noter jemanîe eniga
méſta, ſhturmanîe;
imponere civitati praesidium, brambo
v'méſtu poſtaviti;
metropolis, tú imenitniſhe
méſtu u'deṡheli, poglavitu
méſtu;
morbus vernaculus, boléṡan, katera li v'enim
meiſti, ali v'eni desheli regiera;
oppidum, en terg, ali
meſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
metati2 nedov., F
13,
asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun
metati;
ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun
metati;
ejectitius, -a, -um, kateri vun
mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi;
empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun
mèzhe;
excreabilis, tú kar ſe lahku vun
mezhe, iṡpluje;
excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe
metati;
haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun
metati;
revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali
metati;
screare, hripati, vunkai
metati od boléṡni;
screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun
mèzhe;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero
ſe kamenzi
mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti;
vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun
metati;
vomitare, vſeṡkuṡi
metati, ali bluvati, inu zhes dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
micikeno sam., scrupulatim, od koṡza do koṡza, po
mizikinim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
milja ž, F
4,
Belus, -li, ena tekozha vodiza, dvei lashki
mili od méſta Ptolomaida, ima glashovat peiſſik;
milliarium, -rÿ, vel milliare, -ris, ena
myla, tavṡhent ſtopyn;
parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu
mile, 13000 ſhulinou;
sabbathi iter: ena laṡhka
mila, ṡakai nei bilu dopuṡzhenu ob ſabbotah daile hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mira ž, F
6,
myrrha, -ae, myra, grenku ṡeliṡzhe;
myrrheus, -a, -um, myrrhinus, -a, -um, od
myre;
myrrhinum vinum, vino
s'myro narejenu;
myrrhum, ṡhalba is
myre;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is
myrre ṡpreſhana voda, kapilze
myrre. Exod:30.v.34
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
miš ž, F
8,
adagia sunt: kar mazhka rody, radú
miſhi lovy;
ichneumon, -is, ena Indianiṡh
miṡh;
murinus, -a, -um, miſhji, kar je od
miſhi;
mus, -ris, ena
miṡh;
mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim gobzam;
muscipula, -ae, miſhniza ṡa
miſhi loviti;
myinda, vel mynda, ſleipe
miſhi ygra;
papilio, -onis, perihpogazhiza, pol
miſhi, pol tyzha;
prim. polmiša
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mišji prid., F
9,
acaron, -ri, miſhji tern;
arsenicum, béla miſhniza,
miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh;
batrachomiomachia, ẛhabja voiska inu
miſhja;
chamaemyrsine, miſhji tern:
idem quod ruscus; murinus, -a, -um, miſhji, kar je od miſhi;
muscerda, miſhji gnoi,
miſhji drek;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
staphis, -dis, idem ac herba pedicularis, ṡeliṡzhe ṡa uſhy, ſline ṡeliṡzhe, ſtephana ṡerna,
miſhji inu podganji poper
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mlad prid., F
40,
acunabilis, od ẛibike, od
mladih nóg;
dentatio, raſtenîe teh ẛoby
mladim otrokom;
depuber, vel depubis, cilú
mlád;
infantes, mladi ne govorèzhi otroci;
lunae coitus, mlai,
mlada luna;
nefrens, -dis, enu
mladu praſſè;
neomenia, mlai,
mlád méſſiz;
pipiones, mladi golobzi;
tener, -ra, -rum, ſuptyl,
mlád, mekák, zartliu
- mlajši , F2, frater minor natu, tá mlaiſhi brat; junior, mlaiſhi
- najmlajši , frater minimus, tá nar mlaiſhi brat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mladenič m, F
5,
adolescens, -tis, en
mladenizh od 12. leit, noter do 21;
juvenes, mlaiſhi,
mladenizhi;
juvenis, mlad,
mladenizh;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu
mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
virgineus adolescens, en zhiſt
mladènizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mladič m, F
3,
a matre pulli, mladizhi, katere mati vodi, ali redy;
curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu
mladizhe pita;
melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge
mladizhe redy, meini, ſo nîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mladost ž, F
17,
âb incunabilis, od ṡibéli, od
mladoſti;
adolescentia, mladúſt;
ephebia, ſhula ẛa
mladúſt;
florere aetate et forma, v'vſih luſhtih ſvoje
mladoſti inu lipote biti;
flos aetatis, zveit te
mladoſti;
gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt,
mladoſt;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te
mladoſti h'dobrimu, ali hudimu;
ineunte adolescentia, v'ṡazhetku te
mladoſti;
iniens, ineuntis, ut ineunte aetate, v'm[l]adoſti, v'ṡazhetku te
mladoſti;
juvenilis, -le, kar
k'mladoſti ſliſhi;
juveniliter, po
mladoſti;
macie peremptus, od
mladuſti na pul mertou;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od
mladoſti, kateri ne vidi delezh;
praeceptor, -oris, vuzhenyk, katerimu je
mladúſt podverṡhena;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pueritia, -ae, deteṡhtvu,
mladóſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mlečen prid., F
9,
lac ovagalum, mlézhna jéd s'jaizi ſturjena;
lactarius, -a, -um, mlézhen, od mléka;
lacteus, -a, -um, mleizhen, kar je od mléka;
lactricinia, mlézhne jidy;
mulctra, mulctrale, mulctrum, mlézhna poſſoda;
mulctus, -us, mlézhna muṡha;
peplion, enu
mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera;
polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje
mleizhni ṡhivini ṡa mleiku;
sinum, -ni, mleizhni loniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mleko1 s, F
26,
candilus, ena jéd od ſyra,
mléka inu medú;
chamaeleon, -nis, albus, et niger, enu ẛeliszhe, zveitje ṡhene, nuzajo de ſe
mléku ſeſéda, ali ſyri;
clostra, -ae, et clostrum, -tri, tú pervu
mléku po porodi;
collactaneus, collacteus, od eniga
mléka v'kupai ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk;
colostra, -ae, kolada, tú pervu
mléku po porodi ene ẛhene, ali ṡhivine;
colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga
mléka;
colostratus, -ti, kateri je takeſhnu
mléku ſeſſal;
elactescere, beil kakòr
mléku ratati;
emulgere, mléku mléſti, ṡmulſti, pomulſti;
flos lactis, ramelzi, ali ṡhkraluh na
mleiki;
immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti,
s'mlékam napolniti;
lac, mléku;
lac humanum, ṡhenṡku
mléku;
lac preſsum, ſtepenu
mléku;
lactarius, -a, -um, mlézhen, od
mléka;
lacteolus, -a, -um, lacteolae pullae, diklizhi beili kakòr kry inu
mléku;
lactes, tá mehka zhréviza, ṡkusi katera tú
mléku tezhe, tudi ribje
mleiku;
lacteus, -a, -um, mleizhen, kar je od
mléka;
latescere, mleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr
mléku;
mulctus, -tus, tudi molṡenîe tega
mléka;
oxygala, vel oxygalum, kiſſilu
mléku;
polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa
mleiku;
rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa
mléku, ali ṡá maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza;
vaccinum lac, kravje
mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
množica ž, F
10,
caterva, mnoshiza ẛholnerjou, ali kardelu;
cohors, mnoṡhiza, kardelu junakou;
comulus populi, kardelu,
mnoṡhiza folka;
frequens turba, velika
mnoṡhiza;
frequentia, mnoṡhiza, veliku ṡbraliṡzhe;
legio, -onis, ena voiṡka ṡgúl junakou h'ṡhtritanîu, ena mozhna
mnoṡhiza iṡbranih ṡholnerjou;
multitudo, mnoguſt,
mnoṡhiza, gmèranîe, velika truna
[!];
phalanx, -gis, ena
mnoṡhiza, ali kardelu od oſſemtavṡhint peiṡhzeu;
praesidium, -dÿ, bramba, enu kardelu ali
mnoṡhiza voiṡzhakou v'eno brambo ali méſtu poſtavlenih;
turba, -ae, kup ludy,
mnoṡhiza, kardelu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
moči nedov., F
157,
clibanus, pèzh, katera ſe
more preneſti;
datò, et non conceſso, poſtavim,
more biti;
fieri potest, more biti, ſe
more ṡgoditi;
haeret lingva metu, jeſt ne
morem od ſtraha govoriti;
poſsum, ṡamórem,
mórem, mógel, samózhi,
mózhi;
proximè, berṡh kakòr
bó moglu biti;
queo, morem;
quire, múzh iméti,
mozhi;
prim. morati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
moka ž, F
21,
aleuron, pſhenizhna
moka;
alica, -ae, alicastrum, od perjovize
moka;
blattae pistrinarie, zhervje, ali moli
v'moki;
cribrum farinaceum, ſitu ẛa
moko;
farina, -ae, moka;
polenta, -ae, jezhmenova
moka roshtana, ṡganzi;
pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od
moke: tudi malinṡki práh;
simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne
moke, moka ṡa ṡhemle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
molče prisl., F
2,
haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha
molzhè ſtati;
tacitè, na tihim,
molzhè, ṡkrivnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
moški prid., F
18,
aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega,
moshka inu ẛhenska;
andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter;
cremasteres, moſhnize
moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè;
genitale, -lis, moṡhki ſrám;
hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo
moṡhkiga ſrama;
masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti;
masculini sexus, moṡhkiga ſpollú;
masculinus, -a, -um, moṡhki;
nullus virorum, obeden od
moṡhke glavè;
praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na
moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19;
puberes, -rum, vṡhè per
moṡhkih pervih leitih;
pubertas, -tis, perva
moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi;
sexus virilis, moṡhki spol;
sodomia, -ae, lotria
s'moṡhkim ſpolam;
stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou;
virago, ena viteṡhka ṡhena, ena
moṡhka ṡhena: moṡhiza;
virilis, -le, moṡhki;
virilitas, moṡhki ſtán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mozoljec m, F
2,
exanthemata, liſhaji, vogrizi, plehe,
moṡolzi od vrozhine;
ulcusculum, -li, en
moṡuliz, tvorizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mož m, F
65,
aely, moshè dvéh ſeſter;
beatus vir, blagur je timu
moshú;
coniunx, tá ṡakonṡki
moṡh ali ẛhena;
decarchus, en ſveitnik zheṡ deſſet
moṡhy, en
moṡh zheṡ deſſet druṡih;
duumvir, ſluṡhba dvéh
moṡhy;
habitus est pro bono viro, je derṡhán s'eniga dobriga
moṡhá;
innubere, ſe omoṡhiti, ali
moṡhá vṡèti;
nubere, ſe omoṡhiti,
moṡha vṡèti;
quatuor viri, ty ṡhtiri
moṡhè, nékadai v'Rimi oblaſtniki;
sylvicula, -ae, en divji
moṡh, kateri v'borṡhtih prebiva;
vir, móṡh;
viritim, od
moṡhá do
moṡhá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
možic m, F
7,
curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero
moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita;
initus, -us, ṡdrushenîe, ali ṡmeſhanîe
moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94;
mas, moṡhyz;
masculus, -a, -um, moṡhat, mozhán: tudi
moṡhiz;
pomilio, -onis, en zvergelz, maihin
moṡhyz;
senecio, en ſtar
moṡhyz;
simius, -ÿ, ene affine
moṡhyz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mraz m, F
19,
â frigore se defendit, on ſe ẛupar
mraẛa brani;
algar, velik
mras, ali ẛhaloſt;
algeo, -ere, mras tarpéti, ali ẛhalovati, ẛmersovati;
algus, mras, antiperistasis, kadar
mraṡ vrozhino preṡhene, ali vrozhina
mraṡ;
dirigere, â dirigeo, ṡkrepeniti od
mraṡa;
durum frigus, hud, terd
mraṡ;
frigus, mraṡ, ṡima;
frigutire, od
mraṡa trepetati;
gelu, lèd,
mraṡ;
iners frigus, en otoṡhen
mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla;
obrigere, od
mraṡa vterpniti;
opacum frigus, mraṡ od ſénze;
perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu
mraṡ biti;
pernio, -onis, en mihúr na nogah od
mraṡa, ali en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od
mraṡa, ali ṡime;
rhagadez, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od
mraṡa;
rigescere, ṡmarṡniti, od
mraṡa okrepeniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mreti nedov., consumor siti, merjem od ṡheje, konez jemlem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mrežica ž, F
8,
diaphonia, reṡhtimnoſt, ta koṡhiza, ali
mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi;
involucre cerebri, mreiṡhize, v'katerih ſo moṡhjani ṡavite;
involucre intestinorum, peizhiza,
mreiṡhiza per zhrévah;
meninges, te
mreṡhize, v'katerih ſo te moṡhjani ṡavite;
pia mater, tá
mreiṡhiza, v'katero ſo te moṡhjani ṡavite;
recula, -ae, ena maihina rizhiza, tudi ena
mreishiza;
retiaculum, en garter, ali
mreṡhiza zhez Altár. Exod:38.v.5;
reticulum, -li, mréṡhiza, ṡhtrikana auba, en ragetil ṡa s'ṡhogo ygranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mrha ž, F
3,
cadaver, mertvu telù, truplu,
merha, merzhina, mertvina,
mrha;
caro morticina, od
merhe meſſú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mrtvi sam., F
10,
capulum, ſmertnu drivú, ſmertni leis, para ſa noſsiti te
mertve;
demortuus, -a, -um, tá
mertvi;
feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh
mertvih dán;
inferiae, -arum, po
mertvih maſhe, offri ṡa
mertve, marlizha v'grob ſpravlenîe;
manes, -nium, teh
mertvih duſhe;
naenia, -ae, ena péſſim po teh
mertvih, smertna péſſim
[str. 141a ];
necromantia, -ae, prerokovanîe is ṡarotenih
mertvih, ali od ſmerti obudenih;
nenia, -ae, ena péſſim od
mertvih: tudi per otrozhyh ṡibélih
[str. 142b ];
umbrae, -arum, duhuvi teh
mertvih, te mertve duſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mrvica ž, F
5,
affriare, ẛmerviti,
v'mervize, ali droptinize perpravite;
fragmen, fragmentum, koſſiz,
marviza, en koṡ;
mica, -ae, drobtina,
marviza;
pecciolum, ena
marviza, en koſſiz;
resegmen, -nis, te ſmety, ali
mervize od ṡhaganîa, odréṡhik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mrzel prid., F
17,
alsus, -a, -um, marsil;
aquilonius ventus, marẛel veiter;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár
merṡel, niti gorák;
defervere, omraṡiti,
merṡlu ſturiti, ohladiti;
febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu
marṡlu ṡkupai;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je
marṡal;
frigere, merṡlu biti;
frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati;
frigidus, -a, -um, merṡel;
gelidus, -a, -um, ledèn,
marṡel;
imber gelidus, merṡel deṡh;
inalgescere, ṡmarsniti,
marṡlu ratati;
incallidus, -a, -um, negorák,
merṡel;
ornithiae, od polnozhý vetrovi
marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó;
perfrigidus, -a, -um, ſylnu
marṡel;
praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu
marṡil;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul
marṡil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
muha ž, F
11,
asilus, ena koinska
muha, en brezil, obád, ena huda
muha;
cantharis, cantarida, ena ſhpaniṡh
muha, en ſlat kèber;
conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de
muhe, inu Comarji ne bodó;
cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga
muhe zerkajo, erdrèſſen;
cynifex, ena paſja
muha;
cynomia, -ae, konska
muha;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna
muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza;
musca, -ae, muha;
musca equina, koinṡka
muha, brèzil;
oestrum, tri, en obád, ali brèzel, ena huda ṡhivinṡka
muha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
murva ž, F
3,
morum, -ri, murve ſad;
morus, -ri, ena
murva, drivú, murvovu drivú;
necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv ... ſe redy s'perjam od beile
murve
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nagnit del., deflexus, -a, -um, na ſtran
nagnyt, od poota odvernîen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
najdik prid., F
2,
invidus, -a, -um, naidik, nevoſhliu;
lividus, -a, -um, progaſt, zhernavkaſt, plav od vdarjenîa, ṡavidliu,
naidik, nevoſhliu, ṡvinzhene farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
napihnjenje s, inflatio, napihnenîe od vétrou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
napočenje s, F
2,
infractio, poka,
napozhenîe;
pernio, -onis, en mihúr na nogah od mraṡa, ali en napok,
napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali ṡime
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
napok m, F
2,
fiſsum, -si, en
napok na ṡadnizi;
pernio, -onis, en mihúr na nogah od mraṡa, ali en
napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali ṡime
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
napolniti dov., F
15,
adimplere, napolniti, dopolniti, dolyti, dotozhiti;
complere, napolniti, dopolniti, opraviti;
confercio, et confarcio, -ire, naſhopati, natlazhiti,
napolniti;
differcire, napolniti;
exaturare, naſititi,
napolniti;
explere, napolniti, ſpolniti, dopolniti;
immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti, s'mlékam
napolniti;
implere, napolniti, dopolniti;
obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa
napolniti;
ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabodranîam uſheſſa
napolniti;
opplere, ṡapolniti,
napolniti;
redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti,
napolniti;
refercire, napolniti, dopolniti;
replere, dopolniti,
napolniti;
satiare, naſititi,
napolniti, navelizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
napolnjen del., F
7,
confertus, -a, -um, napolnîen, natlazhen, s'verhom;
penicillum, -li, enu perje s'dlákami
napolnîenu s'katerim ſe mala;
praegnans, noſſezha, breja, debèla,
napolnîena;
refertus, -a, -um, â refercio, polhin,
napolnên, nafilan;
repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od Svetiga Duhá
napolnêni;
repletus, -a, -um, napolnên;
satiatus, -a, -um, naſiten, navelizhan,
napolnên
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naposodo prisl., F
2, I.
pararius, kateri okuli teika, inu danarje
napuſſodo yṡzhe, ali naide; II.
reversale, lis, lyſt od
napuſodo vṡetjá, lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy;
prim. posoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
napuhniti se dov., F
3,
ampulari, ſe napuhniti, offertovati;
laganum, -ni, pohanîe, kateru
ſe napuhne, inu s'notrai je votlu;
turgere, od ſitoſti, ali polnoſti
ſe napuhniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
napuhnjenje s, deturgere, ſplahniti, od
napuhnenîa jenîati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naroditi dov., ingignere, naroditi, od nature dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naslonov prid., F
3,
ebur, -ris, Elefantova, ali
naſlonova kuſt;
eburneus, -a, -um, od
naſlonove koſty;
venter eius eburneus, nîega tellú, ali trébuh, kakòr ſvitla kuſt
naſlonova, ali Elefantova
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naterlih prid., F
6,
phisica, -orum, buque, v'katerih ſe vſe
naterlih rizhy ṡapopadeo;
physica, vuk, ali ṡaſtopnoſt vſih
naterlih rizhy;
physicè, po
naterlih viṡhi;
physicus, -a, -um, en vuzhen, inu ṡaſtopin v'teh
naterlih rizhéh;
physiologia, -ae, kunſht, inu govorjenîe od
naterlih rizhy;
physiologus, -gi, moiſter, kateri od
naterlih rizhy govory, inu vuzhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
natura ž, F
25,
antipathia, ẛupernoſt
nature;
exfornicari, ṡunaj ſvoje
nature lotrovati;
factitius, -a, -um, s'rokami ſturjen, inu nikar po
naturi;
genium defraudare, ſvoji
naturi, ali ṡhelam ṡupar ſtati;
nativus, -a, -um, kar je od
nature, ali po
naturi;
natura, ſhega, ṡhtata,
natura;
prodigiose, zhes
naturo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naučiti se dov., F
6,
addiscere, ſe dobru
navuzhiti;
dediscere, poṡabiti, kar
ſe je eden
navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti;
indocilis, -le, kar
ſe ne more ṡvuzhiti, ali
navuzhiti, terdoglou;
praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei
ſe navuzhiti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar
ſe je
navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati;
sectator, -oris, joger, kateri trahta
ſe od eniga kai
navuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nauk m, F
26,
ars, -tis, kúnſht,
navuk, vmétalnoſt, moiſtria;
casista, piſſar od
navuka ſvetih navád;
documentum, navuk, en dober
navuk;
falsa doctrina, kriu
navuk;
imitator, poſnemavez, po
navuku eniga druṡiga délovez, hodázh;
institutio, poſtava,
navuk, podvuzhenîe, naredba;
moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam, inu
k'navukam ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
navrstnik m, collactaneus, collacteus, od eniga mléka v'kupai ſrejen, ẛdojen,
naverſtnyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
negovorječ prid., infandus, -a, -um, ena oſtudna reizh, od katere ſe ne ſpodobi govoriti,
negovorjezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nehanje s, F
12,
aſsiduus, priden, fliſſik, vſeskuṡi pres
nehanîa;
ceſsatio, jenanîe,
nehanîe;
destitutio, nehanîe, ṡapuṡzhenîe;
instanter, ſrezhnú, s'fliſſom, pres
nehanîa;
intermiſsio, intermiſsus, -us, popuszhenîe,
nehanîe;
interstitio, -nis, jenanîe,
nehanîe;
justitium, -ÿ, od pravde
nehanîe;
perpetim, pres
nehanîa, vſe ṡkuṡi, pres jenanîa;
sine intermiſsione, pres preſtanka, pres pozhitka, pres
nehanîa;
tractim, na dolgu, s'enim vleizhenîam, pres
nehanîa;
uno contextu, pres
nehanîa;
vacatio, pokoi, od délla
nehanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nehati dov., F
14,
ceſsare, nehati, jenîati;
conceſsare, nehati, jenîati;
conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati,
nehati;
continuare, v'vednu rovnati, ne
nehati;
desinere, nehati, jenâti;
desistere, odſtopiti,
nehati, jenâti;
destertere, od herzhanîa
nehati;
destituere, nehati, vun ſpuſtiti;
detonare, tudi
nehati od garmenîa;
insistere, nejenîati, ne
nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vsèti, ali darshati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati;
instare, nejenîati, ne
nehati, perganîati;
intermittere, popuſtiti,
nehati;
preces destituere, nehati moliti;
supersedere, pozhakati, ſe pomiſlovati,
nehati, puſtiti, ſe ne podſtopiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nekadanji prid., F
16,
Ariopagus, en
nékadanî plaz v'tem méſti Ahene
[!];
arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo
nekadanîa poſſoda;
choa, ena
nékadanîa gerzhka mera;
confarreatio, -onis, en
nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po
nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti;
crusma, en ſtar
nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per
nékadanîh offrih;
praeterito tempore, nékadai,
nékadanî zhas, poprei;
praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh
nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita;
philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty
nékadanî ludè piſſali;
priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa,
nekadanî;
pristinus, -a, -um, tá pervi,
nékadanî;
stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty
nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli;
sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena
nekadanîa ṡhpiṡha;
tempus praeteritum, nékadanî zhas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nekaj zaim., F
5,
aliquid, neikai, keikai;
conditum, neikai od notar narieniga korenîa, luṡzhyn, inu ſadú;
inest in amore fructus, v'lubéṡni je
neikai vṡhitka;
lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden preſtraſhen de grè ob pamet, kir je
neikai v'vodi vidil;
machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nepoceran prid., F
2,
inconsumptus, -a, -um, nepozeran, nekonzhán, neponuzan;
lienteria, -ae, tákaſna griṡha, ali tá beila, dertje, driſt, kadar tá
nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nevarnost ž, F
17,
adagia sunt: kateri
nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine;
capitale periculum, nevarnoſt tegà ẛhivota, inu ẛhivenîa;
committere in discrimen, v'nevarnoſt dati;
creare periculum alicui, eniga v'eno
nevarnoſt perpraviti;
discrimen, -nis, reṡlozhik,
nevarnoſt;
ereptus â periculo, odtet od
nevarnoſti;
exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti;
intutus, -a, -um, neṡhihar,
v'nevarnoſti;
labor, nevarnoſt, jamranîe, ṡhkoda, reva, inu nadluga, vbuṡhtvu;
lethaliter, do ſmerti,
v'nevarnoſti te ſmerti;
naufragare, et ri, nevarnoſt v'ladji na vodi tarpéti;
obÿcere se periculo, ſe
v'nevarnoſt podati;
periclitari, v'nevarnoſti biti;
periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni
nevarnoſti;
periculosè, nevarnu,
s'nevarnoſtjo;
periculum, -li, nevarnoſt;
sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu
nevarnoſtjo varuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nevoščljiv prid., F
4,
lividus, -a, -um, progaſt, zhernavkaſt, plav od vdarjenîa, ṡavidliu, naidik,
nevoſhliu, ṡvinzhene farbe;
invidus, -a, -um, naidik,
nevoſhliu;
subinvidere, en deil
nevoſhliu biti;
zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz, aifrar,
nevoſhliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nevoščljivost ž, F
6,
aemulatio, nenavidoſt, aifranîe,
nevoſhlivoſt, savidoſt, suparstanîe;
invidia, invidentia, nevoſhlivoſt, nidanîe, nid, ṡavidlivoſt;
livio, onis, nevoſhlivoſt;
livor, proga, zhernavka, plavu od bitja,
nevoſhlivoſt, plavka;
rumpi invidia, reſpozhiti od
nevoſhlivoſti;
simultas, -tis, ṡkrivnu ſovraṡhtvu,
nevoſhlivoſt, ſovraṡhtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nežlahten prid., F
2,
ignobilis, -le, neṡhlahtni, neṡhlahten, od gmain ludy rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
niti vez., F
19,
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel,
niti gorák;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti,
niti bolezhine;
innabilis, -le, kir ſe ne more
niti plavati,
niti voṡiti;
mediocris, -cre, ſrêdni,
niti prevelik,
niti premaihen;
Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli,
niti dolge laſſe redili;
nec, neque, ni,
niti;
necubi, niti, ky;
necunde, niti od kod;
neque, niti, tudi ne;
neuter, -ra, -rum, oben,
niti letá,
niti uni;
neutrò, neutrobi, niti na letó,
niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr;
prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu,
niti prekratku;
syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more
niti naprei,
niti naṡai;
unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata
niti ſeſtre
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
noga1 ž, F
100,
a cunabilis, od ẛibike, od mladih
nóg;
bipes, na dvéh
nogah;
calce petere, s'nogó odẛadai berzniti;
facere iter pedibus, k'nogam hoditi, raiṡhati;
figere pedem, s'nogó obtizhati,
nogó poſtaviti;
pedester, k'nogam;
pedester, -tris, -tre, pedes ire, k'nogam hoditi, poiti;
planipes, -dis, bús peishez, kateri
k'nogam bús hodi, boſſonog;
vinum fugiens, vinu na malim na
nogi[?];
prim. k
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
noht (nohat) m, F
10,
exungulare, nohty obréṡati, parkle iſtergati;
irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei
nohát obréṡan;
onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah;
paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa
nohtmy;
praesegmina ungvium, nohty odréṡky;
ptergium, -gÿ, nuht ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli
nohtou, da gnoi;
reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od
nohty lozhi, ali je ṡa
nohtam gnoji, de prozh grè;
ungvis, -is, nohát, parkel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nositi nedov., F
143,
bajulare, na rami
noſſiti;
capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo
noſſi;
efferre, vun
noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti;
ensifer, tá kir mezh
noſſi;
famigerator, kateri ſem ter tám poſhte
noſſi;
flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi
noſſile;
gerulus, -a, -um, kateri
noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka
noſſi;
gestamen, vſe tú kar
ſe noſſi;
mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri
ſe roka
noſſi;
nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla
noſſi;
palanga, ṡhtanga, na kateri
ſe kai
noſſi;
pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji
noſſio;
peromatus, -a, -um, kateri opanke
noſſi;
scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere
ſe od tergih na prudai
noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih;
sementare, ſéme
noſſiti, ali dati;
thensa, -ae, ene pare, na katerih
ſe ſvetinê, inu pildi
noſſio;
prim. noseč, nošen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ob predl., F
75, I. s tožilnikom
caecare, eniga oſlipéti,
ob pogléd perpraviti, ſlipiti;
efflere oculos, od joka
ob ozhy priti;
elisus, -a, -um, iṡbyen,
ob tla verṡhen;
externare, ob pamet perpraviti; II. z mestnikom
breviter, ob kratkim;
foenisecium, -ji, ob koſhnî, koſhnîa;
orto sole, ob ſonzhnim is'hodu;
pane vivere, ob kruhu ṡhivéti;
parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei
ob paſjih dnèvih ṡkrye;
sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25;
sementium pyra, hruṡhke
ob ṡhetvi ṡréle;
vernare, kakòr
ob ſpomladi raſti;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oba zaim., F
12,
alterutrinquè, od
obéh kraju, ali ſtrany;
ambidenter, livizhar, kateri
s'obéma rokama glyh déla;
ambo, obadvá,
obá v'kupai;
amphimallum, en gvant zunaſt, reſtergan, na
obéh ſtranéh zotaſt;
amphisbaena, ena kazha, katera ima na
obéh kraih glavo;
anceps mucro, mezh na
obéh kraih oſter;
ex utraque parte, od
obéh ſtrani, na obedvei ſtrani;
hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta
obá s'ene deṡhele;
rhomphaea, -ae, en velik na
obéh ſtranih oſter mézh;
securis anceps, na
obéh ſtranéh reiṡezha ſikèra;
talea, -ae, en kol na
obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo;
utrinsecus, na obedvá plata, na
obei ſtrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obadva zaim., F
11,
ambo, obadvá, oba v'kupai, oboja;
ansatus, -a, -um, kateri
obadvei roki v'ſtrán poſtavi;
ex utraque parte, od obéh ſtrani, na
obedvei ſtrani;
opisthographus, vſe tú kar je na
obadva kraja, ali plata piſſanu;
stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na
obadvéh ſtranah ſvittla kakòr glásh;
uterque, utraque, utrunque, obedvá, obedvei;
utrinque, na
obedvei ſtrani,
obedvéma;
utrinsecus, na
obedvá plata, na obei ſtrani;
utroque baculo utor, jeſt
obedvei palizi nuzam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obeden zaim., F
3,
nemo, oben,
obeden, nyhzhe;
nullus, -a, -um, oben,
obeden;
nullus virorum, obeden od moṡhke glavè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obist ž, F
9,
abdómen, -nis, ſalu, ali máſt: ẛlaſti tú per
obiſtih;
calculus renum, kamen
v'obiſtih;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne
obiſti do leve, dimle;
diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera
obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi;
nephriticus, -a, -um, tá kateri je na
obyſtih bolán;
nephritis, -dis, boléṡan teh
obyſt, ali na
obyſteh;
pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per
obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine, ena ſlatkojedna ṡhpiṡha;
ren, -renes, obyſti, ledovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
objest ž, F
3,
lascivus, -a, -mu, kurbliu,
objéſt, lotarṡku govorjenîe, ali djanîe;
petulantia, -ae, objéſt, oblednoſt, nerodnoſt, ena neſramna ferbeṡhnoſt;
petulcire, s'objeiſti, ali od oblednoſti ṡkakati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
objokati dov., F
5,
collachrymare, objokati, v'kupai jokati;
deflere, objokati;
delachrymare, objokati, ſolṡè tozhiti;
deplorare, objokati;
elugere, objokati, od joka puſtiti, ſe ṡjokati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oblačen prid., F
9,
adnubilare, oblazhnu perhajati, ali biti;
inserenus, -a, -um, nejaſſen, nejaſni,
oblazhnu;
nubilare, ſe oblazhiti,
oblazhnu perhajati;
nubilosus, -a, -um, oblazhen;
nubilum, oblazhnu;
obnubilatum, oblazhnu;
obnubilatus, -a, -um, oblazhen, temmán;
praenubilus, -a, -um, ſylnu
oblazhin, inu od oblaku temmán;
subnubilus, -a, -um, enu malu
oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oblak m, F
11,
caecias, en véter, kateri
oblake naſe vleizhe;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók
v'oblakih, kar deṡh pomeini;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres
oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ
oblakou;
iris, -iridis, maura, lok
v'oblakih;
nubes, -bis, oblák;
nubifugus, -gi, tá kateri
oblake preganîa;
nubigena, -ae, od
oblakou rojen ali ſturjen;
nubilus, -a, -um, temmán od
oblakou;
praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od
oblaku temmán;
subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali
s'oblaki ṡkriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oblednost ž, F
3,
insolentia, nenavadnoſt, zhudnoſt, nepokoinost,
oblednoſt;
petulantia, -ae, objéſt,
oblednoſt, nerodnoſt, ena neſramna ferbeṡhnoſt;
petulcire, s'objeiſti, ali od
oblednoſti ṡkakati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: oblednost ž, libitus, -us, oblednoſt Hyp.416
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obljubljeni sam., F
5,
acceptilátio, plazhanîa quitinga, ali ſposnanîe od eniga, de je tú nîemu
oblublenu prejel;
desponsata viro, moṡhú
oblublena, ẛarozhena;
Nazareus, oblubleni;
pacta conjux, oblublena ṡa ṡheno;
stipulari, oblubiti, ali tú
oblublenu pegerovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obljubljenje s, F
4,
compromiſsum, oblublenîe dvéh od ene, inu druge ſtrani ẛa kakerſhno glihingo s'perſego;
promiſsio, promiſsum, -si, obeizhanîe, obluba,
oblublenîe;
stipulatio, oblublenîe, ṡa volo poroṡhtva v'roko ſeganîe, obeitanîe ene ſproſſene rizhy;
theca, oblublenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obračati nedov., F
9,
avertere, oberniti, odverniti, prózh
obrazhati;
derivare, pelati, napelati, vodo drugam
obrazhati;
disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati, reṡglihati,
obrazhati;
gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu
obrazha tó barko;
tenatus, -us, kadar eden ne more garla
obrazhati;
tetanus, kateri ne more vratú, ali garla
obrazhati;
valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami naroṡen hodi, ali kateri mèzho na nogah notar
obrazha;
versare, obrazhati;
vertere, obrazhati, obarniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obraz m, F
13,
aequitatem vidit vultus eius, nîegov
obras je vidil tó pravizhnoſt;
fingere vultum alicuius, eniga
obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati;
frons matutina, en ṡhaloſten, ṡaſpán
obraṡ;
mentagra, -ae, luſhai na
obraṡu, tudi kolein trepetanîe;
orarium, ena ruta ṡa
obraṡ ali uſta ṡakrivati;
physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is
obraṡa poṡnava zhloveṡko naturo;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is
obraṡa tó zhloveṡko naturo;
sugillare, progaſtiga, ali s'bojam plaviga na
obraṡu, ali pod ozhmy ſturiti, opravlati, ṡaṡhmagati;
sugillatio, opravlanîe, plavka pod ozhmy, plavu okú na
obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe;
vari, -orum, plehi na
obraṡu, od koṡiz ṡnaminîa, ali jamize;
versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi
obraṡ preminuje;
visus torvus, gard pogled, ſtraſhán pogled, ali
obras;
vultus, -us, obraṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obrnjen del., F
8,
alienatus, ſpazhen, nenaiden, sgublen,
obernên;
dierecti, k'dnèvi
obarnêni;
gyratus, -a, -um, v'krog
obernîen, v'krok ṡvit;
inversus, -a, -um, okuli
obarnîen;
obversus, -a, -um, pruti
obarnîen;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi
obernîene;
revolutus, -a, -um, odvalen, prevalen, okuli
obarnên;
versus, -a, -um, obernîen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obseden del., F
6,
fanaticus, -a, -um, preṡ pameti,
óbſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob pamet grè, ali je
obſeden;
lymphatus, -a, -um, obſeden od vraga;
obseſsus, -a, -um, obdán, oblèṡhen,
obſeden;
phanaticus, vel fanaticus, pres pameti,
obſeden;
senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá
obſedena druṡhba teh ſveitnikou, ali ratnih goſpudou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obudeni sam., necromantia, prerokovanîe is ṡarotenih mertvih, ali od ſmerti
obudenih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oča m, F
42,
abba, ozha, po Judovsku;
abbas, -tis, Apat, duhouni
ozha opat;
abavus, -vi, ozha predéda, dedou ſet
[str. 10b ];
abavus, ozha predéda
[str. 236a ];
abram, tá viſſoki
ozha;
ad patrem, k'ozhetu;
agnata, blishnîa od
ozheta tetta;
avus, dide, ozhetou, ali materin
ozha [str. 30b ];
avus, dide, ozhetou, ali materin
ozha [str. 236a ];
falsiparens, ne pravi
ozha;
frater germanus, brat po
ozhetu inu materi
[str. 90b ];
frater germanus, brat po
ozhetu [str. 236b ];
generator, genitor, ozha, rodnyk;
nutritius, -tÿ, gerob, ṡhpiṡhni
ozha;
nutritius parens, ṡhpiṡhni
ozha, oṡkerblenyk;
papa, Papeṡh,
ozha;
pappare, ſvojga
ozheta klizati;
parens, ozha, ali mati;
pater, -tris, ozha [str. 155b ];
pater, ozha [str. 236a ];
paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni
ozha;
patriarcha, ozhák, viſhi
ozha;
patricida, kateri
ozheta vbye;
prothoparens, pervi
ozha;
providentia dei, Bûg je en reṡmiſhlen
ozha;
prim. poloča
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od predl., F
600,
abs, od;
a cunabilis, od ẛibike,
od mladih nog;
cara, enu korenîe
od ẛeliszha;
de, od, iṡ, po;
e, iṡ,
od;
ex, is,
od;
exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti;
fame enectus, od lakote vmorjen;
in horas, od ure do ure;
lymphatus, -a, -um, obſeden
od vraga;
quotidie, vſak dán,
od dnè do dnè;
totaliter, cilú zhiſtu,
od núg do glave;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od prim. od deljen, oditi (od iti) ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odbrati dov., secernere, odbrati, odlozhiti, enu od druṡiga poṡnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odd... prim. od...
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od deljen del., ercisceri, od dilen, inu odlozhen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odgovarjati1 nedov., F
6,
bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu
odgovarja;
dialogus, enu govorjenîe, kir nyh vezh eden drugimu
odgovarja, poguvor v'mei dvéma;
obloqui, eniga opravlati, krakati, hudú od eniga govoriti, naṡai
odgovarjati;
obloquutor, odgovorjaviz, kateri ṡupar
odgovarja;
remaledicere, s'hudimi beſſédami naṡai
odgovarjati, inu kleti;
respondens, responsor, odgovornyk, kateri
odgovarja, troṡhta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oditi (od iti) dov., F
9,
abscede, poberiſe, prózh
od ÿdi, od jidi;
decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti;
discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti,
odtiti;
evolaticus homo, odletezh zhlovik, kateri hitru
odyde;
evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti,
odtiti, odbeṡhati;
febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera
otjide, inu pride;
se absentare, odjiti, ſe odmakniti, prózh ſe pobrati;
subterducere, od eniga ſe na tihim prózh pobrati, inu
oditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odlašanje s, F
8,
comperendinatio, na dolgu
odlaſhanîe;
cunctanter, s'odlaſhanîam;
cunctatio, pozhakovanîe,
odlaſhanîe;
dilatio, odlaſhanîe;
induciae, -arum, odlaſhanîa, odlog;
longanimitas, Bogarodnoſt,
odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe;
procrustinatio, odlaſhanîe, od dnè do dnè, na dolgu;
prorogatio, odlaſhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odlašati nedov., F
14,
comperendinare, na dolgu
odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
crastinare, odlaſhati;
cunctari, pozhakovati,
odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi;
differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti,
odlaſhati, reṡlozhiti;
facere inducias, odlaſhati;
moram facere, odlaſhati;
procrastinare, odlaſhati, od dnè do dnè, na dolgu vlézhi;
prolongare, na daile vleizhi,
odlaſhati, prevleizhi;
prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi,
odlaſhati, odloṡhiti nadaile;
prosequi opus, s'déllom ne
odlaſhati, naprei délati;
protrahere, potegniti, naprei vleizhi: tudi
odlaſhati, na daile vleizhi;
recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali
odlaſhati;
tardare, shtentati,
odlaſhati, kaſniti ſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odleteti dov., F
4,
abvolare, odléteti;
evolare, ṡletéti,
odléteti;
provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra
odlety, se vidio glavize gole
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odletovati nedov., senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu ... pappus je tá pavola, katera od drevja, ali od ſadja
odleituje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odločen del., F
21,
abitus, -a, -um, odlozhen;
demensi, -si, en
odlozheni deil ẛa hrano na en méſſiz, tudi
odlozhena vſakdanîa hrana;
deputatus, odlozhen, prózh odſékan;
ercisceri, od dilen inu
odlozhen biti;
exulans, od deṡhele
odlozhen;
seceſsus, -us, enu
odlozhenu meiſtú;
separatus, -a, -um, odlozhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odložiti dov., F
9,
comperendinare, na dolgu odlaſhati,
odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
degravare, teṡhavo naloṡhiti, ali
odloṡhiti;
differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti;
exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti
odloṡhiti, prózh djati;
levo, -re, vṡdigniti, lahku ſturiti, odvṡèti,
odloṡhiti;
prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati,
odloṡhiti nadaile;
recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale
odloṡhiti, ali odlaſhati;
reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti;
seponere, odloṡhiti, odſtaviti, na ſtrán poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odmakniti dov., F
8,
abstrahere, odvsèti, odvlezhi,
odmakniti;
amoveo, -ere, odriniti, próz
[!] djati,
odmakniti;
cedere, odſtopiti, ſe vganiti,
odmakniti, zheṡdati, vſhiniti;
demovere, premakniti, od eniga meiſta na tú drugu
odmakniti;
dimovere, odmakniti, premakniti;
emovere, odmakniti;
removere, prózh
odmakniti;
semovere, odmakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odpasti dov., F
6,
apostatare, odpaſti, ſe odvrézhi;
decidere, â cado, doli paſti,
odpaſti;
deficere, odpaſti, ẛmankovati, permankati;
desciscere, odpaſti od eniga, tú je kakòr od kraila
odpaſti, ter ſe ſovrashniku podati;
sublabi, odpaſti, odpolṡniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odpraviti dov., expedire, odpraviti, od ene rizhy ſe lédig ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odrastek m, F
12,
dracones in vitibus, ty veliki, inu ſtari
odraſtki na vinṡkih tartah;
palmes orbus, en
odraſtik pres ozhès;
planta, -ae, mladiza,
odraſtek, saſajeniza;
plantarium, -rÿ, ena veya, ali
odraſtek od eniga driveſſa, ali ṡeliṡzha, ena mladiza ṡa vpelzanîe, ali ṡa vſajenîe;
plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti
odraſtki, ali mladizami;
propagines, odraſtki;
rami cornini, zinki, ali
odraſtki na rogéh;
ramosus, -a, -um, veynat, s'doſti veyami, polhin vey, inu
odraſtkou;
sarmentum, -ti, te nepotrebne mladize, ali
odraſtki, ſozhje;
subulo, -onis, en mlad jeleniz, kateri ima te perve roṡhizhe preṡ
odraſtkou;
surculosus, -a, -um, polhin
odraſtkou, inu mladyz;
vitulamina, nepridni
odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odreti dov., F
4,
deglubere, lupiti,
odréti, dréti, goliti;
dilaniare, resmeſſariti,
odréti;
emarginare, od ene bolezhine, ali tura tó hraſto prózh
odréti;
excoriare, odréti, dréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odrezati dov., F
14,
abscídere, odréẛati;
abscíndere, prózh
odréẛati;
ad vivum resecare, do ṡhiviga
odréṡati;
amputo, -are, odſékati,
odréẛati, obréẛati;
denasare, nus
odréṡati, ob nus perpraviti;
elingvare, jeṡik
odréṡati;
malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera
ſe odreṡhe inu pogroba;
praecidere, preſékati, odſékati,
odréṡati;
praesegmen, -nis, odreiṡik, kar
ſe prózh
odreiṡhe, ali odſeik;
recidere, â caedo, odſékati,
odréṡati;
rescindere, reſſékati, ſeſſékati, reṡréṡati,
odréṡati, odreṡovati;
saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó
odréṡhe;
sarmentum, -ti, tú riṡjè od vinṡkih tert, tú kar
ſe od nyh
odreiṡhe;
supputare, ſpodreiṡati, ſpúd
odreiṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odrežek m, resegmen, -nis, te ſmety, ali mervize od ṡhaganîa,
odreṡhik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odsehmal (od sehmal) prisl., F
2,
amodò, od ſehmal, odṡdai, poſihmal;
posthinc, odſehmál
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odsekan (od sekan) del., F
12,
decisus, -a, -um, odſékan;
deputatus, odlozhen, prózh
odſékan;
desectus, -a, -um, odréṡan, odṡhagan,
odſékan, obréṡan;
mutilatus, -a, -um, odlomnien,
odſékan, nei ceil;
praecisus, -a, -um, odſékan, odbyt, odréṡan;
ramale, -lis, ena od driveſſa odtergana, ali
odſeikana veya;
recisamentum, -ti, tarskè,
odſékane, ali odréṡane tarṡzhize;
recisus, -a, -um, odſékan, odréṡan;
secamentum, -ti, tudi te
odſeikanîe[!] terṡkè;
segmen, vel segmentum, -ti, en
odſékan kos;
talea, -ae, en kol, na obéh kraih
od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo;
truncus, -a, -um, odſékan, odroblen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odstaviti dov., F
4,
abláctare, od ſeſza djati,
odſtaviti, odlozhiti;
deponere, doli poſtaviti,
odſtaviti, doli poloṡhiti;
omittere, vun ſpuſtiti, od ene rizhy puſtiti,
odſtaviti, ṡamuditi, puſtit ſtati, s'myrom puſtiti;
seponere, odloṡhiti,
odſtaviti, na ſtrán poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odstopiti dov., F
19,
absístere, odſtopiti, nasai ſtopiti, ali odbéshati;
cedere, odſtopiti, ſe vganiti;
decedere, odtiti,
odſtopiti, ſe odmakniti;
declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti,
odſtopiti, ṡahajati;
degredi, odſtopiti;
desistere, odſtopiti, nehati, jenâti;
digredi, odſtopiti, ṡahajati, prózh poiti;
digreſsa est mulier â marito, ṡhena
je od ſvoiga moṡhá
odſtopila;
digreſsus est, je odſtopil, ali ẛaſhel;
discedere, odhajati, prózh poiti,
odſtopiti, odtiti;
divertere, -diverti, notar priti na erperge, is poota
odſtopiti;
elongare, delezh poſtaviti,
odſtopiti, ṡavleizhi;
excedere, preſtopiti,
odſtopiti;
excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden
odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá;
recedere, odſtopiti, odſtopovati;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali
odſtopiti;
referre pedem, odſtopiti, ſe odmakniti;
secedere, prózh
odſtopiti, odbéṡhati, ſe odmakniti, vganiti ſe;
sectarius, -a, -um, en ſléherni, kateri od tega praviga kardela
odſtopi, en ṡmotnizhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odstopljenje s, F
5,
deceſsio, deceſsus, -us, odſtoplenîe, odhajanîe;
declinatio, ognenîe,
odſtoplenîe, poniṡhanîe;
digreſsio, digreſsus, -us, odſtoplenîe, ẛahajanîe;
schisma, -tis, odſtoplenîe, prozh od prave vère, reṡdilenîe, dvojenîe, reſpranîe;
seceſsio, odmaknenîe,
odſtoplenîe, odlozhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odtek m, F
3,
excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá;
liratim, po vodè napelanîu, po vodenih
odtékih;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku, raſte v'ſardinÿ deṡheli v'ſtudenṡkih
oteikih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odtekovanje s, excursus, oteik,
odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odtet del., F
3,
defensus, -a, -um, obranîen,
odtet;
ereptus, -a, -um, odtet, ottet;
ereptus â periculo, odtet od nevarnoſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odtrgan del., F
4,
abrúptus, -a, -um, odtergan, odlomnên;
avulsus, -a, -um, prozh
odtergan;
carptus, odṡzhenên,
odtergan, vtergan, obrán, odvṡèt;
ramale, -lis, ena od driveſſa
odtergana, ali odſeikana veya
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odvrniti se dov., deviare, ẛahajati, ẛaiti,
ſe od poota
odverniti, s'vunai pota hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odvrnjen del., F
2,
abdúctus, -a, -um, odpelán, ẛapelán,
odvernîen;
deflexus, -a, -um, na ſtrán nagnyt, od poota
odvernîen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odvržen del., F
6,
amotus, odpahnên,
odverṡhen;
desitus, -a, -um, â desinor, ṡapuṡzhen,
odverṡhen, kar nei vezh k'nuzu;
rejectus, -a, -um, odverṡhen;
rejiculae oves, te
odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè;
reprobus, odverṡhen, ṡavershen, nevredin, nebrumin;
schismaticus, -a, -um, en odlozhen od ſvete Cerque, inu
odverṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odvzetje s, F
9,
abrogátio, gorivsdignenîe, prózh
odvsetje;
ademptio, prózh vsètje,
odvsètje;
anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pergréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine;
odvẛetje od nîega te diléṡhnoſti ẛaſluẛhenîa teh brumnih, vernih karṡzhenikou;
delatura, -ae, opravlenîe, te zhaſty
odvṡètje;
detractio, odvṡetje, odvleizhenîe;
exanthoratio, odvṡètje te perve oblaſti, ẛlaſti eniga ṡholnerja;
interceptio, na pooti prejetje,
odvṡètje prozh ene rizhy, katera drugim ſliſhi, ṡadarṡhanîe,
odvṡètje piſſim;
privatio, odvṡètje, obrupanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odzdaj prisl., amodò, od ſehmal,
odṡdai, poſihmal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ogrc m, F
2,
exanthemata, liſhaji,
vogrizi, plehi, moṡolzi od vrozhine;
pappula, vel papula, -ae, doberzi,
vogerzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ogrski prid., F
2,
Hungaria, vogerṡka deṡhela;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne
vogarṡke deṡhele, nikár delezh od te tekozhe vodé Save
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oko3 s, F
2,
conyza, -ae, sive pullicaria, paſje
okú, letega ṡeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory;
cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje
okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
okrepeniti dov., rigescere, ṡmarṡniti, od mraṡa
okrepeniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
olika ž, F
20,
arare olivetum, en vert ſaditi
s'olikami;
olea, -ae, olika, olike, drivú: tudi ſad
olike, olive;
olifer, -ra, -rum, kateri noſſi olie od
olik;
oliva fera, divja
olika;
omphacium oleum, s'neṡrélih
olik olie;
sana, koṡzhiza
v'oliki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
olje s, F
37,
amurea, grampa od
oliá;
balanatus, s'koſtanîavim
oliam pomaẛan;
carcinum oleum, oréhovu
volje;
infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti
olie v'lampo. Zach:4;
lignum imbibit oleum, ta leis popye tú
olje, ſe napoji;
oleum, olei, olie, ali
olye;
reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai
s'oliom maṡali;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje
volie;
vincalis, kamenṡku
oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oljnat prid., F
5,
cotes oleares, olnati kameni;
gemellar, ena
olnata poſſoda, ena ſorta poſſode ṡa olie;
oleaceus, -a, -um, olnat, od olia;
olearia vasa, olnata poſſoda;
trapes, -tis, vel trapetum, -ti, olnati, ali ṡa olike malin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
on zaim., F
211,
abest, ga nei tukaj;
âb illo, od
nîega;
ab re consulit, on nĵemu hudú ſveituje;
affatus est eum, on je
nîega ogovoril,
s'nym govoril;
a me pudica est, ẛa mojo ſtrán,
ona je ena ſramoẛhliva ẛhena;
a Roma aberat, on nei bil v'Rimi;
cum illo, s'nym;
exoptabilis dies, en dán kakor ſmo
ga ṡheléli;
plures, nyh vezh;
sunt plures, yh je vezh, doſti, mnogu;
pulchre cantat, lipú
s'nym poje;
septingenti, nyh ſedemſtú;
succedere, ṡa
nym, po
nym priti;
synagoga, -ae, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali
nyh Cerkou;
ut, vel uti ille, kakòr
on;
visus est, ſo
ga vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
onod prisl., F
2,
illac, tiakai, ondukai,
unód;
illinc, od
unód;
prim. leonod, vunod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
opravljati2 nedov., F
7,
calumniator, ẛaṡhpotliviz, ẛaṡhmagaviz, kateri v'prizho nedolṡhnu
opravla, ferṡhmaguje;
dehonestare, opravlati, oſramotiti, oſhpotuvati, v'ṡhpot perpraviti;
detrahere, tadlati, odvlézhi, vtergati, doli potegniti,
opravlati, odvṡèti;
infamare, opravlati, enimu zhes zháſt govoriti;
obloqui, eniga
opravlati, krakati, hudú od eniga govoriti, naṡai odgovarjati;
obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti,
opravlati;
sugillare, opravlati, ṡaṡhmagati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oreh m, F
18,
abellina. haselnus, liſkovi
oréh;
acrodria, -ae, vel acrodyta, -ae, ſléherni ſad s'lipino,
orih, leiſhik, mandil;
caryon, orih;
caſsa nux, en raẛin
orih, cipreſhou
orih, galbulus;
decorticare nuces, oreihe ruṡhiti;
diſsepimentum, -ti, tú ſedlu
v'oreihi, ali tá kobiliza v'mei jederzom;
galbulus, cipreſhou
orih, ali
oréhi od cipreſhoviga dréva;
juglans, -dis, en laṡhki
orih, drivú: oréhovu drivú;
mollusca, -ae, enu breiṡque jabolku, en
orih s'eno tanko lupino;
naucum, -ci, taiſti krishiz v'oréhovi lupini v'mei jederzom,
oréha ſedlu v'mei jederzom;
nucetum, -ti, vert, ali meiſtu kir
orehi raſtejo;
nucum toga, oreiha ſedlu v'mei jederzom;
nux, orih;
nux vitiosa, piṡhkou
orih;
omilla, sive tropa, ygra
s'oreihi v'jamizo;
tribuli aquatici, oréhi, kateri v'vodi raſtejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
osel m, F
4,
hinnus, -ni, en maṡg, od
oſla inu kobile;
lalisio, -onis, en mlad hoſtni
oſſel;
onager, -gri, divji
oſſel;
onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en
oſſel ṡatrobil;
rudo, rudere, trobiti kakòr en
oſſel, ſhrajati;
sagma, -tis, tá butora tega
oſla. Lev:15;
veterinus, -a, -um, tovorniṡhki koyn,
oſſel, Camela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
osem štev., F
14,
beſsalis, oſſem komulzeu dolgúſt;
didorus, -a, -um, dvei dlani, ali
oſſem perſtou dolg;
duella, oſſem ṡhkrupelnu;
octipes, s'oſmeimi nogami;
octo, oſſem;
octojuges, nyh
oſſem ene druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih;
octonarius, -a, -um, kar je od
oſſem;
octonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè;
octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh
oſſem noſſi;
octoplus, -a, -um, v'oſſem giby;
octuplicatus, -a, -um, oſſem deilu pogmèran, ali oſſemkrat vezh;
VIII. oſsem.
octo. 8;
usura beſsalis, kadar ſe da
8. od 100
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
osemtavžent štev., phalanx, -gis, ena mnoṡhiza, ali kardelu od
oſſemtavṡhint peiṡhzeu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oslov prid., F
4,
membrana deletitia, oſlova koṡha;
onocentaurus, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai volovske podobe, ṡadai
oſlove. Isa:34;
palimpsestus, -ti, pergamen, ali
oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe;
ruditus, -us, oſlovu ſhrajanîe, ali riovenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ostanek m, F
13,
analecta, -orum, oſtanki na miẛi, ali kar pade od miẛe, inu ſe is perta ſtreſſe;
faex, -cis, droṡhje, neſnaga,
oſtanki;
manens, oſtajezh, ſtanîe,
oſtanek;
permanentia, oſtanki;
permansio, oſtanik, prebivanîe;
reliquiae, oſtanki, ſvetinîe;
repositi cibi, ty
oſtanki, ali ṡahranenîe ṡhpiṡhe;
repotia, -orum, goſtovanîa po ohzeti, s'temi
oſtanki, oſtanki;
residuus, -a, -um, oſtanik, tá drugi, zhes oſtanen, oſtaneozh;
sicilire, oſtanke te nepokoſhene trave pokoſſiti, tú kar je koſzam oſtalu;
superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes oſtane, obilnoſt
[str. 211b ];
superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes prebiva, ali oſtane
[str. 212a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ostrižek m, tomentum, -ti, ſtriṡhetina,
oſtriṡki od ſukna, ali klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ostrmeti dov., F
2,
adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu ſe preſtraſhiti,
oſterméti;
obstupere, vel obstupescere, ṡavseti ſe, obterpnéti, ṡavekniti, samukniti, obſtérmeti,
oſterméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ostuden prid., F
22,
absúrdus, -a, -um, gard,
oſtuden, ṡkrùn;
acharus, neprietin,
oſtuden;
deformis, oſtudin, gerd, neſhtaltin;
exosus, -a, -um, oſtuden, gnuſſen, merkák;
fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nedleṡhen, zhuden, neluſhten,
oſtuden;
foedus, -a, -um, gard,
oſtuden, ſmerdèzh;
inconcinnus, -a, -um, nefleten, neſnaṡhen,
oſtuden, neṡloṡhen;
indecorus, -a, -um, oſtuden, nezheden, nelubeṡniu;
inelegans, -tis, oſtuden, nelubesniu, nezheden;
infandus, -a, -um, ena
oſtudna reizh, od katere ſe ne ſpodobi govoriti, negovorjezhi;
lurida vina, oſtudna, nedopadajezha vina;
luridus, -a, -um, oſtuden, nagnuſſen, bléde farbe;
morosus, -a, -um, oſtuden, neluden, ſitin;
odiosus, -a, -um, ſovraṡhliu, merkák,
oſtuden;
perabsurdus, -a, -um, cilú
oſtuden, vmaṡan, neſnaṡhin;
perodiosus, -a, -um, cilú merkák inu
oſtuden, ali ſovraṡhen;
perturpis, -pe, ſylnu gárd,
oſtudin;
scelerosus, -a, -um, sceleratus, -a, -um, polhin gardih
oſtudnih pregréh;
subabsurdus, -a, -um, oſtudin, enu malu norzhaſt, inu ſam ſebi ṡupar;
subturpis, -pe, enu malu
oſtuden, neṡhtaltn, gard;
turpiculus, -a, -um, enu malu
oſtudin;
turpis, -pe, gard, ſramotin,
oſtudin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oteklost ž, F
5,
flegmen, -nis, rupezha
oteklúſt, v'nétje od vrozhine;
oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres béteṡha;
parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa uſheſmi,
oteklúſt pod uſheſmi;
tuber, -ris, garzha, mihúr, otúk,
oteklúſt, mauroh;
tumor, -ris, otúk, garzha,
oteklúſt, ſpuh, ſpusha, spuṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otok1 m, F
17,
agina, -ae[!], garla boléẛan,
otúk v'garli, ali v'goltu
[str. 19a ];
angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla
otúk, ali boléẛen;
detumere, detumescere, ſplahniti od
otuka;
extuberatio, vun vdarjenîe,
otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari;
extumescere, otezhi,
otúk iméti,
otúk ſe ſturiti;
inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah garla;
intumescere, ottezhi,
otúk iméti;
parotis, -dis, ena bula, ali
otúk ṡa uſheſmi, oteklúſt pod uſheſmi;
phlegmone, -nes, en vrozh tur, ali
otúk;
pneumonia, vel peripnevmonia, otúk trébuha, kadar je napuhnîen;
polypus, -pi, vel dis, tudi noſni
otúk, ali tur;
scirrhus, en terd
otúk, kateri ſe neugane kadar ſe partiṡka;
suppuratio, en gnoini
otúk;
suppuratorius, -a, -um, tú kar en
otúk, ali tur omeza;
tuber, -ris, garzha, mihúr,
otúk, oteklúſt, mauroh;
tumor, -ris, otúk, garzha, oteklúſt, ſpuh, ſpusha, spushenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otrebiti dov., F
8,
ablaqueare, enu drivú, ali terto s'perſtjó obſuti, odkopavati,
otrebiti, odvesati, odmetáti;
computare, tudi okleiſtiti, okopati,
otreibiti, ẛhtimati;
emuscare arbores, mah od drevja
otrebiti;
excolere, v'zhaſti iméti, okopati,
otrébiti, zirati;
frondare, ṡelenîe okléſtiti, ali
otrébiti;
interradere, otrébiti, v'meis oſtargati;
sublocare, drevje
otreibiti, ali okuli obkopati;
sublucare, tudi drevje okleſtiti,
otrébiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otrebljen del., deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod tá
otrébleni groṡd
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otrinek m, F
3,
faeces emuncti luminis, otrinik;
fungus, -gi, otrenyk od ſveizhe;
myxa, -ae, idem ac mucus, is noſſá ſhmerkel,
otrinik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otrnik m, mucus, -ci, ſhmerkel,
oternik od gorezhe luzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otročji prid., F
9,
ludus infantilis, otrozhja ygrazha;
nenia, -ae, ena péſſim od mertvih: tudi per
otrozhyh ṡibélih;
non sunt nugae, tú néſo
otrozhje ygre;
nugivendus, -di, kateri
otrozhje ygrazhe predaja;
paedotriba, -ae, otrozhji vuzhenyk;
pappa, -ae, otroz[h]ji mozhnik, ali ṡpiṡha;
puerperium, -ÿ, otrozhja poſtila;
puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè,
otrozhji;
trochus, -chi, ena
otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡashene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otrok m, F
58,
amitini, od brata, ali ſeſtre
otroci;
capsarius, tudi en hlapiz, kateri
otrokom buque v'ſhulo noſſi;
circumlatorum ludus, ta v'okrog ygra teh
otrúk, vertazhanîe;
crepitaculum, ṡkrabotula ẛa mlade
otroke;
dentatio, raſtenîe teh ẛoby mladim
otrokom;
figurare os pueri, eniga
otroka vuzhiti;
filÿ, otrozi, otroci;
initia, te ṡvèṡe teh
otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetnik;
orbus, -a, -um, pres
otrúk;
pignora, otroci;
posteri, -orum, ty perhodni, kakòr
otroci, inu od
otrúk otroci;
proles, -lis, deite,
otrok, rood;
sobolescere, ſe
s'otruki gmèrati, na rodvini, ali shlahti raſti;
vagitus, -tus, maihinih
otrúk jók, ali jokanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otrpljen del., stupefactus, -a, -um, otrplen od ſtraha, preſtraſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otrpneti dov., F
2,
indurare, vtarditi, obterditi, tardú ſturiti,
oterpnéti;
stupefieri, od ſtraha
oterpnéti, ſe mozhnu preſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otrpnjen del., F
3,
attonitus, preſtraſhen, od ſtraha, ali zhudovanîa
oterpnên;
occalatus, -a, -um, ṡhulou, od déla
oterpnên;
rigidus, -a, -um, ṡmarṡel, terd,
oterpnen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otrptneti dov., exanthena, kadar
je vṡhè tellu od ſtraha
oterptnélu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ovaditi dov., F
5,
accusare, ẛatoshiti,
ovaditi;
diffamare, reṡglaſſiti, hudu od eniga govoriti,
ovaditi, reṡnaſhati;
prodere, iṡdati,
ovaditi, ṡatoṡhiti, ferratati, vunkai dati;
quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga
ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá;
reddere odiusum, ovaditi, omraṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ozdraviti dov., F
17,
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri
ſe teṡhku
oẛdravi;
consanare, consanescere, oṡdraviti;
convalere, convalescere, oṡdraviti, ſe gori ṡkoléhati, ṡupèt ṡdrav poſtati, ṡgajati ſe;
curare ab infirmitate, ṡvardevati,
oṡdraviti;
evalescere, oṡdraviti, ſe popravlati, raſti;
insanabilis, -le, neoṡdravlezhe, kar ſe ne more
oṡdraviti;
morbus curabilis, boléṡan, katera ſe more
oṡdraviti;
percurare, oṡdravlati, ali cilú
oṡdraviti, preṡkarbeiti, inu ṡdravu ſturiti;
persanare, cilú
oṡdraviti, ali ṡdravu ſturiti;
praesanascere, poprei
oṡdraviti, poprei ṡdrou ratati;
resanare, oṡdraviti, ṡupèt ṡzeiliti, ṡdrou poſtati;
revalescere, ṡupet
oṡdraviti, ṡdrou poſtati, ṡupèt ṡdrou poſtati, ſe gori ṡkoleihati;
salutaris, -re, ṡdravu, kar sdravje perneſſe, ali
oṡdravi;
sanare, oṡdraviti;
sanare contritos corde, te ṡtreniga ſarzá
oṡdraviti, obèṡati;
soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar
oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je
oṡdravil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ožgan del., F
4,
decoloratus, oṡhgan, kateri farbo ṡguby;
inustus, -a, -um, ṡaṡhgán,
oṡhgán, ṡapezhen;
obustus, -a, -um, opezhen,
oṡhgán;
retorridus, -a, -um, reſuſhen, od ſonza
oṡhgán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
padati nedov., F
15,
cadere, paſti,
padati;
cadunt folia, lyſtje lety,
pada;
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim
padati;
collabascere, doli pozheniti,
padati, doli vhajati;
dropax, ṡhalba de laſſè
padajo;
illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai
padati, ſe ſpuṡzhati;
ingruere, s'plaṡom
padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti;
irrorat, roſſa
pada, roſſy;
nutare, migati, majati,
padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati;
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli
pada, ali od ṡhage, ſmety;
perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi
padati;
poma caduca, jabulka, katera ſama doli
padajo;
rorat, roſſa
pada;
succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli
padati;
titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli
pada, kadar ſe lika, inu gladi;
prim. padaječ, padejoč, padeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pahniti dov., F
16,
contrudere, po syli
pahniti;
dejicere, doli vrezhi,
pahniti;
detrudere, doli
pahniti, poriniti;
ejicere, vun vrézhi, vun
pahniti, odpahniti, odvrézhi;
eliminare, pred vrata vunkai
pahniti, zhes prag
pahniti;
explodere, iṡterliti, vun
pahniti;
extrudere, vun
pahniti, ſpahniti;
intrudere, notar
pahniti, vgneſti, vriniti, vdrénîati;
palangae, ty hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje
pahnejo, ali vunkai vleizhejo;
praecipitare, doli
pahniti ali poriniti, inu vreizhi, prekuzniti, ſuniti;
prosternere, doli pobiti, vreizhi,
pahniti;
proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali
pahniti;
rejicitur, ſe naṡai mèzhe, naṡai poriva, naṡai
pahne;
retrudere, naṡai
pahniti, naṡai poriniti;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun
pahniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
palmov prid., F
9,
cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od
palmoviga ſadú;
dactylus, -li, tudi ſad
palmoviga driveſſa;
elata, -ae, palmovu liſtje. Cant:6;
elate, -es, ena ſorta
palmoviga driveſſa;
margaris, -dis, ena ſorta ṡernîa, od
palmoviga driveſſa ſad;
palma, palmovu drivú;
palmeus, -a, -um, od
palmoviga driveſſa;
palmosus, -a, -um, od
palmoviga driveſſa;
palmosus, -a, -um, polhen
palmovih drivès;
spatula, mladiza, ali veya
palmoviga driveſſa. Lev:23.v.4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pamet ž, F
49,
analectes, ſlábe
pameti;
commendare memoriae, dobru
v'pamet vṡèti, ẛamerkati;
delirare, ob um, ali ob
pamet priti, obnorreti, norreiti;
externare, ob
pamet perpraviti;
fanaticus, -a, -um, preṡ
pameti obſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob
pamet grè, ali je obſeden;
ingenium, pamet, vmeitalnoſt;
insanus, -a, -um, preproſt, kateri nei per pravi
pameti;
irrationabilis, -le, neſpameten, pres
pameti, neumen, kar nei po pravi
pameti;
lymphari, ob
pamet priti;
memoriter scire, s'vunai ṡnati, na
pamet ṡnati;
mente captus, neumni, pres
pameti, nepameten;
mentis compos, dobri per umi, ali
pameti;
resipiscere, ṡupèt
h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1030 zadetkov.