Tiskanje

à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo: nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Afrikanski -ega prid. osebno lastno ime Afriški: berem od Scipiona Affrikanskiga rod. ed. m (I/1, 190) → Scipio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Agarenar -ja m prebivalsko lastno ime Agarjan: Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba: Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary im. mn., kateri ſo bily Ajdje (I/1, 182) Agarján, stcslovan. agarěninъ, lat. Agarenus ← gr. ἀγαρηνός, naziv za muslimana, Turka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ageas m osebno lastno ime Na letu pride Aggæas im. ed. Prerok od Boga poslan (IV, 218) → Ageus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Agripa -a m osebno lastno ime Agripa: inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ahan -a m osebno lastno ime Ahan: Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ahaz m osebno lastno ime Ahaz: Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ahiles -a m osebno lastno ime Ahil: Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Albertus -ta m osebno lastno ime Albert, Albreht: Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

alcedines cit. mn. vodomci: Isidorus pishe od teh tiz Alcedines im. mn. imenovanih, de lete njeh gnesdu ſturè na skalah raven morja, inu dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu (I/2, 69) ← lat. alcēdo ž ‛vodomec’, mn. alcēdines; sredozemski vodomci valijo jajca v času, ko na morju vlada brezvetrje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Alciatus m osebno lastno ime Alcijat: kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Alcid -a m osebno lastno ime Alkeid, tj. Herakles: Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida rod. ed., ſo njega malali s' Leuvio kosho, de bi dali ſaſtopit, de on je poſtaulen v' shtivejne teh Bogou (III, 102) Gr. bajeslovni junak Hêrakles, gr. Ἡρακλῆς, simbol moči in možatosti, se je po starem očetu Alkaju imenoval tudi Alkeíd, gr. Ἀλκείδης, lat. Alcides; → Herkules 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Alegambes m osebno lastno ime Alegambe: kakor je bil ſturil uni bogaboyezhi Duhouni od kateriga piſſe Alegambes im. ed. (V, 527) Fílip Alegámbe (1592–1652), jezuit, zgodovinopisec, avtor dela Bibliotheca scriptorum Societatis Jesu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

aleluja2 medm. aleluja: Zhaſt Bogu bodi. Kateri naſs ie od ſmerti, inu pakla reshil. Alleluia ǀ Bugaio, Alleluja srezheio, zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio → aleluja1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Alemeon -a m osebno lastno ime Alemeon (?): kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Alkantara ž zemljepisno lastno ime Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime iz Alcantare: Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Alkoran -a m stvarno lastno ime Koran: Mahomet pak od kershenikou v' ſvojm Alcoranu mest. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 19) ← arab. al ḳur'ān ‛koran’; → Alkaran

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

almarica -e ž omarica: mu dadò kluzh od Svete almarize rod. ed. (V, 600) → almara

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

alvernenski -a prid. alvernski: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga rod. ed. m, od S. Amata Senonenskiga (IV, 315) → Alvernija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Alvernija ž zemljepisno lastno ime Alverna: yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski: Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Amat(us) -ta m osebno lastno ime Amat: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga, od S. Amata rod. ed. Senonenskiga S. Thomasha Cantuarienskiga, letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant (IV, 315) Dostopna literatura navaja dva svetnika s tem imenom: sv. Amáta iz Remiremonta (565–625), → Amasus, in sv. Amáta iz Sittna (umrl pribl. 690). Srlat. Senonensis je sicer pridevnik iz frc. krajevnega imena Sens.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ambrosius m osebno lastno ime Ambrozij, Ambrož: S: Ambrosius im. ed. sastopi od Christuſa ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Ambroſius. im. ed. Anſelmus → Ambrož

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime Amonec: Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ampak vez. ampak: drugiga nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ NiKdar na shpegaj inu negledaj na grehe teh drugih, ampaK ſam tvoio vejſt, inu ſerze premiſli ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu ſte prasnuvali ǀ Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio ǀ yh nej mogal vezh preneſti, ampact yh je hotel konzhati ǀ skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu ǀ Taku tudi Angelom je bilu premankalu beſsedij, ampaKſamù ſo djali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ananija(s) -sa m osebno lastno ime 1. Hananja: Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija: Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Anas -a m osebno lastno ime Hana: Sydj ta offertni Annas im. ed. s' to Judousko Gosbodo ǀ Od Annasa rod. ed. ga pelleio h' Kaiffeshu ǀ s'verta Getſemani k'Annasu daj. ed., kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu, inu ſupet Pilatuſsu ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu daj. ed. Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà Hána, gr. Ἅννας, lat. V Annas, veliki duhovnik (6–15), Setijev sin, ki je tudi po preteku svoje službe ohranil naslov in velik vpliv (SP Lk 3,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Anasagoras -ra m osebno lastno ime Anaksagora: Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga pametniga zhloveka Anaſſagoras im. ed. imenovaniga ǀ Pishe Laertius de letemu Anaſſagaru daj. ed. je bil en njegou ſoſſed eno praudo obudil (V, 572) ← it. Anassagora; → Anaksagoras

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Anastazi(us) -sa/-ija m osebno lastno ime Anastazij: S. Anaſtasius im. ed. pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ kakor pravi S. Anaſthasius im. ed. Niceta ǀ Ceſſar Anaſthaſius im. ed. je imel v' ſvojm Duori Riſſe ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius im. ed. Ariamno ǀ pishe Carolus Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia rod. ed. ǀ Glihi vishi je bil nasaj piſſal S. Anaſtaſiuſu daj. ed. Antiochenskimu Shkofu ǀ ſe imajo maszhovati zhes tiga hudobniga Ceſarja Anastasia tož. ed. 1. Sv. Anastázij, antiohijski patriarh (561–599) 2. Anastázij Silenciárij, lat. Anastasius Silentiarius, vzhodnorimski cesar (491–518) nizkega rodu 3. → Nicemus, → Niceta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

andel -dla m kupčija, opravek: Margeta pravi nebò nezh s' andla rod. ed., jeſt imam drugo kupzhio ǀ bulshi kup, bushi kup ſturite, ſizer gremo prozh, inu nebò nezh is andla rod. ed. ǀ vſy vashi andli im. mn. ſrezhnu vam ſo od rok shli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu rod. mn. vashimu ſtanu ſpodobnyh ǀ Moshje dokler imaio andle tož. mn., opravila, inu shlushbe veliku krat ſe skregaio ǀ per teh greshnih andlah mest. mn. nihdar nej ste saspani ǀ hodi po enih gvishnih andlah mest. mn., od katerih n'hozhem govorit ǀ ſramoshlivoſt v'govorjeni, v'andlah mest. mn. praviza ← nem. Handel < srvnem. handel ‛kupčija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

andoht -i ž pobožnost: Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Andoinus m osebno lastno ime Antonij (?): Zhe S. Andoinus im. ed. Shpanigarjom je bil desh sphroſſil (IV, 438) Morda je mišljen eden od več svetnikov z imenom Antónij, srlat. Antonius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Andronikus -ka m osebno lastno ime Andronik: Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus im. ed. je bil en tern sderl s'noge, zhes veliku lejt ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize k'ſmerti ſo obſojeni bily, inu dokler tudi Andronicus im. ed. to ſmert ſi je bil sashlushil, inu raunu ta levu ga je imel restargat, ali kakor levu Andronika tož. ed. sagleda ga posna, inu mu nezh nu ne ſturj (I/1, 176) Sv. Andrónik, mučen pod Dioklecijanom pribl. 304

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

angelc -a m angel, angelček: oblizhe imate Kakor en Angelz im. ed. ǀ Bug s'kusi dobre miſli, s'kusi Pridigarje, Spovednike, inu Angelza tož. ed. Variha, inu S: Vuzhenike tebe je sa myr proſsil ǀ kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza im. dv. ǀ Angelzi im. mn. ſo is Nebes doli pershli ǀ Angelzy im. mn. ſo njemu urata odperali ǀ Angelzij im. mn. ſo njegovo dusho vſeli ǀ dokler Anglezi im. mn. Mario Divizo ſo sposnali sa ſvojo Gospo ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu rod. mn., inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ Angely ſo hiteli shivat, inu taku rekozh is Angelzou rod. mn. shnidary ratali ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze tož. mn. Variche → angel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

anno (Christi) cit. prisl. v letu (gospodovem): v'tem Mesti Taranto, anno 1531 (I/1, 87) ǀ Pishe Luca Vuadingus anno Chriſti 1318 (IV, 99) ← lat. annō ‛v letu, leta’, abl. od annus ‛leto’ (in rod. od Christus ‛Kristus’)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Antiohus -h(us)a m osebno lastno ime Antioh: Ie taisti boganerodni Antiochus im. ed., kateri hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara ǀ Zhe truplu she shiviga Krajla Antiocha rod. ed. ie taku ſmerdelu ǀ koku imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa … Krajla Anticha rod. ed. ǀ bi ſe moglu meni sgoditi, kakor timu greshnimu Antiohu daj. ed. ǀ kozhia ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa tož. ed. pobila ǀ Ty oherni Antiochi im. mn. bi Zerkounu blagu nekradili Antíoh Epifán, gr. Ἀντίοχος Ἐπιφάνης, makedonski kralj Sirije (174–164 pr. Kr.) je preganjal Jude, ki so se osvobodili pod vodstvom Juda Makabejca (SP 1 Mkb 1,10).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Antistenes -na m osebno lastno ime Antisten: Antiſthenes im. ed. Philoſophus pak je djal ǀ Antistenes im. ed. Philoſophus je ſuojo modrust taku dragu predajal ǀ kar ſim bral od Antiſtena rod. ed. Philoſopha Antísten, gr. Ἀντισϑένης (444–366 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, eden ustanoviteljev kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Antolin -a m osebno lastno ime Antolin: Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda Antolina rod. ed. Generala (III, 88) Na robu je referenca Pad. Chriſt polj.2.c.3 par. 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

apat -a m opat: To S. Lubesan je imel Appat im. ed. Felix ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata rod. ed. Saba ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu daj. ed. Hugonu ǀ Poklizhe Appata tož. ed., ga nesposna ǀ bom sklenil s' Appatam or. ed. Gverricussam ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Appati im. mn. s. Bernarda ← stvnem. abbāt v bav. izreki *appāt ← clat. abbās ‛opat’ ← gr. ἄββας ← aram. abbā ‛oče, gospod’; → ab., → abas, → abat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Apolonius -ija m osebno lastno ime Apolonij: Apollonius im. ed., sakaj je hotel s'shazam cerkounem obogatit, je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ odgovorj Apollonius im. ed. ǀ piſhe Philoſtratus, od Appolonia rod. ed. Philoſopha ǀ Od krajla Achaba: Od Apollonia rod. ed., inu Antiocha krajla 1. Ni znano, kdo je mišljen. 2. Apolónij iz Tijane, gr. Ἀπολλώνιος (1. stol.), filozof, obnovitelj Pitagorovega nauka 3. Apolónij, vojskovodja kralja Antioha (SP 1 Mkb 3,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

apostel -a/-na/-tla m apostol: sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Arabijar -ja m prebivalsko lastno ime Arabec: ty modri Arabiery im. mn. ſo leta priguvor imeli (V, 125) ǀ Semkaj ſe meni rajma, Kar pishe Pierius od Arabjerjou rod. mn. (I/2, 69) → Arabija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

aragonski prid. aragonski: Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski im. ed. m krajl Alphonſus tem Sakonskem Aragónija je bila od 1035 samostojno kraljestvo, v 12. stol. združeno s katalonskim in po 1469 s Kastilijo. Danes je to področje, ki obsega province Zaragoza, Huesca in Turnel, del Španije.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Aramatija nepreg. ž zemljepisno lastno ime Arimateja: je bil ſapiſſal v' leto Bratauszkino Joſepha od Aramathia rod. ed. (IV, 335) Arimatêja, gr. Ἀριμαϑαία, lat. V Arimathaea, mesto v Palestini (SP Mt 27,57)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

arcat -a m zdravnik: kaj s'en Arzat im. ed. bode tebe osdravil ǀ Christus je en arzat im. ed., kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi ǀ en Angel na mejſti Arzata rod. ed. je arznoval Timothea ǀ ta bolni Arzatu daj. ed. pokashe ſvoje rane ǀ v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata tož. ed. neshpugaio inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati im. mn. ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio ǀ ſo ty ſtari Arzaty im. mn. ſhtudierali ǀ vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma: od Arzatou rod. mn. bolesni arznovati ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom daj. mn., inu Bertu plazhal ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. tož. mn. v arznije postavish ← srvnem., stvnem. arzāt ‛zdravnik’ ← lat. archiater ← gr. ἀρχίᾱτρος ‛višji zdravnik’; prim. pri Megiserju arzat ‛archiatrus, chirurgus, medicus, veterinarius’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Arelatensis m osebno lastno ime iz Arlesa: Piſſe Ceſarius Arelatenſis im. ed. od eniga, kateri vſeskusi je odnashal poverniti (II, 388) ǀ Kir samerka S. Cæſarius Arelatenſis im. ed. (V, 418) → Cezarius, → arelatenski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Areopagita m osebno lastno ime Areopagit: V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj, inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita im. ed. ǀ S. Dionyſius Aroepagita im. ed. pravi od Seraphinou, de ſo polni lubesni Boshje Sv. Dionízij Areopagít, Grk, ki ga je za krščanstvo pridobil apostol sv. Pavel. Spisi, podlaga srednjeveške mistike, ki so jih pripisovali Areopagitu, so dejansko delo nekega neznanega novoplatonika iz palestinske Sirije, nastali okrog 500.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Arhelaus -a m osebno lastno ime Arhelaj: Archelaus im. ed. Macedenoski Krajl je dial, de Krajl nima nikuli ſe jokat ǀ kakor Euripides, kateri je bil povablen k' vezkery od krajla Archelauſa rod. ed. ǀ vezhkrat je vidil Archilauſa tož. ed. Arheláj, gr. Ἀρχέλαος, makedonski kralj (414–399 pr. Kr.), pri katerem je živel Evripid.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ariabarcenis nepreg. m osebno lastno ime Ariobarcan: Veliko gvishnu lubesan je bil iskasal krajl Ariabarcenis im. ed. pruti ſvojmu Synu (IV, 447) ǀ zhe Syn Krajla Ariabarcenis rod. ed. ſe je jokal (IV, 447) Ariobarcán, satrap Artakserksa II. in od 368 pr. Kr. pontski kralj (umrl 336 pr. Kr.); → Ariabarcanus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ariamna -e ž osebno lastno ime Ariadna: ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno tož. ed. (III, 207) Ariádna, hči in prestolonaslednica vzhodnorimskega cesarja Leona I. (457–74)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Arkiadus -a m osebno lastno ime Arkadij: Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu daj. ed. (IV, 36) Flávij Arkádij, lat. Flavius Arcadius, vzhodnorimski cesar (383–408). Zapis ima morda tiskarsko napako namesto Archadiuſu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Aron -a m osebno lastno ime Aron: Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Arseni(us) m osebno lastno ime Arsenij: Sveti Arſenius im. ed. je G. Boga proſſil, de bi ga od folsh Prerokou reshil ǀ Arſeni cit. zv. ed. beyshi od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai, aku n' hozhesh sapelan biti (V, 422) Sv. Arsénij Véliki (pribl. 354–pribl. 450)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Artabones m osebno lastno ime Artaban: Krajl Artabones im. ed. namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil (I/1, 3) Ni jasno, kateri od petih partskih kraljev s tem imenom je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Artakserkses -ksa m osebno lastno ime Artakserks: krajl Artaxerxes im. ed. je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy ǀ Artaxerxes im. ed. krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti ǀ kar je bil ſpoſnal krajl Artaxerſeſ im. ed. ǀ Artaxarſes im. ed. je ſpoſnal de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ tuliKain shlushabniku, KaKor Krajl Ataxerxes im. ed. ǀ Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa rod. ed. Artaksêrks I., gr. Ἀρταξέρξης Mακρόχειρ, hebr. Artahšásta, stperz. Artašatra, perz. kralj (465–424), Kserksov sin (SP Est 4,7, Est 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Artemon -a m osebno lastno ime Artemon: She huſhi ſtrah je bil krajla Artemona rod./tož. ed., kateri je bil taku mozhnu straſhan de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha (I/1, 26) V dostopni literaturi ni najti nobenega kralja z imenom Artémon, gr. Ἀρτέμων.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

astrologus -ga m astrolog, tj. kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in astronom, zvezdoslovec: en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

astronomija -e ž astronomija, zvezdoslovje: Se ſaſtopi na Aſtronomio tož. ed., ſakaj sna reslozhit zhaſs, od zhaſſa, uro, od ure (IV, 344) ← lat. astronomia ← gr. ἀστρονομία ‛zvezdoslovje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Asverus -ra m osebno lastno ime Ahasver, Kserks: Glihj vishi Aſſverus im. ed. je bil poprej Mardoheuſa povikshal, kokor Amana puſtil obeſit ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus im. ed. vſimu folku je bil naredil ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus im. ed. Amana ǀ Aſſuerus im. ed. je bil povabil Amana v'goſtie ǀ Aſsuerus im. ed. vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ Mardochæus je bil velik v' Dvori krajla Aſſuera rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera rod. ed. doſegil zhaſt, inu shlushbo ǀ Esther v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera rod. ed. ǀ Eſther de ſi lih Bogo dopadezha, vener s'ſvojo lepoto je bila omezhila ſerze krajla Aſvera rod. ed. ǀ pohleuna Eſther ſe prikashe Aſsveru daj. ed. ǀ je bil resdrashil krajla Aſſvera tož. ed. zheſs ta Judouski folk ǀ per Krajlu Aſſveru mest. ed. ǀ kakor Eſther pred Aſſveram or. ed. Ksêrks, gr. Ξέρξης, hebr. Aḥašveróš, lat. V Asuerus (519–465 pr. Kr.), perzijski kralj (SP Est 4,6, Est 1,1, 10,1 Tob 14,15); → Kserkses

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Averoes m osebno lastno ime Averoj: od katere Aueroes im. ed. shular Mahometau je djal (IV, 18) Averój, srlat. Averrhoes, arab. Ibn Rušd (1126–98), arab. filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Avgustin(us) -na m osebno lastno ime Avguštin: S. Auguſtinus im. ed. je bil vmerl v'tem kir Pſolme te pokure je molil ǀ Inu S. Augustinus im. ed. pravi ǀ S: Auguſstinus im. ed. bere ǀ sakaj S. Auguſtjnus im. ed. vam letu ſturiti sapovej ǀ od katere piſhe S. Auguſtin im. ed. ǀ vuzhenu je bil ſamerkal S. Auguſtin im. ed. ǀ Od Katere resnize veliku ſo piſsali: S. Hieronymus S. Ambrosh. S. Augoſtin im. ed. ǀ od te Bogaboyezhe Mattere S. Auguſtina rod. ed. ǀ jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina rod. ed. ǀ inu aku meni ne vervjete, verujte S: Augustinu daj. ed. ǀ poshlushajo s. Auguſtina tož. ed. Kaj pravi ǀ poshlushajte S. Augustina tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam or. ed. ǀ s's. Augustinam or. ed. pres vſiga konza ſe bom jokal ǀ ſledni resnizhnu more s'S. Augustinom or. ed. ſposnati ǀ ta kateri pamet imà bó s'Auguſtinam or. ed. rekal Sv. Avguštín, lat. Augustīnus (354–330), škof v Hiponu v Afriki, cerkveni učitelj; → Agostinus, → Agustinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

babilonski -a prid. babilonski: Babilonski im. ed. m Krajl Balthaſſar ſe je bil sazhel treſti ǀ Bobylonski im. ed. m Krajl ſe je shnim resveſſelil ǀ kakor una Babilonska im. ed. ž resbelena pezh ǀ je bil rèshil od ognia Babilonskiga rod. ed. m ǀ shlushabnikom Bobylonskiga rod. ed. m Krajla ǀ is Babilonske rod. ed. ž jezhe ǀ is Babilonska rod. ed. s ned. (?) jetia ǀ ſe shjhar more perglihat vni Babilonski daj. ed. ž Loterzi ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho Babilonsko tož. ed. ž pezh ǀ je bil vſel Babilonsku tož. ed. s Ceſſarſtvu ǀ nej ſo s' ſvojo mozhio premagali tu Babilonsku tož. ed. s Krajleuſtvu ǀ v'tej reſbeleni pèzhi Babilonski mest. ed. ž ǀ kakor uni S: S: trij mladenizhi v'Babilonski mest. ed. ž pezhi → Babilon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bajerlink m osebno lastno ime Beyerlink: Bayerlink im. ed. pak piſſe zhuda od ſpomina Krajla Mithridates imenovaniga (V, 327) Beyerlink, avtor dela Magnum Theatrum vita humana, Mons Pietatis (Lyon 1656)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bajnperl -na m rozina: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne tož. mn., pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← bav. nem. weinbeerlein ‛grozdna jagodica’, od 16. stol. tudi ‛rozina’; prim. pri Kastelec-Vorencu bainperlini ali ſuhu groṡdizhe ‛paſsulae’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Balaam -a m osebno lastno ime Bileam: Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Balbin -a m prebivalsko lastno ime Balbin (?): kar Balbini im. mn. pisheio od Israeliterjou, kadar ſe ſo v' AEgypti nashli (IV, 66)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

balena -e ž kit: ta velika Riba Balena im. ed. v' trebuhi ga je po mory noſsila ǀ zhe ionas od te velike ribe balene rod. ed. nej bil ſzeran ǀ Jonas pak v' trebuhu te ribe balene rod. ed. ǀ Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno tož. ed. ← it. balena < lat. ballaena ‛kit’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Baraba -a m osebno lastno ime Baraba: Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

barka -e ž barka, ladja: Barka im. ed., ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ kakor ena barca im. ed. na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam ǀ en zholnar od veshe ſvojo barko tož. ed. ǀ eno barco tož. ed., ali zholn ǀ Krajl Eliogabolus … je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke tož. mn. ← it. barca ‛ladja, čoln’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Baronius m osebno lastno ime Baronij: od Kteriga piſhe Baronius im. ed. ǀ Pishe Baronius im. ed., de v'tem lejti 388 ǀ Piſhe Boronius im. ed. de Ceſſar Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Ceſſar Theodoſius, od kateriga pishe Boronius im. ed. Cézar Barónij, it. Cesare Baronio (1538–1607), cerkveni zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bartolus m osebno lastno ime Bartol: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus im. ed. (V, 31) Dániel Bártol, it. Daniello Bartoli (1608–85), jezuit, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Baruh -a m osebno lastno ime Baruh: Baruch im. ed. Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene ǀ kakor pravi Baruh im. ed. ǀ inu s' Prerokam Barukam or. ed. djala Báruh, pomočnik in tovariš preroka Jeremije (SP Jer 32,12, Bar 1,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

basiliensis cit. prid. baselski: od katire pravi Concilium Baſilienſe im. ed. s (IV, 433) Baselski koncil 1431–49

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bašador -a m odposlanec, ambasador: Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu Faraonu, kakor ſvojga Bashadora tož. ed. ǀ Mashniki ſo Bashadori im. mn. Krajla Nebeskiga ǀ Gospudje ſò bily uni trje Bashadory im. mn. is noviga ſvejta v'Rim poslani ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore tož. mn. te Angelze Variche Prim. pri Gutsmannu baſhador ‛Abgesandter’; → ambašador.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bati se bojim se nedov. bati se: tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Beda -a m osebno lastno ime Beda: Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bel -a prid. bel: hitrej en ſamuriz bi beu im. ed. m ratal, kateri, od nature je zhern, kakor ena pershona greshna, pravizhna ǀ je peil kakor ta belli im. ed. m dol. labut pred ſmertio ǀ kokar ena bela im. ed. ž lilia v'mej ternjom ǀ Ti ſi taiſta bella im. ed. ž lilia ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu im. ed. s kokàr ta padani ſnèh ǀ do beliga rod. ed. m dneva je ſpala ǀ is zhiſte bele rod. ed. ž slonave koſti je bil ſresan ǀ s'bele rod. ed. ž ſlonave Kosti sresan ǀ tuistimu belimu daj. ed. m hudizhu v'oblizhe pluni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli daj. ed. ž lilij ǀ pride en Angel, ter perneſſe en beu tož. ed. m Camen ǀ vam dam ta beli tož. ed. m dol. popir, inu ſe podpiſhem ǀ tiga beliga tož. ed. m ži. labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno poſtojno ǀ je bila pernesla eno belo tož. ed. ž kuto ǀ Mashna ſraiza pomeni uno bello tož. ed. ž ſraizo ǀ pod tem belem or. ed. m oblakam ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem or. ed. m levam ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ or. ed. s tenkem platnem ǀ Njega laſij ſo bily beli im. mn. m kakor padani ſmejh ǀ ſò taku retki, kakor te belle im. mn. ž muhe ǀ bodezh garm belih rod. mn. gartrosh ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline tož. mn. m vublati nezh nemara ǀ inu ſvoie nage bele tož. mn. ž perſij kasala primer.> ſnejh nepoterbuje bèleshi im. ed. m biti ǀ lepshi, inu belishi im. ed. m prihaia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Belarminus m osebno lastno ime Belarmin: Bellarminus im. ed. pak pishe od ene Gospe (I/1, 194) ǀ sakaj Belarminus im. ed. pravi (I/2, 211) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Robertus Bellarminus im. ed. (III, 428) Bl. Róbert Belarmín (1542–1621), it. jezuit, kardinal in pisec, 1923 razglašen za blaženega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Belvacensis m osebno lastno ime iz Beauvaisa: kar pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Pishe Vincentius Belluacenſis im. ed. od ene Goſpe ǀ od kateriga Pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Samerka Vincentius Belvacenſis im. ed. Lat. ime frc. mesta Beauvais je Bellovacum; → Vincenc(ius) 2., → balvacenski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Benetki -etk m mn. zemljepisno lastno ime Benetke: od rojſtua Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih mest. mn. ta bogaboyezhi Appat Joachimus (III, 509) Moški slovnični spol je v tem krajevnem imenu prvotnejši od ženskega, saj ime izvira iz slovan. *Bьnetьci ← rom. Veneticī; → Benetke.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

beneventarski prid. beneventski: Pishe S. Peter Damianus: De Firsht Beneventerski im. ed. m je imel eniga Cappelana (II, 513) Benevénto je mesto in pokrajina severovzhodno od Neaplja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

benjamin m ljubljenec: S. Bernardus je bil Beniemin im. ed. Mariæ Divize (III, 456) ǀ ſe more od S. Bernarda rezhi, de je bil tudi Beniamin im. ed. Chriſtuſa JEſuſa (III, 457) Metaforično iz → Benjamin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bergamo zemljepisno lastno ime de Bergamo cit. pril. iz Bergama: kakor berem od Polj. Franciſca de Bergamo Capucineria (II, 58) Bêrgamo, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bertrandus -da m osebno lastno ime Bertrand: odgovorij Bertrandus im. ed. (I/2, 58–59) ǀ Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus im. ed. v'tem meſti Tubara (V, 51) ǀ Semkaj ſe raima Kar berem od B. ludou. Bertranda rod. ed. (I/2, 58) Sv. Lúdvik Bertránd (1526–81), misijonar, razglašen za svetnika 1671; → Beltrandus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime Betlehem: Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Betular -ja m prebivalsko lastno ime Betulijec: Taku de nje ſoſedje ſo jo tulikajn shtimali kakor Bettulerij im. mn. Iuditho ǀ kakor Bethulery im. mn. od Judithe ǀ Iokali ſe ſo Betulery im. mn. ǀ Srezhen, inu veſſeli dan je bil Betulerjom daj. mn., kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala → Betulija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bidermanus m osebno lastno ime Bidermann: Pishe Bidermanus im. ed. od eniga, kateri druge miſli, inu skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu (I/1, 193) Jakob Bidermann (1578–1639), nem. pisec, jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

birt -a m gostilničar: Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom, inu Bertu daj. ed. plazhal (I/1, 270 s.) ← nem. Wirt < srvnem. wirt ‛gostilničar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bitnost ž bivanje, eksistenca: inu vener ſo lete Trij Perſone od vekoma bile. sakaj eno ſamo bittnuſtimaio tož. ed.+ (II, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bled -a prid. bled: bleid im. ed. m prihaia, glave nemore gori vſdignit ǀ erdezha farba bleda im. ed. ž rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ tvoje oblizhe je bledù im. ed. s ǀ Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit eniga madliga, blediga tož. ed. ži. koina ǀ te ſlabe ſtury mozhne, te ſtare mlade, te blede tož. mn. m ardezhe ǀ ony ſvoje obraſe medle, inu bleide tož. mn. m dellaio ǀ shnable pak blede tož. mn. ž, inu zherne od lakoti ſo imeli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Blesila -e ž osebno lastno ime Blesila: Panteleon je djal: sdaj ſposnal, de Bleſilla im. ed. Hzhi Rimske Goſpe Paule je od Boga isvolena (V, 97) ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy Bleſilla im. ed. ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli mest. ed. ž (IV, 416) Blesíla (umrla 384), hči sv. Pavle; → Pavla

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bližnji -a prid. bližnji: pravi … Aratus, de je blishna im. ed. ž shlahta boshja. ǀ Inu cilu ſo taku greshni, de blishne rod. ed. ž shlahte ſe neshonajo ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno or. ed. ž shlato ǀ terga s'ſvojmi vſtmi blishne tož. mn. m, inu dalne primer.> pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih rod. mn. presež.> Inu ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi im. ed. m per Marij biti ǀ videozh de moj ty ner blishnishi im. mn. m, inu lubishi ſò mene sapuſtili bližnji m bližnji: vidite de vaſs blishni im. ed. je v'jamo tiga bushtva padil ǀ nej sadosti de blagu tvojga blishniga rod. ed. neukradesh ǀ Satorai dokler Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu blishnimu daj. ed. imeti ǀ tvojga kojna, tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga tož. ed. ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim or. ed. andlal ǀ varshejo Kamen sa suojm blishnom or. ed. ǀ de bi vſi bratje ſe taku ſaurashili, vſi blishni im. mn. taku ſe pregajnali ǀ sa isvelizhejne ſvoyh blishnih rod. mn. ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm blishnim daj. mn., odpushajne saurashnikom ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne tož. mn. v'shkodo perpravili ǀ Kadar sdrashbe v'mej blishnimy or. mn. dellash ǀ s' blishnimi or. mn. ſe kregat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bo vez. naj bo: Bo en Duhouni, katiri lepu shivi kakor ſe njegovimu ſtanu ſpodobi, obedn nemore nezh hudiga od njega rezhi, ampak de tu kar njemu shlishi varua, inu shpara letukaj ta muha ſedè, vſeskuſi ga opraula de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi. Bo en Gospud pravizhen, vſmilẽ, bogaboyezh, ima pak slabo glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza resnashaio. Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria, kar jo resneſſeio de ſe veliku shtima, inu od ſebe dershi. Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi, de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit, vener ſe bo neshu en Momus, kateri bò en tadu neshal Redkeje se uporablja → bode.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bode vez. naj bo: Bode vni, alj vna Kadar ſe vuprizhe najdesh te huali, vſe tebi pravu da, Kakor prozh odijdesh te farshmaguje, inu vse tu nar hushi od tebe rezhe ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza, pohleuni, bogabojezhi, svojm ſtarishom pokorni, te shkushnave tega paklenskiga leva ſerzhnu premagaio … Ali oh shalost prevelika! dokler pak s'zhaſsom taisti kakor ſampſon ſe puste sapelat od te golufne Dalide tiga meſsa, inu ſvejta → bo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bodeč -a prid. bodeč, oster: jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bodljaji -jev m mn. zbadanje v prsih: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe te nezhistosti: Ietiko te nevoshlivosti: Bodlaje tož. mn. tiga ſaurashtva (I/1, 120) ǀ on je imel bodlaie tož. mn., naduho, jetiko, vodenizo, metlaie (V, 95) Prim. pri Kastelec-Vorencu bodlaji ‛kadar eniga na ſtrani bode, pleuritis’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bog2 -a prid. ubog, reven: ta boge im. ed. m dol. David nanaglem je mogal bejshat gologlau s'ſvoja duora ǀ vejſte de una boga im. ed. ž sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena ǀ hisha vne boge rod. ed. ž matere ǀ Perpravij ta paklenski goluff to bogo tož. ed. ž dusho v'greh ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig rod. mn. sirotiz ǀ ohernjo triba, boge tož. mn. ž sijrote golufa → ubog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bog -a m osebno lastno ime Bog: G. Bug im. ed. shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly nashiga ſerza ǀ Bvg im. ed. nam pomagaj ǀ G. bug im. ed. ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona ǀ Ah moj Buh im. ed. ǀ nelubish tuojga Boga rod. ed. ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ rod. ed. poſlan ǀ od G: Buga rod. ed. ſe lozhi, inu beshij ǀ katera ima od boga rod. ed. oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ kateri G. Baga rod. ed. ozheta vashiga Nebeskiga lubite ǀ Ah Bogu daj. ed. stu taushenkrat vender ſe smili ǀ G. Bugu daj. ed. ſe v'punt poſtavi ǀ G. Bohu daj. ed. offrat ǀ Boga tož. ed., inu Angele bosh sa tuoje tovarshe imel ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà tož. ed. zheſtè ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga tož. ed. reshalil ǀ prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti v'Boga tož. ed. ǀ ſi bodo kejkaj per G: Bogu mest. ed. sahlushili ǀ nei vreden de bi per Bugu mest. ed. bil ǀ kakor mij s'Bugam or. ed. taku tudi Bug s'nami ǀ inu s'Bugam or. ed. ostanite ǀ ſazhne s'milim Bugom or. ed. shentovati ǀ s'Kusi ſpuvid s'Bogam or. ed. ſe ſpravi ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski Bogovi im. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bogaboječ -a prid. bogaboječ: David je bil bogaboyezh im. ed. m ǀ De bi edn taKu bogaboyèzh im. ed. m bil ǀ Bogaboijezh im. ed. m je bil taisti Capitan ǀ en bogaboiezh im. ed. m Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ milu plaka en bogapoyezh im. ed. m Vuzhenik ǀ en boga boyezh im. ed. m Duhouni ǀ pravi ta Bogaboyezhi im. ed. m dol. Amadeus ǀ kadar letu je premishlual ta Bogabojezhi im. ed. m dol. ſalvianus ǀ pride ena bogaboyezha im. ed. ž shena s' imenam Irenes ǀ ta Ranza Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha im. ed. ž shena ǀ vashe oblizhe bogaboyezhe im. ed. s ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga rod. ed. m Hebronenskiga shkofa ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga rod. ed. m Shlushabnika ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga rod. ed. m Appata Saba ǀ nad molitvo une Bogabojezhe rod. ed. ž dushe ǀ vuzhiteſe vſaj tedaj od te Bogaboyezhe rod. ed. ž Mattere S. Auguſtina ǀ v'hishi te bogabojezhe rod. ed. ž vduve ǀ berem od te bogabyezhe rod. ed. ž Vduve ǀ Taku de shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu daj. ed. m Mathiathiaſu perglihal ǀ enkrat timu Bogaboyezhimu daj. ed. m Bertramu ſe je bila prikasala ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga tož. ed. m ži. shkoffa ǀ je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga tož. ed. m ži. Pasheta ǀ Taku Chriſtus to bogaboyezho tož. ed. ž Vduvo Eliſabetho potroshta ǀ shtimaio, inu sa bogabojezho tož. ed. ž Perſhono dershè ǀ nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe tož. ed. s Lublansku Meſtu ǀ ter jo posdravimo s' tem bogaboyezhem or. ed. m Criſippam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem or. ed. m Djezam gori savpiti ǀ s' uno bogaboyezho or. ed. ž ſophio ǀ katere ſò bile duej boga boyezhe im. dv. ž shene ǀ Ty Modri, inu Bogabojezhi im. mn. m ſe zhudio ǀ de bi s'greshnih bogaboyezhi im. mn. m, inu pravizhni ratali ǀ ty pravi bogaboijezhi im. mn. m kersheniki ſtoie ǀ Kadar vne bogaboyezhe im. mn. ž shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih rod. mn. Pushlushauzou ǀ od bogaboyezhih rod. mn. ſtarih nerodovitnih Mater ſo bily rojeni ǀ na ſemlo tem bogaboyezhem daj. mn. perneſil ǀ ſe perporozhi tem bogaboyezhem daj. mn. shenam ǀ katere tem boga boiiezhem daj. mn. dusham negaieio ǀ taku svete, Bogabojezhe tož. mn. m, inu nedolshne slushabnike Boshije nej ſo sposnali ǀ Te shlahtne veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe tož. mn. m Bratje ǀ shegna te bogabojezhe tož. mn. m, inu shtrajfa te greshne ǀ skusi suoje Bogabojezhe tož. mn. ž ozhij ǀ te bogoboyezhe tož. mn. ž shene ogolufa primer.> Vener she vſelej bi mogal bogaboyezhishi im. ed. m biti ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi rod. ed. ž presež.> Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi im. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bogastvo -a s bogastvo: njegova mogozhnoſt, zhaſt, inu bogaſtvu im. ed. nebo dalei terpelu ǀ ta modri govorij od bogastva rod. ed. te vere, inu od bushtua dobriga djaina ǀ troshte je imel v'ſvojm bogaſtvi mest. ed. ǀ shelite Krajlovati v' bogaſtui mest. ed., v' zhaſti, inu v' lushtah ǀ ty bogati ſe ſo ſramovali v' ubogaſtvi mest. ed., inu v' obilnoſti teh poſvejtnih rezhi shiveti ǀ pod njegovim bogaſtvam or. ed. nikar isvelizhaine, ampak njegovu pogubleine skritu tizhj ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti, inu bogaſtva im. mn. malu zhaſſa na tem ſvejti terpè

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bogat -a prid. bogat: en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš: enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bogatija -e ž bogastvo, bogatija: Moia bogotia im. ed. je moj Bug (II, 407) ǀ je govuril od shlahtuſti, bogatie rod. ed., modruſti, inu lepote Chriſtusa Jeſusa (III, 574)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bogoneroden -dna prid. brezbožen: Ah! gdu bo taku boganaroden im. ed. m de vſelej ne bo G: Boga sahualil, kadar eno gnado od njega preime ǀ vni Mosh je en loter, en greshnik boga narodni im. ed. m dol. ǀ kakor je shelil, inu proſsil ta boganarodni im. ed. m dol. Balaam ǀ Ie taisti boganerodni im. ed. m dol. Antiochus ǀ ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni im. ed. m dol. Manaſses ǀ boganerodna im. ed. ž shena s'velikim serdom odgovorji ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel, inu nyh bogunerodniga rod. ed. folka ǀ nas bom perglihal timu boganarodnimu daj. ed. m Iſmaelu ǀ to naſho boganarodno tož. ed. ž Babilonio bo Konzhala ǀ ò boganarodni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ Tem boganarodnem daj. mn. pak ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive dushe, te boganerodne tož. mn. ž pobye presež.> S. Iacob grè v'Ishpanio, kir ty nar buganarodnishi im. mn. m ludje ſo stonovali Prim. pri Kastelec-Vorencu Boganeroden ‛impius, irreligiosus, pregréſhen’, in pri Pleteršniku bogonerọ́den ‛gottlos’; tvorjeno iz sklopa Boga neroden.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

boj -a m boj: polsot ſe vſdigne kreh, inu boj im. ed. ǀ od boia rod. ed. mu ſe ſajna ǀ k'boiu daj. ed. ſe perpravi ǀ poprej kakor je k'boju daj. ed. prishal ǀ kateri krejh, boi tož. ed., ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ venem boiu mest. ed. taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v'ſauroshtvi, inu v'boij mest. ed. je shivil ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mest. ed. mej nagimi mezhmi teh sholnerjou

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Boksius m osebno lastno ime Boksij: Od katere pravi Thomash Boxius im. ed. (IV, 312) → Tomaž 6.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bolan -lna prid. bolan: Bolan im. ed. m je, sakaj jeſgubil sdrauje ſvoje dushe ǀ gre Preroka Ahia vuprashat ali nje bolni im. ed. m dol. ſijn bode osdravil ǀ bolna im. ed. ž, inu reuna leshi ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga rod. ed. m zhloveka ǀ Kunshten je bil peld ene bolné rod. ed. ž Pershone ǀ ona Moshu bolnimu daj. ed. m nuzh, inu dan ſtreshe ǀ de bi njegoviga hlapza bolniga tož. ed. m ži. oſdravil ǀ Vſmili ſe, vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno tož. ed. ž dusho ǀ ty bolni im. mn. m ludje od lakoti, inu reve ſo konz jemali ǀ pruti tem bolnem daj. mn., inu renenam sholnerjom ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne tož. mn. m kushne ludy bolni m bolnik: takrat ta bolni im. ed. saupije ǀ pred hisho tiga bolniga rod. ed. sazhne prangat ǀ sazhne tiga bolniga tož. ed. opominat ǀ pomozhniza teh ludij, sdrauje teh bolneh rod. mn. ǀ reunom je pomagal, inu bolnem daj. mn. ǀ veſselje v'Bolneh mest. mn., saKaj nijh sdrauje ſe je perKaſalu bolna ž bolnica: to bolno tož. ed. obhaiat hozhe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bolečina -e ž bolečina: bolezhina im. ed. nej hotela nehat ǀ od velike bolezhine rod. ed. je bil okuli padil, inu omedlel ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino tož. ed. v'trebuhu ǀ Ozha Francisk je veni veliki, bolezhini mest. ed. ſe nashal ǀ Aſa je bil shrajfan s' veliko bolezhino or. ed. na nogah ǀ kadar bolezhine im. mn. tiga poroda ſo jo bile periele ǀ mu sazhne njega teshave, njega bolezhine tož. mn. pravit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bolena -e ž osebno lastno ime Boleyn: od preshoſtva krajla Henrica, kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno tož. ed. (II, 369) ǀ s'to nasramno loterzo Anno Boleno or. ed. nezhistu je shivil (I/1, 108) Anne Boleyn (pribl. 1507–1536), druga žena angleškega kralja Henrika VIII. in mati kraljice Elizabete I.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bolezen -zni ž bolezen: Arzati bodo sklenili de bolesan im. ed. je nevarna ǀ boleſan im. ed. hujshi prihaia ǀ ta ſmertna bolesen im. ed. ſe nej ſmela perblishat ǀ od te bolesni rod. ed. oſdravit ǀ en dan Bug eno teshko bolesan tož. ed. mu poshle ǀ v'taiſto veliko, inu grosno belesan tož. ed. je bil padil ǀ po eni dolgi bolesni mest. ed. ǀ v'bolesni mest. ed. duhouni te dushe ǀ v'ſuojh revah, inu v'boleſan mest. ed. prezei k'G. Bugu ſe oberne ǀ teshke bolesni im. mn. vaſs bodo martrale ǀ Tympius pravi de venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni rod. mn. more biti ǀ od vashih duhounih belesni rod. mn. ǀ de bi G. Bug vaſs reshil od vashih bolesny rod. mn., inu nadluh ǀ naſha duſha je podversena duhounim bolesnom daj. mn. ǀ Galenus pravi, de Shena je podvershena 62. boleſnam daj. mn. vezh kokar en Mosh ǀ ſe najde ena arznja sa vſe bolesni tož. mn., reve, inu potrebe ǀ kadar bode tebi bolesne tož. mn. poſslal ǀ Aku s'kuſi buleſni tož. mn. vam hozhe okratit vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ dusha v'nevarnih duhounih bolesnah mest. mn. ſe najde ǀ kadar v'teshkijh boleſnah mest. mn. ſe najdesh ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v'bolesnah mest. mn. naſhe sdravie ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi or. mn. obdanih je bil osdravil ǀ s' vſemy bolesnamy or. mn. ǀ eno s'ogniom, to drugo s'bolesnamy or. mn. shtrajfa ǀ s'velikimi revami, pregainenam, inu bolesni or. mn. je bil obdan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

boljši -i prid. primer. boljši: nej nezh bulshi im. ed. m kakor en merlizh ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi im. ed. s vinu nashli ǀ nihdar nebodete bulshiga rod. ed. m Mojstra neshli ǀ nej na ſvejtu bulshi rod. ed. ž arznie ǀ jest vam nevem bulshi rod. ed. ž erbshzhine sapuſtiti ǀ nezh bulshiga rod. ed. s nej, kakor srezha ǀ nihdar bulſhiga rod. ed. s, inu shiharniſhiga mesta ſe nenajde ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi tož. ed. m, inu lepshi samerkajte ǀ bushi tož. ed. m kup ſturite ǀ Bug ij nebode bulshi tož. ed. ž pamet dal ǀ nej ste nezh bulshi im. mn. m Kakor shiuina nepametna ǀ Nezh bulshi im. mn. m nej ſo bilij Babilonerij ǀ nej na ſvejtu bulshih rod. mn. ludy ǀ de nikuli bulshih rod. mn., inu bogatishih lejt nebote imeli ǀ te bulshi tož. mn. ž ſpishe v'almaro skrijeta presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi im. ed. m kup ǀ Ta ner bulshi im. ed. ž kupzhia ǀ katera je ta ner bulshi im. ed. ž taiſta je uredna povikshena biti ǀ Tu kar od ſvoje nature je tu nerbulshi im. ed. s ǀ en ſod tiga ner bulshiga rod. ed. s vina ǀ kadar nar bulshi rod. ed. ž vole je bila ǀ blagu vkupaj ſpràulate sa vaſhe otroke, inu na tu nar bulshi tož. ed. s posabite ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi tož. ed. s, inu shlahtnishi vkrasti ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem or. ed. s vinom napolniti ǀ is katere deshele ſo ner bulshi im. mn. m telleta koshlizi, jerebize, is katere vode ſo ner bulshi im. mn. ž ribe ǀ Ti greshnik, ti greshniza ſi vſelei pokoren hudizhom, kir tajſtoh volo dopernashash, kakor tvoih nerbulshih rod. mn. priatelou

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bolnik -a m bolnik: Kadar en bolnik im. ed. oterpne ǀ S. Reshnu Tellu je ſpremil do bolnika rod. ed. ǀ kadar vidio de enimu bolniku daj. ed. arznie nezh nepomagaio ǀ ſama ſeniza Petrava ſledniga bolnika tož. ed. je oſdravila ǀ bolniki im. mn. ſe ſò njega kute doteknili ǀ Trydeſet Bolnikou rod. mn. ǀ bolnikom daj. mn. shkodlive shpishe prepovedò ǀ kadar ſo h' Bolnikom daj. mn. nesli ǀ h'bolnikẽm daj. mn. ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike tož. mn. od nyh ner hushi, inu neuarnishi bolesni ǀ per teh drugih bolnikoh mest. mn. ǀ per takorshneh bolnikah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bonaventura -a m osebno lastno ime Bonaventura: S. Bonaventura im. ed. ſeraphinski Dohtar je piſſal ǀ taku tudi moj S. Bonoventura im. ed. ima lete ſuſebne try laſtnoſti ǀ pravi S. Bonaveetura im. ed. ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura rod. ed. Seraffinskiga Dohteria ǀ Na dan Svetiga Bonaventura rod. ed. Shkoffa ǀ bom perloshil beſſede S. Bonauentura rod. ed. ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru daj. ed. gorkuto Boshje lubesni ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Cardinali s. Bonaventura tož. ed. ǀ sa tiga volo s' S. Bonaventuram or. ed. porezhem Sv. Bonaventúra, pravo ime Giovanni di Fidanza (1221–74), frančiškan, kardinal in cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bonicius -ija m osebno lastno ime Bonicij: kakor ſe bere … od S. Bonitia Alvernenskiga rod. ed. (IV, 315) Bonícij, it. Bonizio (umrl pred 1099), škof v Sutriju severno od Rima, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bore nepreg. prid. bore, ubog, reven: ta bore im. ed. m mosh, sazhne vpiti ǀ ta bore im. ed. m Jacob v' veliki nevarnoſti, inu potrebi na tej rajshi ſe je nashal ǀ ta bore im. ed. m ozha, kateri vſe blagu je bil zheſs Synu dal ǀ ta bore im. ed. m ſyn je imel od sheje konez uſeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

botra -e ž botra: kar prezei gre K'ſvoi botri daj. ed. pravit (II, 397) Ženski spol od boter ← stvnem. (gi)fatera ‛boter’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Boverius m osebno lastno ime Boverij: od kateriga pishe Zaccarias Boverius im. ed. (I/1, 199) Zaharíja Bovêrij, srlat. Zacharias Boverius, avtor dela Annales Capucinorum (Lyon 1632)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

božič -a m božič: od vſeh ſvetnikou dan do Boshizha rod. ed. (II, 4)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

božičen -čna prid. božičen: leta Duhouni ta S. Boshizhni tož. ed. m dol. dan je k' taisti shal ǀ NA TA VELIKI, SVETI BOSHIZHNI tož. ed. m dol. DAN ǀ Na Boshizhni tož. ed. m dol. Vezher ǀ na Boshizhno tož. ed. ž nuzh ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne tož. mn. m prasnike od G. Boga Nem. Nem. proſſim, inu voszhim ǀ O' Boshizhnih mest. mn. Praſnikah

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

božji -a prid. božji: Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brat -a m 1. brat: Njega sapuvid je de brat im. ed. ima brata tož. ed., ſestro ſaurashit ǀ nima ozheta, ni mater, ni brata rod. ed. ǀ je bil nevoshliu ſvojmu bratu daj. ed. ǀ enimu Bratu daj. ed. Duhounimu Pacificus s' imenam nashiga Ordna ǀ ſvojga brata tož. ed. Abelna ie bil vbil ǀ je bejshal pred ſvojm bratom or. ed. Eſovam ǀ ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata im. dv. ſta ſe tulikain ſaurashila ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata tož. dv. nar parvu poklizhe ǀ Iosephavi bratje im. mn. ſo njega taku mozhnu ſaurashili ǀ inu Angely tvoy brati im. mn. shalujemo na tvoim pogublejni ǀ njegovi braty im. mn., ſo ga bily feratali ǀ je posnal ſkriune misly ſvojh bratou rod. mn. ǀ Preklet je bil cham, inu vſel je bil hlapez ſvoyh bratu rod. mn. ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom daj. mn. ſe godij ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam daj. mn. dal ǀ ſta bila Gedeonave bratje tož. mn. pobyla ǀ je bil shal objeskat suoje brate tož. mn. ǀ ſvoje brattje tož. mn. ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati 2. član bratovščine: zhe she nej sa brata tož. ed. sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje im. mn., inu ſeſtre ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou rod. mn., inu ſeſter Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou rod. mn. inu ſeſter Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam daj. mn., inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate tož. mn., inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brati berem nedov. 1. brati, čitati: ſo bily meni dali brati nedol. ene velike Bukve ǀ nej snal ni brat nedol., ni piſſat ǀ Berem 1. ed. v'lebni S. S. Puſzhaunikou ǀ TA Kateri shlishi, ali bere 3. ed. od teh mogozhnih Firshtu ǀ kadar S. Maſha ſe bere 3. ed. ǀ V'Lebni Svetih Puszhaunikou ſe berè 3. ed. ǀ Zuperniki, de ſi lih druge zhuda ſò dellali skuſi Zupernio, vener ſe nebere +3. ed., de bi is kazh shibe bli ſturili ǀ kateri andohtliu ga berò 3. mn. ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri vel. 2. ed. hiſtorie ǀ berite vel. 2. mn. S. piſsmu ǀ kadar bi jest shlishal, ali bral del. ed. m de ſvomu ſaurashniku ſo odpustili ǀ kar ſi brala del. ed. ž od Meſſiasa per Prerokah ǀ ludje bi bili brali del. mn. m taiſte ſtrashne rezhy 2. razumeti, razlagati: Hebræus pak bere 3. ed. ǀ Caldæus pak bere 3. ed. ǀ Luchesh Burgenſis pak berè 3. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Brescius m osebno lastno ime iz Brescie: Mauritius Breſcius im. ed. pravi od moiga S. Bonaventura (III, 353) ǀ ta Vuzheni Mauritius Breſcius im. ed. je taku govuril pred Papesham Sixtam V. (III, 354)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bruno -a m osebno lastno ime Bruno: nam poterdi S. Bruno im. ed., kjr od Marie nam pravi ǀ shnim pude Bruno im. ed. Malar ǀ Ali pak s'S. Brunam or. ed. ǀ Satoraj s' S. Brunonam or. ed. ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. Sv. Brúno (1040–1101), ustanovitelj kartuzijanskega meniškega reda 2. Neki slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bukananus m osebno lastno ime Bukanan: Garaſsius pishe od eniga is imenom Iuri Bucchananus im. ed. (I/1, 195) George Buchanan (16. stol.), škotski latinist, profesor na univerzi v Coimbri

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga: Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Burgundija -e ž zemljepisno lastno ime Burgundija: ony ſo bily Erzogy v' Burgundy mest. ed., inu v' Millanski Desheli (IV, 105) Burgúndija, frc. Bourgogne, od razpada frankovske države do 1032 samostojno kraljestvo, do 1361 del nem. cesarstva, nato del frc. kraljevine; danes pokrajina v osrednjevzhodni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

busekva cit. m pastir govedi: de bi bili taku mozhni kakor Titormus Buſequa im. ed., od kateriga pisheio, de je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti (IV, 163) ← lat. būsequa < bubsequa ‛govedar, pastir govedi’; → Titormus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Busti(s) zemljepisno lastno ime de Busti(s) cit. pril. osebno lastno ime iz Busta: Bernardinus De Buſti je imel urshoh ſaupijti ǀ od katere pishe Bernardinus de Buſtis Busto, mesto blizu Milana; → Bernardinus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Bzovius m osebno lastno ime Bzovij: sakaj ta vuzheni Bzovius im. ed. je djal (IV, 116) Verjetno je mišljen Bzôvij, srlat. Bzovius, s pravim imenom Abram Bzowski (17. stol.), polj. dominikanec, zgodovinar, pisec cerkvenih analov v 9. knjigah, obsegajočih obdobje od 1198 do 1571, ki so izhajale v Kölnu 1621–30, manj verjetno Abraham Bzovius, avtor del De Conceptione Immaculata B. Maria Virginis in De Stigmatibus S. Catharina Senensis; → Bizonius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

c. krajšava & c. in tako dalje: od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze Variche, Pridigarje & c.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cagati -am dvovid. obupati, obupovati: zagat nedol. nad miloſtio je veliku vekshi greh ǀ ta kateri zaga 3. ed. takorshen greh ſturi, kakor de bi Boga satajl ǀ k' sadnimu zaga 3. ed., ter ſe obejſſi ǀ k' ſadnimu ſami na miloſti Boshy Zagaio 3. ed., inu do vekoma kakor Judesh Iskariot ſe fardamaio ǀ nikar na Zagaj vel. 2. ed. nad mojo miloſtio ǀ nikar nezagaj +vel. 2. ed. sakaj milost Boshia je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ ne zagaite vel. 2. mn. vy debeli ludje ǀ nikar nezagaite +vel. 2. mn. nad milostio Boshijo ǀ sapelaviz nezh negovori, ad Judesha Iskariota, kateri je bil na miloſti boshy zagal del. ed. m, inu ſam ſebe obeſſil ǀ zhudu de nej zagala del. ed. ž od shalosti ǀ uſe n'hozhem tebi povedat, de bi nezagala +del. ed. ž ǀ de bote na miloſti Boshi zagali del. mn. m ← srvnem. zagen ‛biti plah’, verzagen ‛zgubiti zaupanje, obupati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cartan -a prid. ljub, nežen: gdu je lepshi kakor naſh zartani im. ed. m dol. Iesus ǀ koku ſi ti lepi, inu zartani im. ed. m dol. Mladenizh v' leto puszhavo prishal ǀ Ena lepa, mlada, zartana im. ed. ž vduva … shlishi govorit od letiga Generala ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy videozh tu zartanu im. ed. s deteze v'takorshni revi ǀ dusha tvoje lube zartane rod. ed. ž Mattere ǀ Nashimu zartanimu daj. ed. m JESVSV uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani daj. ed. ž Gospej Iudit ǀ je vidila na Chriſhu respetiga ſvojga Zartaniga tož. ed. m ži. Synu ǀ ſo suoje zartane tož. mn. ž Neveste sapustili ǀ de bi taistu v'ſvoijh S. Zartanah mest. mn. rokah dershal ← nem. zart ‛nežen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cartljanje s razvajanje, ljubkovanje: Spumnite zartana Gospodizhina, de letu lepu belu, inu ardezhe truplu vam nej danu, de bi martranu, ampak zartlanu bilu, kateru zartlajne im. ed. je ushe vam perpraulenu od tiga lepiga mladiga Gospuda Quintiana (III, 160) ǀ meſſu skuſi zartlaine tož. ed. zhloveka ſapele (II, 439) → cartljati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cel -a prid. cel, ves: cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Celensis m osebno lastno ime Celensis: pravi Petrus Cellenſis im. ed. ǀ satoraj Petrus Cellenſis im. ed. pravi, de bi ſe imeli ſilit veſſeli biti ǀ kakor je samerkal Appat Cellenſis im. ed. Péter Celénsis (umrl 1183), opat v samostanu La Celle, od 1181 škof v Chartresu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Cerkev -kvi/-kve ž stvarno lastno ime Cerkev, tj. ena od krščanskih skupnosti vernikov, v večini primerov Katoliška cerkev: S. Katolish Karshanska Zerku im. ed. nam letu sapovei vervat ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila ta Grex Zerku im. ed. ǀ S: Chatolish Cerku im. ed. nam sapovej ǀ S. katol: Cerqu im. ed. per S. Mashi naſs opomina ǀ Sveta karshanska Zirku im. ed. ſe je bila sazhela ugmerat ǀ sapovei S. Zirku im. ed. nasha Mati tudi te ſvete Velike Nozhne Prasnike prasnovati ǀ s. Chat: Kersh: Cirqu im. ed. sapovej ǀ vuk Dohtariou Svete Katolish karshanske Zerkui rod. ed. ǀ ſe obernem h'temu duhounimu vuzheniku Svete katolishke karshanske zerkui rod. ed. ǀ od S. Katholish Cerkvi rod. ed. je bil odstopil ǀ ner mozhneshi Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue rod. ed. ſe ſo potili ǀ Cardinal Svete Karshanske Zerkue rod. ed. ǀ je panan od Svete Katolish Zerkue rod. ed. ǀ ſreid Pungrada s: karshanske Cerkve rod. ed. ǀ naſhe dushe, katere ſo glidi Svete matere katolish Zerque rod. ed. ǀ v'krilu S. Matere karshanske Cirkve rod. ed. ǀ Paradish je bil en ſpomin s: Chat: karsh: Cirqve rod. ed. ǀ ſe ſmilio Matteri Katolish Zerkui daj. ed. ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu Nebeskimu Ozhetu, inu vashi Materi Sveti Katholish Karshanski Zerkvi daj. ed. ǀ je vezh shKode S. Catolish CerKvi daj. ed. ſturil, KaKor vſy ty drugi Neoverni ǀ s: Chatolish Cerqui daj. ed. naprej pride ǀ v' ſvoim ſerzi je sposnal to Katholish Karshansko Zerku tož. ed. ǀ ſam G. Bug Mashnike poſtaulene zhes Zerku tož. ed. te deshele Asiæ je imenoval Angele ǀ Chriſtus je skarbel, inu oskarbel ſvojo Naveſto Cerku tož. ed. ǀ ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou tož. ed. → cerkev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cerkoven -vna prid. cerkven: je bil eno zerkouno tož. ed. ž nyvo vſel ǀ imaio nyh Zerkounu tož. ed. s prehodiſhe obernit ǀ Ty oherni Antiochi bi Zerkounu tož. ed. s blagu nekradili ǀ je hotel s'shazam cerkounem or. ed. m obogatit ǀ od vſyh pann, inu zerkounih rod. mn. saveſs ǀ Ioannes de Medicis je bil ſturil smalat na Cerkoune tož. mn. ž dauri eniga Maſhnika ǀ kar je potreba ſa zerkoune tož. mn. ž/s opravila ǀ je bil eden v' Zerkoune tož. mn. ž/s urata sapiſsal ǀ po ſapuuidyh Boshyh, inu zerkounyh mest. mn. ǀ na Zerkounih mest. mn. uratah samerkaio s' slatimi pushtobi lete Beſſede sapiſſane → cerkev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cesar -ja m cesar: Ceſſar im. ed. Diocletianus groſovitnu je njega martral ǀ sapovej Ceſsar im. ed. prozh ta kamen usdignit ǀ Ceſar im. ed. Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ Ceſſar im. ed. Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Cæſar im. ed. skuſi Vojsko je premagal te ſaurashnike ǀ Berem od Ceſſarja rod. ed. Fridriha ǀ Dionyſius Caſſius od Ceſſaria rod. ed. Adriana je djal ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja rod. ed. Nerona ǀ od Ceſaria rod. ed. Auguſta ſe bere ǀ kar od Ceſsaria rod. ed. Nerona piſsanu najdem ǀ ob zhaſsu Ceſsarja rod. ed. Caligula ǀ pisheio od Ceſara rod. ed. Claudia ǀ povablejne Ceſſarju daj. ed. je bilu dopadezhe ǀ En jelen je bil Ceſſarju daj. ed. Clodoveuſu pod pokaſal ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu daj. ed. slagala ǀ bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju daj. ed. pelati ǀ zhe on je prepovedal shtiuro, inu daz Ceſsariu daj. ed. plazhouati ǀ Plinius nasaj Ceſarju daj. ed. pishe ǀ veliku lejt vernu je Ceſariu daj. ed. shlushil ǀ sveſaniga ſo bily k'Ceſariu daj. ed. perpelali ǀ lubesan je bila taku Ceſſaru daj. ed. dopola ǀ Iudouski krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja tož. ed. obyskati ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja tož. ed. isvolit ǀ En Jelen je noſſil Ceſſaria tož. ed. Eliogabola ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja tož. ed. proſsit ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria tož. ed. oſlepiti ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana Ceſsaria tož. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja tož. ed. Aureliana ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju mest. ed. Ottonu III. ǀ nezh nespodobnishiga ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju mest. ed., kakor kader je terd ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam or. ed. ǀ Herpilio pred Ceſſarjam or. ed. Conſtantinam obtosheni ǀ pred Ceſarjam or. ed. Henrikuſam tem III ǀ je beshala pred Ceſarjem or. ed. Diocletianam ǀ pred Ceſarjom or. ed. Klezhi ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom or. ed. ǀ pred Conſtantinam Ceſsariam or. ed. ǀ s' Ceſſariam or. ed. govorit ǀ s' Ceſsarjam or. ed. Diocletianam ǀ s' Zeſſariam or. ed. ſmej govorit ǀ Firshti, inu Ceſſary im. mn. ſo bily njemu pokorni ǀ vy krajly, inu Ceſary im. mn. ǀ krajlij Ceſarij im. mn., inu Papeshij na varh suoje glave noſsio ǀ s'en exempel Ceſſarij im. mn. imaio Ceſsarja tož. ed. S. Henrica ǀ Viſoku je bil polsdignen na ſtol teh Ceſſariu rod. mn. ǀ je bil duor teh Ceſſariou rod. mn. sapuſtil ǀ ſmert teh Ceſſarjou rod. mn. ǀ krone vſyh krailou, inu Ceſsarjou rod. mn. ǀ kateri Ceſſarjom daj. mn. krono is glaue oduſame ǀ po Rimi ſo te Ceſarje tož. mn. pelali ǀ Ceſſar im. ed. zhes vſe Ceſſarie tož. mn. Chriſtus Jesus ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary or. mn. Theodoſius < slovan. *cěsar'ь̏ ← lat. Caesar; → car

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cesarstvo -a s cesarstvo: Ceſſarſtvu im. ed. nej isvelizhajne, ampak martra ǀ Synu bandisha is celliga ſvojga Ceſſarſtua rod. ed. ǀ leta mu Ceſſarſtvu tož. ed. vſame ǀ v' tem lejti 1453 je bil noter vſel tu meſtu Conſtantinopel, inu Ceſſarſtvù tož. ed. od ſonzhniga prihoda ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu tož. ed. ǀ Ceſarſtvu tož. ed. je bil sapustil ǀ Tiberius je menil, de isvelizhaine ſtoy per Ceſſarſtvi mest. ed. ǀ vela vezh kakor vſv shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva, inu Ceſarstuva im. mn. ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua tož. mn., inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy → cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Cezarius -a m osebno lastno ime Cezarij: Jnu Ceſſarius im. ed. pishe, de en Mashnik je tiga hudiga isgainal is ene obſedene shene ǀ piſhe S. Ceſarius im. ed., de en Dohtar je bil vmerl ǀ Piſſe Ceſarius im. ed. Arelatenſis ǀ je od MARIAE Divize djal S. Cæſarius im. ed. ǀ samerka S. Cæſarius im. ed. Arelatenſis ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius im. ed. Nazianzenus ǀ Kakor ſam ta hudi je bil enkrat od s. Cœsariuſa rod. ed. perſilen povedat 1. Sv. Cezárij iz Arlesa (470–542) 2. → Naciancenus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ciambres m osebno lastno ime Ie rèſs de bi lahka ſapuvid bila, Kadar bi en ozha veliku sijnvu imel, Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa, Kateri ijh je imel stu, inu ſedemnajst, Krajl Priamus ijh je imel stu, inu dvajſeti, Ziambres im. ed. Krajl trijstu, inu pet, inu dvajſeti (I/2, 119)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ciklopes cit. m mn. kiklopi: Jeſt nemorem vervat, de bi Neveſta enu ſamu oku imela, kakor piſſeio od eniga folka Cliclopes im. mn. imenovaniga, katiri imaio enu ſamu oku na ſreid zhela ← lat. Cyclōpes ← gr. Κύκλωπες, bajeslovni titani s po enim očesom sredi čela

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Cimbinatus m osebno lastno ime Cintugnat (?): ſim bral od tiga Rimskiga Gospuda Cimbinatus im. ed. s' imenam (III, 555) Verjetno tiskarska napaka, saj ime Cimbinatus v antičnih virih ni znano. Morda je mišljen nekdo z imenom lat. Cintugnatus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cimper -pra m 1. tesanje: govorit od zimpra rod. ed., inu sydajna ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru daj. ed. ǀ kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru daj. ed. te Zerkve 2. zgradba iz tesanega lesa: cerkev, tempelj, hiša: kir ta Boshy Zimper tož. ed. gori dershe ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem zimpru mest. ed. sa kateriga Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ v'tem zimpri mest. ed. ima vſelej mosh s'ſvojo lubeſnio, inu dobruto prebivat kakor v'ſvoj laſtni hishi ← srvnem. zimber, bav. srvnem. zimper ‛stanovanje, stanovanjski prostor, soba’; → cimer

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cinocefalus m psoglavec: my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus im. ed. imenuana pres lune, od katere Naturalisti pisheio (I/1, 99) ← lat. cynocephalus ← gr. κυνοκέφαλος ‛psoglavec’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

citra -e ž citre: bò hudizha od mene pregnal s'zitro or. ed. ſvoje proshne (II, 585) ǀ En Orpheus, kateri s' zitro or. ed. ſvojga slatkiga govorjena (III, 449) ǀ Timotheus Citrar s' ſvojo Citro or. ed. je potalashil ſerd tiga reshaleniga, inu ſerditiga Alexandra (IV, 201) → citre

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

citrati -am nedov. citrati: Bug Orffeus je imel per tej ohzeti zitrat nedol., inu godit ǀ David je Cittre v' roke vſel, inu sazhel zittrat nedol. ǀ skuſi godio, orglaio, trobentaio, zitraio 3. mn., piskaio, inu pojò ǀ citraio 3. mn., inu godyo ǀ hudizh rad ſe najde kir godio, cittraio 3. mn., inu plesheio ǀ takrat vij zitrajte vel. 2. mn., dobre ſlatke beſſede dajte ǀ je taku lepu zitral del. ed. m, inu godil, de driveſſa, inu hribi od veſſelja ſò pleſſali ǀ So zitrali del. mn. m, inu pleſsali → citre

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Colnoh -a m zemljepisno lastno ime Csolnok: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Zolnohu mest. ed. (IV, 171) Csolnok, kraj zahodno od Budimpešte

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

coprnica -e ž čarovnica, coprnica: ona je Zupernza im. ed. ǀ ena Zuperniza im. ed. je bila tiga Gospuda v' oslovo podobo preobernila ǀ grè k'eni zupernzi daj. ed., y oblubi veliko shenkingo ǀ zupernzo tož. ed. obtoſhi ǀ Zuperniki, inu zupernze im. mn. skuſi muzh tiga Hudiga takorshna della doparnashaio ǀ Morebiti od zuperniz rod. mn. → coprnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

coprnik -a m čarovnik, coprnik: lubesan je en velik zupernik im. ed. ǀ S. Peter je dial unimu Zuperniku daj. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika tož. ed. ǀ tamkaj ſta bila dua hudobna Zupernika im. dv. ǀ dua zupernika tož. dv. Hermogena, inu Filetta ſo bily nashli ǀ Firsht je menil de ſo Zuperniki im. mn. ǀ kakor S. Piſſmu pravi od Egypterskih Zupernikou rod. mn. ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile ampak Zupernikom daj. mn. ǀ nesaſtopim zupernike tož. mn., inu Zupernze → coprati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

crkati -am nedov. crkati, poginjati: Ribe kakor ſo vun s'vode, prezej sazhneo ſlabe prihajat, inu poprei kakor bi yh v'Tempel, perneſli bi zerkenle, ali pak bi vſhe sazhele zerkat nedol. (I/2, 207) ǀ shivina od potrebe Zerka 3. ed., tize nenaideio spishe (V, 328)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cvergeljc -a m škrat, palček: Philoſtratus pishe od Herculusa: De en dan kadar je ſpal Zvergilzi im. mn. ſo bily planili zhes njega ǀ nikar vshe kakor Zverglzy im. mn. zhes Herculusa (III, 100) ← nem. Zwerglein, manj. od Zwerg ‛škrat, palček’; v lat. citatu je na ustreznem mestu Pygmæi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cvibel -bla m dvom: En velik zvibu im. ed. danas ſe po moj glavi mejsha Nem. Nem., inu ga naveim kaku reslozhit (V, 481) ǀ Prezei od sazhetka S. Paulus meni en velik zvibil tož. ed. ſturj (V, 151) ǀ Lepu inu vuzhenu leta zuibu tož. ed. meni resloshi S. Auguſtinus (V, 254) ← srvnem. zwīvel ‛dvom’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cviblati -am nedov. dvomiti: Nej zviblat nedol., de en velik lon je od Boga prejel ǀ Nej zuiblat nedol. de ob taiſti uri bomo trepetali ǀ Jeſt pak zviblam 1. ed. pervolit h'temu kar doſehmal so Matere ſprizhale ǀ Jeſt na tem nezviblam +1. ed. ǀ Sdaj ſe zvibla 3. ed. aku ti ſi pravi Syn Boshy ǀ zviblate 2. mn. nad dobruto Boshjo ǀ zuiblaio 3. mn. aku ſe bosh na meiſti nyh maszhoval ǀ Ne zviblai vel. 2. ed. na letem ǀ Ne zuiblaj vel. 2. ed. moj zhlovik ǀ nezviblai +2. ed., pojdi ſe spovedat ǀ sdaj ne zviblajmo vel. 1. mn., de bi on nam ga okratel ǀ Nezviblaite +vel. 2. mn. Nem. Nem., de bi vy nepershli v' nebeſſa ǀ nebom nihdar zviblal del. ed. m, ampak vſelei v' tvojo nesgruntano miloſt saupal ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal del. ed. m ǀ Gdu bò tedaj zviblau del. ed. m ǀ ludje ſo zviblali del. mn. m na njegovim isvelizhajnu ← srvnem. zwīveln ‛dvomiti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čakati -am nedov. čakati, pričakovati: neterbei zhakat nedol., inu odnashat, ta sadna minuta vasha ſe perblishuie ǀ je vidila … petlerje na almoshno zhakati nedol. ǀ od tvoje dobrute lon zhakam 1. ed. ǀ Kaj s'en trosht od mene zhakash 2. ed., dokler Bug je tebe ſapuſtil ǀ kateri nezhakash +2. ed. de bi tebe ta hudi motu ǀ Bug je vſmilen, inu de s'respetèmy rokamy te greshne dushe zhaka 3. ed. ǀ nezhaka +3. ed. kakor drugi krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ zhakamo 1. mn. na tu isvelizhansku upajne ǀ kadar kali myzhakamo +1. mn. na en velik Prasnik ǀ od kateriga lon zhakajo 3. mn. ǀ zhakaio 3. mn. pomozh is nemshke, inu polske deshele ǀ ali zhakaj vel. 2. ed. bo tebi tuoja hudobnoſt grenka prishla ǀ zhakai vel. 2. ed. lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi ſi doperneſil ǀ dobriga lona nezhakaj +vel. 2. ed. ǀ zhakajmo vel. 1. mn. li de en dan ſe bodo oblaki pretargali ǀ nikar nezhakajte +vel. 2. mn. kadar nebote mogli vezh govorit ǀ nezhakaite +vel. 2. mn. tedai ob taiſti minuti ga potolashit ǀ je leshal, inu zhakal del. ed. m, de bi njemu odperli ǀ dolgu zhaſsa ga je zhakala del. ed. ž ǀ nej ſmo zhakali del. mn. m, inu miſlili de letu bi ſe imelu nam sgoditi ǀ ſo nashli leve, medvede, ielene, koshute, ouzhize, vuoly, inu druge ſorte shivali, katere ſo zhakale del. mn. ž pred puszhavo S. Blasha → čekati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čas -a m čas: bode ushe zhaſs im. ed. prishal na vezhnost spumnit ǀ Zhaſs im. ed. ſe je ſmeati, inu zhaſſ im. ed. ſe jokoti ǀ sdaj je zhas im. ed. ſe jokati, inu Boshij ſerd vtalishit ǀ nijmaio zhaſſa rod. ed. dolgu shtuderat ǀ Ti dolgu zhaſsa rod. ed. v'Cerkvi ſtoysh, inu molish ǀ G. Bug dolgu zhaſa rod. ed. je odnoshal nyh proshno ǀ en kratik zhaſs tož. ed. ſo ſpali ǀ en kratik zhas tož. ed. terpi vſe kar je na ſvejti ǀ Sturi poKuro doKler zhaſsimash tož. ed.+ ǀ ob zhaſsu mest. ed. tiga gmain potupa ǀ Ne plazha ob ſvojm zhaſsu mest. ed. purgar shtibre, prezei rubiga ǀ v'tem zhaſſu mest. ed. tega ſaurashtua ǀ v' tem zhaſſi mest. ed. mleku od nyh vshivaio ǀ v' kratkem zhaſſi mest. ed. je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ obzhaſsu +mest. ed. Velike nozhi ǀ moja S. gnada bo s'zhaſsam or. ed. premankala ǀ s'zhaſſam or. ed. taku ſe navadi, de kodar hodi tabak jamle ǀ s'zhaſsom or. ed. bodo na gauge prishli ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi im. mn. od katerih je S: Paulus prerokoval ǀ resnizhnu ſe samore rezhi od nashih zhaſſu rod. mn. ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih zhaſsou rod. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne zhaſſe tož. mn. ǀ Bug nam poshle hude, inu nerodovite zhaſſa tož. mn. kratek čas kratkočasje, zabava: nei ſim sa dobizhik volo iegral, ampak s' en kratek zhaſſ tož. ed. ǀ kratki zhaſſi im. mn. tiga ſueita yh neſapeleio ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu rod. mn. ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih zheſſou rod. mn., moje ſerze omezhiti ǀ posvetne lushte, inu kratke zhaſse tož. mn. vshivate ǀ ta Ceſsar je zhes vſe druge kratke Zhaſse tož. mn. lubil ta lovu ǀ nei na druſiga mislila, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tož. mn. tiga meſſa ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh zhaſſah mest. mn. ǀ po vaſhih Kratkih zhaſsoh mest. mn. hodite pred časom prezgodaj: pred zhaſſam ſe seſtaraio, inu vezhkrat v' bolesni padeio ta čas tedaj: ta zhaſs vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte ǀ ta zhaſs je bila vſtala ena velika kuga v' meſti ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule → cas, → dolg2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čast1 -i ž čast: TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski Krajl je bil zhast im. ed. vſiih Egijpterski Kron ǀ Noeſs je nyh ozha vſe zhasti rod. ed. ureden ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti rod. ed., inu huale ſo bile vredne ǀ Obene zhastj rod. ed. tudi Ceſar Tiberius ſi nej bil sadubil ǀ nej hotel vezh shlishat od obene zheſtj rod. ed. ǀ h' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize je bil sapejl ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize poſtal ǀ k'veliki zhaſti daj. ed. yh polsdigne ǀ Bogu k'zhasti daj. ed. vſe nyh della offrajo ǀ Sdaj k'zhaſti daj. ed. Boshi ſe neshenio ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti daj. ed. offrajte ǀ Bogu pak h'zhastij daj. ed. nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu daj. ed. S. Sebaſtiana ǀ zhast tož. ed., inu hualo toistom ſo pely ǀ Ajfrajte sa zhast tož. ed. Boshijo, inu Bug bode aifral sa zhaſt tož. ed. vaſho ǀ zhiaſt tož. ed., inu hualo G. Bogu dadò ǀ veliko zkaſt tož. ed. doſezhi proſſio ǀ per sdrauiu, inu zhasti mest. ed. vaſs ohrani ǀ s'veliko zhaſtio or. ed., inu oblaſtio v'lepeh, inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ nihdar obeden nej s'takushno zhastiò or. ed. v'Nebu prishal, Kakor Maria Diuiza ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo or. ed. v'oblakih ǀ vſe zhaſtj im. mn. mogozhnoſti, inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè ǀ vſe zhaſty im. mn., kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ kulikajn lejt menite de bi jeſt mogal lete poſvejtne rezhy, inu zhaſti tož. mn. vshivat ǀ Leta slati pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj tož. mn., lushte tiga meſſa ǀ velike shenkinge, zhaſty tož. mn., inu ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi dati ǀ Ali vener vſe lete zhastij tož. mn. je premagala zhast Ceſarja Trojana ǀ zhaſt zhes vſe zhaſtii tož. mn. Zapis zhastu se pojavi 6-krat in vsebuje napačno zapisan izglasni polglasnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

častit -a prid. častit: ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

častiti -im nedov. častiti: nihdar nebom nehal G. Boga zhastiti nedol. inu hualiti ǀ v' tej vishi ſe ima G. Bug v' ſvoj hishi zhaſtit nedol., inu molit ǀ vy imate mene zkaſtiti nedol. ǀ hozhe, de sonzhna, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti namen. ǀ v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim, zhaſtim 1. ed., ali molim ǀ En dober Syn is ſerza zhaſti 3. ed. ſvoiga Ozheta ǀ ſe Boga boij, brumnu, inu pravizhnu shivj, inu vſelej Boga zhastj 3. ed. ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti 3. ed. letò ǀ V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj 3. ed., inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita ǀ vſtane, inu leshje Boga nesahvali, inu nezhestj +3. ed. ǀ kateri G. Baga ozheta vashiga Nebeskiga lubite, inu zhaſtite 2. mn. ǀ je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza, kir vſe Try SS. Pershone ſe zhaſtè 3. mn. ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy zhastè 3. mn. muzh tiga Vſigamogozhiga ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà zheſtè 3. mn., inu hualio ǀ shlishish, inu samerkash, de tebe zheſte 3. mn., inu hualio ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè +3. mn., inu nemolio ǀ nesludiai, inu neshentovai, ampak Boga zhaſti vel. 2. ed. s' tvojm jeſikam ǀ hudizh pravi nezheſti +vel. 2. ed. Boga, ampak preklinai ǀ hualimo tedaj, inu zhaſtimo vel. 1. mn. bres vſiga konza G. Boga ǀ Molite, zhastite vel. 2. mn., inu hualite Tu S. Rus. T: ǀ li zastite vel. 2. mn., inu hualite Mario Divizo ǀ sakaj nej ſi zhastil del. ed. m taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ tebe v'Nebeſsih lubila, zhaſtila del. ed. ž, inu hualila ǀ je Christuſa zhastila del. ed. ž rekozh ǀ Sta bila taku napolnena troshta nebeskiga … de od veliziga veſſelja ſò bila samaknena, inu cello nuzh ſò G. Boga ſa leto gnado zhaſtila del. dv. m, inu hualila ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga krajla, inu Goſpuda zhaſtili del. mn. m ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili del. mn. m ǀ v' tvojm tovarshtvi G. Boga zheſtili del. mn. m, inu lubili ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili +del. mn. m, inu nemolili ǀ Vſe njegove koshize ſo G. Boga zhaſtile del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile del. mn. ž Zapisi, ki kažejo na če-, lahko izkazujejo prehod nenaglašenega a za palatalom v e, lahko pa so pričakovani refleks pslovan. *čьsti̋ti brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst, prim. → češčen poleg → čaščen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

častito prisl. spoštovano, s častjo: ſo vidili de taku zhastitu Chriſtus je v'Nebu shal ǀ gardu ſe vidi lepu, tu shpotlivu, zhastitu ǀ po ſmerti njegovi ga pustil taku pokoppat zhastitu, kakor de bi njega ſijn bil ǀ je zhaſtitu od ſmerti gor vſtal ǀ zhiaſtitu, inu slovitu je regeral Salamon ǀ kadar zhistitu ſi bil premagal tiga Riſa Goliata ǀ kadar bo zhaſtitn od ſmerti vſtal ǀ kokar ſi zkaſtitu od ſmerti gori vſtal presež.> Apollo pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti Zapis zhaſtitn (V, 288) vsebuje pogosto tiskarsko napako, na glavo obrnjeni u, ki je enak črki n; → častejše.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čebela -e ž čebela: vſakatera zhebela im. ed. ima ſvoje opravilu ǀ kar pak zhibela im. ed. lishe ſe v med preoberne ǀ natura te zhibele rod. ed. je medena ǀ Kazhi je dall ſtrup … zhebelli daj. ed., sershenù, oſſi je dall shella ǀ Zhebelle im. mn. imaio ſvoja Krajla ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle im. mn. nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ zhibele im. mn. ſo peile v' taiſtem pani ǀ vy imate ſturiti, kakor ſturi Krajl teh zhebel rod. mn. ǀ od zhebell rod. mn. je prishal k' tizam ǀ roſha dà mèd zhebellam daj. mn. ǀ zhebelle tož. mn. resdrashi ǀ tedaj tudi hudizh je ſtuaril zhebelle tož. mn., ſakaj ſò maihinu vezhi kakor muhe ǀ ena gvishna shena nei obene ſrezhe s' zhibelami or. mn. imela

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čebelica -e ž čebelica: maihina je ena zhibiliza im. ed. vener pizhi, de velika bula ſtezhe (V, 126) ǀ Kadar ſe ſaina od zhebiliz rod. mn., de bo dobizhik imel (V, 79)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čednost -i ž čednost, vrlina: molzhati je ena lepa zhednost im. ed. ǀ Od zhednoſti rod. ed. S. Aleſſa Pomozhnika naſhiga ǀ Leta je norska pamet, skuſi pyanoſt, inu poshreshnoſt ſe perpraulat h' poſtu, skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt h' zhednoſti daj. ed. ǀ pomagajnam doſezhi to ſveto zhednoſt tož. ed. ǀ S: Bernardus to S: zhednost tož. ed. je perglihal enimu ſtudenizu ǀ starishi morio suoje otroke v'strahu dershati, inu v'zhednoſti mest. ed. ijh srediti ǀ Imate vasho dusho s'zhednoſtio or. ed. zerat ǀ ſo bile sapiſsane, inu smalane te S. S. Zhednoſti im. mn. Boshye ǀ sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti rod. mn. ǀ lepi pungrad zerna s'roshamij Vſijh s. zhednostou rod. mn. ǀ Vſe gnade, vſi shegni, vſe zhednosti tož. mn., inu dobra della v'strahu Boshijm ſim neshal ǀ de bi vſyh zhednoſteh mest. mn. popolnoma napolnen bil ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti or. mn. G. Bogu dopadezhmi zerala ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti or. mn. oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti ǀ eno Neveſto, s' vſimy zhednoſti or. mn. nepolaneno

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čelo -a s čelo: piſſeio od eniga folka Cliclopes imenovaniga, katiri imaio enu ſamu oku na ſreid zhela rod. ed. ǀ raunu v' zhelu tož. ed. ga vdari ǀ zhellu tož. ed. mu resbye ǀ tu S. Imè iehova na zhellu tož. ed. poſtavi ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu tož. ed. vdaril ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu tož. ed. vdario ǀ Na zheli mest. ed. S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt ǀ na zhelli mest. ed. pak je sapiſſanu imel tu Svetu imè Jehoua ǀ kamen v'zheli mest. ed. je bil obtizhel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čevelj -vlja m čevelj: kej jo zheul im. ed. ner ble tishi ǀ zheuli im. mn. ludem ſo potrebni ǀ kateriga zheulou rod. mn. jermene S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat ǀ cilu zheulu rod. mn. ſi nej ſo smozhili Iſraelitery ǀ od lokoti ſvoje zheule tož. mn. je bil ſnedil ǀ Ti noſſish tvojo shlahnuſt v'zheulah mest. mn. ǀ ſó na zheulah mest. mn. luno noſili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čez2 predl. s tož. 1. čez, prek, proti: Ti ſi krajl zhes vſe krajle, zhes semlo, inu nebu ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske ǀ je vſhe bila sodba ſturiena zhes nyh ǀ nej bilu obeniga de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere, inu v' bushtvu perpravi ǀ ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio ǀ vojskouati zhes ſaurashnike ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil ǀ Zhèſs lete ſe toshi ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Kateri zes oſkerblejnie Boshje marmrajo ǀ vſmili ſe zhesme ǀ zkes vſo resnizo piſheio ǀ sa vſaki denar, kateriga od kmeta khes dolshnust ste prejeli ǀ Shes en zhaſs tu ropotajne, inu shraj neha 2. o: zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse Vezljivost z or. v primeru zhes katiro nehvaleshnoſtio je klagoval ta bogaboyezhi Thomas De Kempis (V, 245) je verjetno analogna po predlogu nad, prim. tudi na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura (V, 251).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čigar nepreg. zaim. čigar: G. Bug zhegar im. ed. ž miloſt je nesgruntana ǀ en Ajd Socrates, zhegar tož. ed. m fazonetel vam shenkam ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar tož. ed. ž volo ſi vſelej dopernashala ǀ Menite taisto sadnio uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga, zhegau tož. ed. ž britko martro taushenkrat ſte ponovili Prenarejeno iz čigar pod vplivom česa, čemu ipd. (Tomšič 1930: 12).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

činž -a m činž, tj. podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu: nijva je rodovitna, ali ste sagvishani de zhinsh im. ed. vam bode obraulen ǀ mire prave nej ſi dal, cinsha rod. ed. preveliku ſi vſel ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu, katerim je bil dall ſvoj vinograt na zhensh tož. ed. ǀ De bi terjali zhens tož. ed. ſvojga Gospuda ← srvnem. zins ← lat. cēnsus ‛davčni imenik, imetje, napoved premoženja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čist -a prid. čist: My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

človek -a m 1. človek: zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož: Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

človeski -a prid. človeški: Veſselil ſe je ta zhloveski im. ed. m spol ǀ ta zhloveski im. ed. m ſpol od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik zhloveski im. ed. m ǀ nei zhlovik, semuzh li ena podoba zhloveska im. ed. ž ǀ obena zhloveska im. ed. ž pamet leto sgruntat nemore ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska im. ed. ž od sunej ǀ zhlovesku im. ed. s truplu nemore bres dushe shiveti ǀ David govorj v'imeni zhloveskiga rod. ed. m Spola ǀ ſa mater tiga shloveskiga rod. ed. m ſpola iſvolil ǀ ſe je oblekil s' gvantam naſhe zhloveske rod. ed. ž nature ǀ od zhlovèske rod. ed. ž dushe odtergat ǀ o shlahnuſt nesgruntana te zhloueske rod. ed. ž dushe ǀ ſo bily vuredni zhloveſkiga rod. ed. s imèna ǀ je bil oblubil zhloveskimu daj. ed. m ſpolu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski daj. ed. ž slabuſti sanasha ǀ nej bila vezh zhloveskimu daj. ed. s truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ s'eniga gardiga, arzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski tož. ed. m ſturil ǀ samorem perglihat zhloveski tož. ed. m jeſik taiſti korenini, katera raſte v' tej desheli China ǀ Lete shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete ta zhleveski tož. ed. m ſpol ſamotala ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko tož. ed. ž podobo bodete vudubli ǀ to zhlovesho tož. ed. ž natvro je oblekil, inu ſim en petler ratal ǀ vinu, kateru resveſseli zhlovesku tož. ed. s serze ǀ omezhj tu shloveſku tož. ed. s ſerze ǀ v'podobi zhloveski mest. ed. ž je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ ſe je bil v'zhloveski mest. ed. ž shtalti perkasal ǀ Sdrauie, inu bolesan nemorio na enkrat v' zhloveskim mest. ed. s trupli ſtanovati ǀ Se reveſselim tudi s'zhloveskem or. ed. m ſpolam ǀ mei zhloveskem or. ed. m Spolam ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi satan s'zhlovesko or. ed. ž dusho ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo s'zhlovesko or. ed. ž shtimo peiti ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke im. mn. ž, ali ſobje ſo bily paſsij ǀ bi ſe vſa zhloveska im. mn. s ſerza v'tebe ſalubila ǀ ſtu glau zhloveskih rod. mn., katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil ǀ ſo pod perutami zhloveske tož. mn. ž rokè imeli ǀ grobe s'zhloveskimi or. mn. trupli je napolnila → spol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

človesko prisl. človeško: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat shivinsku dellat, inu shivejti, temuzh Gospojsku shivi, zhlovesku andlaj (I/2, 26)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čolnar -ja m 1. pomorščak: en zholnar im. ed. perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe, jadra restega, shtrike perpraula, inu gliha, vejter lovj, inu ſim ter ke zholn obrazha, ſlavu od priatelnou vſame, ter sazhne po morij plavat ǀ en zholnar im. ed. od veshe ſvojo barko ǀ Bug je na ſvejti, kar je en General per ſvoj vojski … en zholnar im. ed. v'ſvoim zholnu ǀ Na mejſti zholnarja rod. ed. Edn je zhes morje bil prepelal Baſilida ǀ Sa morje imamo ta ſvejt, ſa zholn Sveto Katolisko Zerku, ſa Jadru pokuro, ſa veſſlu S. Krish, ſa zholnaria tož. ed. Chriſtuſa ǀ ſe sgliha s'zholnariam or. ed. s'eno libro ǀ dua zholnaria im. dv. ſta apnu pelala v' ſvoim zholni ǀ ſturite shnimy kokar ſo bily vni zholnary im. mn. ſturili s'Ionam ǀ zholnarij im. mn. ſe preſtrashio ǀ Zhunarij im. mn. so molili Neptuna ǀ So prishli zolnary im. mn. ǀ rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom daj. mn. pervolila ǀ S. Ioannes nej djal zolnarjom daj. mn., inu sholnerjom, de imajo nyh shlushbo sapuſtiti 2. čolnar: ſo timu mertvimu noter uſta slate danarie poſtavili, de bi plazhal zholnariu daj. ed. Charonteſu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

črn -a prid. črn: hitrej en ſamuriz bi beu ratal, kateri, od nature je zhern im. ed. m ǀ Nej ta zherni im. ed. m dol. hudizh urshoh ǀ ta zhernij im. ed. m dol. hudizh supet ſe kaſse ǀ tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna im. ed. ž ratala ǀ takorshnu zhernu im. ed. s terdu meſſu od mise skozhi ǀ pershje glavo tiga beliga oſlizha na truplu tiga zherniga rod. ed. m ǀ kotli, kateri ſo s'te zherne rod. ed. ž kotlovine ǀ ony vezhkrat en gard zhern tož. ed. m shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ Ta kateri ima zherno tož. ed. ž dusho ǀ ima ſe ſkriti v' to zherno tož. ed. ž ſemlo ǀ zhernu tož. ed. s tardu meſſu, kakor kuinsku meſſu predaieio sa dobru ǀ je dusha tvoiga Ozheta, tvoie Mattere etc. Katera v' zhernim mest. ed. m guanti te shaloſti je oblezhena ǀ ti ſi dosehmal v'tej zherni mest. ed. ž ſemli prebival ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom or. ed. m oblahom te shalosti je pokrita ǀ Zirku s' zhernim or. ed. m/s pokrita ǀ dua velika zherna im. dv. m pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ de ſupet zherni im. mn. m oblaki s' morja sò shli gor ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih rod. mn. orlou ǀ nej zhernyh rod. mn. oblakou te neſtonovitnoſti ǀ sagledali te zherne tož. mn. m orle ǀ vſe farbe zherne tož. mn. ž rataio ǀ vezhkrat ſò sakrite s'zhernimy or. mn. oblaki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

črv -a m črv: moje truplu pak zhervy im. mn. bi v'grobu grisli ǀ shiviga zhervi im. mn. ſo bilij ſnejdli ǀ Inu polek yh bodò grisile kazhe, inu zhervij im. mn. ǀ ty zervi im. mn., kateri bodò moje truplu szerali ǀ zhervje im. mn. ſo tebe ſnedili ǀ dusha ſe bo lozhila od mojga teleſſa, katiru bodo zhervye im. mn. jeidili ǀ zhervie im. mn. te hude vejſti do vekoma ga bodo griſili ǀ kebri puſtè tu bodò vſe shlaht zheruie im. mn. ſnedili ǀ shpisha teh paklenskih zhervou rod. mn. rata ǀ druſiga bi nenashla ampak zherue tož. mn., inu gnilobo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čuden -dna prid. čudežen, čudovit: zhuden im. ed. m je bil vni majhini glash, v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ zhudna im. ed. ž je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ zhudna im. ed. ž gvishnu je bila shiba Mojseſsava ǀ Zvdna im. ed. ž, inu grosovitna reizh meni naprei pride ǀ Rojstvu Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu im. ed. s ǀ od taiſtiga zhudniga rod. ed. m Pilda govorj ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne rod. ed. ž, inu ſtrashne kuge ǀ Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu daj. ed. m vejeriu ǀ je vidil en zhuden tož. ed. m lep peld ǀ videozh taisti zhudni tož. ed. m dol. zholn ǀ Masnik sbolij, inu eno zhudno tož. ed. ž bolesan ima ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ v'silnu zhudni mest. ed. ž podobi ǀ per taiſti sadni zhudni mest. ed. ž vezhery ǀ s'ſvojo zhudno or. ed. ž lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila ǀ Prèd taisto zhudno or. ed. ž, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ s' ſvojo zkudno or. ed. ž laſtnuſtio, inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim or. ed. s drjveſsam tiga lebna ǀ zhudne im. mn. ž svesde ſe ſo vidile ǀ Sodbe, inu djaina Boshie ſo taku zudne im. mn. ž ǀ pod bodobo shtiryh zhudnih rod. mn. shivali ǀ lepe, zhudne tož. mn. ž, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ zhudna tož. mn. s jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ na vneh zhudnih mest. mn. lujtrah mu ſe je bil perkasal primer.> veliku zhudniſhi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ zhudniſhi im. ed. ž je ta S. Misa ǀ zhudnishi rod. ed. ž ſkriunusti nej na ſvèjtu, kakor je S. Rus. T. ǀ she zhudnishi rod. ed. ž nature je ta zhloveski jeſik ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. ž na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ Chriſtuſaue goſtorie ſò bile veliku zhudnishi im. mn. ž, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi tož. mn. m Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush presež.> danaſhhi dan nar zhudnjshi im. ed. m je imenuan ǀ ta nar zhudnishi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ bote sposnali de ta nar zhudnishi im. ed. ž skriunust Boshja bo ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi … nar zhudnishi im. ed. ž, inu nar lepshi ǀ Ta nar zhudnishi im. ed. s je morjè ǀ kateru dellu Boshje je tu nerzhudnishi im. ed. s ǀ nad tem nar ſveteſhim inu zhudniſhim or. ed. m S. Sacramentu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čudež -a m čudež: ta Sacrament je en tak velik zhudesh im. ed., inu Mirakel ǀ Maria Diviza je bila en shpegu, inu zhudesh im. ed. teh zhednosti ǀ bi ta zhudeſh im. ed. ſe sgodil ǀ je bil en velik zudesh im. ed. ǀ ſo k'vejeriu prishli de bi taisti zhudesh tož. ed. vidili ǀ s'tem zhudeshom or. ed. Mojſses njemu je hotu rezhij ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi im. mn., inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy ǀ Ieſt samerkam de veliku zhudeshu rod. mn. Mojſses zhes Faraona je bil sturil ǀ verouati njegouem djainu, zhudeſhom daj. mn., inu mirakelnom ǀ je velike zhudeshe tož. mn. dellal ǀ vy zhudeshe tož. mn., inu mirakelne nevidite ǀ aku hribe s'beſsedo prenasha: aku zhudasha tož. mn. kodarkuli hodi della ǀ s'kusi njega bo zhudedeſha tož. mn. takushna delal ǀ nemara sa zhudesha tož. mn., inu shtrajfinge ǀ nad temi zhudeshi or. mn. ſe ſo mozhnu zhudili Tomšič 1930: 10, domneva, da zapisi kažejo na čudeš, -a. Zapisa zhudasha (s ponaglasnim akanjem) in zhudesha imata končnico pod vplivom oblike čudesa od → čudo, zapis zhudedeſha pa poleg tega še pomotoma ponovljeno zaporedje črk de.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čuditi se -im se nedov. čuditi se: ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čudo1 -a s, mn. tudi čudesa čudež, čudo: kaj je zhudu im. ed., ali Mirakel ǀ Angeli ſo bily od zhuda rod. ed., inu troshta samakneni ǀ Kadar ſo letu zhudu tož. ed. vidili ǀ nyh tarde Serza nemorio omezhiti, ni shtrajfinge, ni zhuda im. mn. ǀ Se bodo zhudeſa im. mn. godila na Sonci inu na luni ǀ Se bodò zhudeſſa im. mn. godila na Sonzi, inu na Luni ǀ zhlovek je taku zhudou rod. mn. poln ǀ is' zhudou rod. mn., inu is mirakelnou ſe more sklenit ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ dokler tulkajn shtraifing, inu zhudu rod. mn. je ſanizhoval ǀ sa volo njegoviga zhudu rod. mn. ǀ velika zhuda tož. mn., inu mirakelne dellal v Egijpti s'ſuojo shibo ǀ s'kuſi zupernio zhuda tož. mn. della ǀ Goſpud Bug velike shuda tož. mn. je ſturil v'boſſodah lonzharskih ǀ de bi zhudeſsa tož. mn., inu mirakelne doparnashal ǀ bomò pushlushali te riſnizhna zhudeſsa tož. mn. gnade S. Duha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čudo2 prisl. čudo: nej zhudu aKu shejo, inu lakoto terpi ǀ Cananenska shena zhudu de nej zagala od shalosti ǀ zhudu, de yh nej konz bilu ǀ Nej zhudou tedaj de ſo polne ſtrupa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

da vez. 1. da: IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ nemorem terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ Satorai vſijh vishah ſe pofliſsajo da ta greshna dusha v'ſpuvidi samulzhij svoje grehe ǀ dobru vejm deta Stari Eſsiodus je pustil ǀ tedaj sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ Kadar je klejshe nuzal, videozh deſò njemu pokorne 2. če: de bi mirakelne dellal, bodo ſodili, de Zupra ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé, inu pezhe, de bi li mogle ushivat, inu vidit Oblizhe Boshie Različici da in di sta več kot stokrat redkejši od različice de.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dac m davek (od prodanega blaga): on je prepovedal shtiuro, inu daz tož. ed. Ceſsariu plazhouati (II, 549) ← nem. Datz ← it. dazio ‛carina, mitnina’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

daleč prisl. daleč: vam nej treba dalezh rayshat, vam nej treba dolgu ſe muditi ǀ lakot ijh je bila taku dalezh pergnala, de matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile ǀ Kadar ſo onij njega vidili od dalezh ǀ stu mil delezh bi rajshal ǀ dellezh je shivil, kakor ena nezhiſta shivina ǀ ym nej treba taku telezh hodit v' Jeruſalem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Dalida -e ž osebno lastno ime Dalila: leta je feratala Mosha, kakor Dalida im. ed. Samſona ǀ od te golufne Dalide rod. ed. tiga meſsa ǀ je tribal s'ſvoio lubo Dalido or. ed. ǀ s'Dalido or. ed. nezhiſtoſt tribat → Dalila

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dalih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik rata ǀ Gledajmo tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli, de lih bo veliku fardamanih, de my bomo isvelizheni ǀ Karshaniki pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali vender pres vſiga ſtraha hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali → dasilih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

daljej prisl. dalje: Nikar ga nemartraj dalej, sadosti je vshe terpel ǀ od nedolshnoſti Svetiga Patrona Naſhiga bom Nem.N. dalei govuril ǀ je bil pervolil on she dalaj na semli biti ǀ katere bom dallei s'gnado Boshjo gouril ǀ Nikar tedaj neodnashajte delaj Prim. pri Pleteršniku dȃljej ‛dalje’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

daljen -a prid. 1. daljen, oddaljen: je s'dalne rod. ed. ž deshele prishal ǀ je mogal veno dalno tož. ed. ž deshelo po morij rajshat ǀ je od nas shal v'dalno tož. ed. ž nebeſko deshelo ǀ v' dveih dalnih mest. dv. mejſtah ǀ Trije krajli is dalnih rod. mn. deshel ſo perijesdili njemu offruati ǀ terga s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne tož. mn. m ǀ v'dalne tož. mn. ž deſhele ſo ga bily predali 2. dolg: na taiſti dalni mest. ed. ž rajshi presež.> gre to ner dalnishi tož. ed. ž Zerku

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Damascenus -na m osebno lastno ime Damaščan: Je rejſs, de tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel, v tem kir Leo Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Kakor S. Damaſcenus im. ed. pravi ǀ taku resklada S. Dameſcenus im. ed. ǀ Poshlushajte Nem. Nem. beſſede S. Damaſcena rod. ed. ǀ rekozh s' Svetim Damaſcenam or. ed. Sv. Jánez Damaščán (pribl. 676–med 754 in 787)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dan1 dneva m dan: dan im. ed. v'nuzh ſe je bil preobernil ǀ do beliga dneva rod. ed. je ſpala ǀ je bil sturil. s'dneva rod. ed. nuzh ǀ do sodniga dneua rod. ed. ǀ Dohtar pak ga troshta, de urozhina bò nehala pruti dnevi daj. ed. ǀ nuzh inu dan tož. ed. bi pleſsala ǀ piſhe de en dan tož. ed. v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ de bi billi cell dann tož. ed. dellali ǀ en dã tož. ed. je gledal ǀ pred dnevam or. ed. ǀ pred dneuam or. ed. ǀ dua cella dny tož. dv. je leshal ǀ Kadar ſo tij dnevi im. mn. Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni ǀ bodo prishli dnevy im. mn. ǀ prideo ty dneui im. mn. zhes te ǀ bodo eni nesrezhni dneve im. mn. prishli ǀ pedeſſet dny rod. mn. je bil sapovedal Bogove zhaſtiti ǀ S. Grogor mu sapovej 60. dnij rod. mn. ſe postiti ǀ vſe vashe shivozhe dny tož. mn. obeniga troshta nymate ǀ ſe taku opijesh de trij dnij tož. mn. obena ſpisha tebi nadishij ǀ David njega dnij tož. mn. je veliku na ſemli terpel ǀ try dni tož. mn. je v' nje trebuhu leshal ǀ oblubio v'trjeh dneih mest. mn. dellu ſturiti ǀ pred nekaterimi dnevi or. mn. ſim bral ǀ pred petemy dnevij or. mn. sodni dan m sodni dan: taiſti ſtrashni ſodni dan im. ed. bò poln ſmeshnave ǀ je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa pridiguat od ſodniga dneva rod. ed. ǀ od Sodniga dneva rod. ed. ym ei pridigual ǀ ſe je bal ſodnigà dneva rod. ed. ǀ Premislimo tedaj ta ſtrashni ſodni dan tož. ed. ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan tož. ed., bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo ǀ snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan tož. ed. godila ǀ na ſvdni dan tož. ed. m viliku takorshne bò, kateri bodò diali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dan2 -a prid. dan: ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan im. ed. m sa to Clausuro ǀ danaſs je njemu dana im. ed. ž oblast zhes semlo, inu Nebu ǀ vam bo cellu Krajlevſtvu sa prebivalszhe danu im. ed. s ǀ truplu vam nej danu im. ed. s, de bi martranu, ampak zartlanu bilu ǀ shirmaj nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano tož. ed. ž ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani im. mn. m ǀ sa shteri petize, katere mu ſo dane im. mn. ž ǀ skerbejti sa otroke od Boga vam dane tož. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

danes prisl. danes: Od nuza tedai strahu Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ jest vaſs danas opominam ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat ſe je odperl ǀ de hozhete dones ta lepi navuk Svetiga Ambrosha dopolnit ǀ donas bo meni ſadoſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Daniel -a m osebno lastno ime Daniel: Iob je molil na gnoiu, Daniel im. ed. pak v'jami teh levou ǀ pishe Daniel im. ed. Bartolus ǀ Prerok Danjel im. ed. nej bil od levu v'tei Babilonski iami reſtargan ǀ nej ſo hoteli modrust, sastopnost, pravizo, inu brumnost Daniela rod. ed. Preroka sposnati ǀ lazhim bodal meni Kruha, Kakor je bil dal Danielu daj. ed. ǀ Angeli ſò bily koſſilu pernesli Danjelu daj. ed. Preroku v' jamo teh levou ǀ ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela tož. ed. obtoshilij ǀ proſſi S. Daniella tož. ed. Puszhaunika ǀ Gospud je bil tudi osKerbel tiga Lazhniga Danjela tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pravizo v'Danielu mest. ed. 1. Sv. Dániel, prerok (SP Dan 1,6) 2. → Bartolus 3. Sv. Dániel Stilít (409–493), asketski samotar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Darius -a/-ija m osebno lastno ime Darej: Krajl Darius im. ed. je bil sapovedal ǀ ti taku malu shtimash miso mojga Gospuda krajla Dariuſa rod. ed. ǀ S. Piſſmu pravi od Daria rod. ed. krajla ǀ je bil poſlal shenkat Perſianskimu krajlu Dariuſu daj. ed. ǀ je bil premagal tiga mogozhniga Perſianskiga Krajla Dariuſa tož. ed. Darêj I. Véliki, perzijski kralj (522–486 pr. Kr.) (SP Dan 6,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dasiglih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: de ſi glih je bila huda sima vender roshize ſo zvetele ǀ ne dejte ijm en piſilz kruka, de ſi glih v'Imenim Boshijm vaſs proſsio ǀ Ali vener de ſi glih edn vſe veruje kar je dolshan, nej sadosti sa Isvelizhajnie ǀ de Siglih leta s. Diuiza pride od Adamaviga roda, vener nej v'madeshana → dasilih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Davidov -a prid. Davidov: Tvoje garlu je, kakor Davidau im. ed. m Turn ǀ Amnon ſijn Davidou im. ed. m je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi kakor Davidava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu im. ed. s, nij Klaguajne Salamonavu ǀ bo kluzh od tiga Tempelna Davidaviga rod. ed. m imel ǀ s'beſſedami Davidave rod. ed. ž Hzhere Thamar ǀ Hoſanna Davidovimu daj. ed. m ſijnu ǀ Abigail je bila utalashila ſerd Davidau tož. ed. m ǀ vam voszhim shegem Davidav tož. ed. m ǀ Saul nikoli nej Dauidavo tož. ed. ž slushbo, inu dobruto sposnal ǀ G. Bug vshlishi Davidovo tož. ed. ž proshno ǀ njega ſerze ſe je savesalu s' Davidavim or. ed. s ſerzam ǀ trye ſynoui Dauidaui im. mn. m ſo bily vbyti ǀ Tovarshi Davidavi im. mn. m ſo k' njemu diali ǀ Cittre Davidave im. mn. ž ſo leto mozh imele ǀ is Davidavih rod. mn. beſſejd ǀ moli Psalmi Davidave tož. mn. m ǀ resklada Davidave tož. mn. ž beſſede → David

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Davrolcius m osebno lastno ime Davrolcij (?): Sprizhat bi nam mogal uni Purgar is tiga meſta Ferrara, od katiriga pishe Dauroltius im. ed., de je terpel velike skushnave tiga meſſa (V, 217)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

de2 cit. predl. z abl. od, iz, z: Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes de Monte Politiano ǀ brate, inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine ǀ Anton de Padova ſapovej ribam ← lat. dē ‛od, iz, z’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

debel -a prid. debel: taku debu im. ed. m je ratal de kumaj od debeluſti je hodil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda, inu debela im. ed. ž ratala ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga rod. ed. m ſhivota ǀ nej debele rod. ed. ž koſtij na mejſti meſſa daial ǀ uſame en debou tož. ed. m, inu mozhan shterk ǀ vſamejo en debau tož. ed. m shebel ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo tož. ed. ž kokush ǀ dua debella im. dv. m capuna, inu shtyri Ierebize ſe ſo pekle ǀ hudizhy v' vaſhi deſehli ſò ſilnu bogati, inu debeli im. mn. m ǀ debele im. mn. ž kaple te Svete Reshne Kryvi ſo na semlo padale ǀ Sedem debelih rod. mn. krau ǀ ſo ſapovedali debele tož. mn. m shtrike spleſti ǀ debele tož. mn. ž koſty na vago predaieio ǀ s' debelami or. mn. palzami ǀ s' debelimi or. mn. shibli primer.> Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi, inu debelishi im. mn. m, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

debelost -i ž debelost: O debeluſt im. ed. shkodliva (V, 92) ǀ taku debu je ratal de kumaj od debeluſti rod. ed. je hodil (II, 348) ǀ Pſalmiſt pravi de is debeluſti rod. ed. je srasla nyh hudobnoſt (V, 92)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dejanje -a s dejanje, delo: Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Dejanje jogrsko -a -ega s stvarno lastno ime Apostolska dela: od katereh v' djainu iogarskem mest. ed. ſapiſſanu najdem (II, 126) Apostólska déla, peta knjiga Nove zaveze SP; → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Dejkola m osebno lastno ime Dejkola (?): Sim enkrat bral od eniga Miniha s'imenam Deicola im. ed. (II, 183)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

deklica -e ž dekle: ta Dekelza im. ed. ſe v'petlerzo saleti ǀ dekleza im. ed. gre na pleſſ ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza im. ed. rajshi je bila v'morje ſkozhila ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze rod. ed. ǀ berem od ene Dekilze rod. ed. ǀ je bil polonal eno kratko molitvizo une dekleze rod. ed. ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval tej dekelzi daj. ed. Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ kadar bi en ſpovednik sa pokuro dal eni Gospej, eni Dekilzi daj. ed., enimu Moshu ǀ deklizi daj. ed. ſe nej spodoblu ǀ ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo tož. ed. perpelali ǀ Galatius Mantuanus mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo tož. ed. ǀ ſo nekotere dekelze im. mn. ga hotele kupit ǀ kadar te Ierusalemske Dekilze im. mn. ſo tebi na pruti shle ǀ trij Deklize im. mn. sa vola nijh veliziga bushtua ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ Ieruſalemske deklze im. mn. … ſo djale ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu, inu lepih Dekelz rod. mn. tebe poshlushajo ǀ je rad okuli dekilz rod. mn. hodil ǀ Deklizam daj. mn. dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat ǀ je nevarnu dekelzam daj. mn. tudi po Zerkvah, inu Boshyh potah hodit ǀ hozhe Dekelzom daj. mn., inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ shene, inu dekelze tož. mn. v'ſramato, inu v'grehe perpravish ǀ Achilles de ſi lih je bil vmej deklizami or. mn. ſrejen ǀ s' Iſraelskimi Dekelzami or. mn. ǀ Nej reſnize v'mej deklzy or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

delavec -vca m delavec: Pride k'tebi uni vbogi delauz im. ed. ǀ kakor en gmain dellauz im. ed. ſe je pomujal ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tiga dellauza rod. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu daj. ed., hlapzu, dekli ǀ ti drugi delauzi im. mn. ſo bilii posdravili Booza ǀ Dellauzi im. mn., inu Antuerhary predajeio ſvoje dellu: Malary ſvoje pilde: Shribary ſvoje piſſma ǀ kadar bi posly, inu delauzy im. mn. ſvejſtu ſtregli ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu rod. mn. ǀ nepuſtite ſe vezh od jeſe … od delauzou rod. mn. … premagat ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom daj. mn., inu deklam ǀ imà popolnoma plazhat taiſtem dellouzom daj. mn. ǀ ti okratesh lon delavzom daj. mn. ǀ kadar bi bil miſlil delauzam daj. mn. lon sadarshat ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze tož. mn. shitu shieti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze tož. mn. ǀ Satoraj je dellauze tož. mn. klizal v'venograd ǀ ſe vidi na dellauzah mest. mn., katiri eno ſamo uro ſo dellali ǀ En dan kir je s'drugimy dellauzy or. mn. en traunik koſſil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

delfin -a m delfin: cilu eno ribo Delphin im. ed. imenovano ſo bily vkrotili ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini im. mn., kakor Neptuna ǀ ty drugi Delphini im. mn. ſa zholnam plavaio ǀ Aristoteles pak pishe od Delphinu rod. mn. ← lat. delphīnus ← gr. δελφίς, δελφίν ‛delfin’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Delrio m osebno lastno ime Delrio: od katerih pishe Delrio im. ed. (I/1, 183) ǀ od katere pishe Delrio im. ed. (IV, 349) ǀ Martinus del Rio im. ed. pishe od eniga Richteria s' imenam Petrus (III, 267) Martin Anton Delrio (1551–1608), flamski jezuit, državnik in teolog; → Delrius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Demetrius -a/-ija m osebno lastno ime Demetrij: Demetrius im. ed. ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda ǀ Demetrius im. ed. nej bil ſvejt, nej bil karshenik, je bil en Ajd ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla pasheta krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria tož. ed. Rimskiga Gospuda 1. Demétrij, gr. Δημήτριος (pribl. 336–283 pr. Kr.), vojskovodja 2. Neki rimski gospod

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Deodatus -a m osebno lastno ime Deodat: exempl vſimite od Deodatusa rod. ed., katiri celli teden je dellal, inu kar je sashlushil v' Sabbato je tem vboſim dal (V, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

desetina -e ž desetina, tj. 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: enu lejtu imà 365. dny, deſſetina im. ed. od leteh oſtane 40. dny ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino tož. ed. sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ nej ſo deſſetino tož. ed. grehou doperneſli ǀ je vidil … Melchiſedech v'deſsetini mest. ed. 2. podložniška dajatev gosposki: menite obogatit kadar deſſetine rod. ed. pravizhnu Mashnikom neopravite ǀ plazhai Gospojſki deſſetino tož. ed. ǀ Kulikajn krat taiſte v' deſſetini mest. ed. ogolufati ǀ de bi njegova dershina Prasnike poslovala deſſetine tož. mn. je pravizhnu opraulal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Deusdedit m osebno lastno ime Deusdedit: Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit im. ed. (III, 58)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

devetsto nepreg. štev. devetsto: Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu rod. mn., inu trideſseti lejt ǀ Enoh od devetſtu rod. mn., inu pedeſset lejt ǀ Mathusalem od devetſtu rod. mn. inu deuet, inu ſeſsedeſset lejt (I/1, 216)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

devica -e ž devica: Sama Maria Diviza im. ed., inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ Maria Diuiza im. ed. s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ kakor je sturila Diviza im. ed. Lucia ǀ diviza im. ed. ſim oſtala ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza im. ed. ǀ od ene zhiste Divize rod. ed. je bil roijen ǀ Christus je od ene zhiste Diuize rod. ed. rojen ǀ v' Teleſſu Marie Marie Divice rod. ed. ǀ ſe bom obernil K'Marij Divizi daj. ed. ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi daj. ed. leteli ǀ Bug je bil pognadal Mario Divizo tož. ed. ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo tož. ed. do par nagiga slezhi ǀ S. Duh je bil napolnil Mario Diuizo tož. ed. ǀ ozha Nebeſhki je neshal tu nar vekshi veſselje per Marij Divizi mest. ed. ǀ je bila S. Troyza sklenila s'Mario Divizo or. ed. vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ une preproste Divize im. mn., katere ſo prasne lampe imele … nej ſo bile perpraulene ǀ nej ſo li ſame divize im. mn., katere h'tej ohzeti ſhenina Nebeſhkiga bodò perpushene ampak tudj te ſakonske shene ǀ vſai ſo Diuize im. mn. pres Madeſha ǀ kar S. Duh pravi od Generalize vſyh Diviz rod. mn. ǀ tulikajn Ceſſariz, krajliz, Firshten, inu Shlahtnih Diviz rod. mn. ǀ je bil poterdil s'Kuſi taisto pergliho teh deſset diuiz rod. mn. ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim Divizam daj. mn. ǀ kateri Divizam daj. mn. je divishtvu jemal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dežela -e ž dežela: cella njegova deshela im. ed. je polna kobilz ǀ v' Indij je ena deshela im. ed., v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge noſſio ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana, vſakatera deshela im. ed. ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka deſhela im. ed. ǀ nasha deshela im. ed. od ſushe inu sheje nebo konzhana ǀ je s'dalne deshele rod. ed. prishal ǀ ga je bil s'deshele rod. ed. pregnal ǀ Gorje taiſti desheli daj. ed., v' kateri en nepameten Krajl regera ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli daj. ed. ǀ pruti tei deshele daj. ed. te oblube ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo tož. ed. pustiti ǀ Samurizi cello Spansko deſhelo tož. ed. ſo bily obrupali ǀ skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo tož. ed. pride ǀ nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo tož. ed. nasaj prinesli ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli mest. ed., inu v' Shpanskim Krajlevſtvi ǀ kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli mest. ed. ǀ V' shtajerski deshelli mest. ed. je bil en Gospud ǀ eden rajsha pò ptvy deſeli mest. ed. ǀ vſe kar je bilu v'desheli mest. ed. oſianiga ſo bile konzhale ǀ vus Egypt, inu tudi druge deshele im. mn. ob zaſsu taiste velike lakoti … sadosti kruha ſo imele ǀ te druge deſhele im. mn. y napumozh prideio ǀ Trije krajli is dalnih deshel rod. mn. ǀ ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil rod. mn. prishli v' Bethlehem Jeſuſa obyskati ǀ kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam daj. mn. ǀ vſe druge deshele tož. mn. is oroshiom ſo bily premagali ǀ v'dalne deſhele tož. mn. ſo ga bily predali ǀ pobegnio v'gorKejshi desèle tož. mn. ǀ v' mej drugimi Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

deželski -a prid. deželski, posveten: Duhouni stan ble Bogu dopade kakor deshelski im. ed. m ǀ ena Perſona Duhouna, ali deshelska im. ed. ž ǀ ſo Chriſtuſa h' Pilatuſu deshelskimu daj. ed. m oblaſtniku poslali ǀ v'duhonim ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim mest. ed. m ǀ dokler on v' deshalskim mest. ed. m ſtanu je tvoje Svete sapuvidi ſvejſtu dershal ǀ ni pred deshelsko or. ed. ž, ni duhouno Gospoisko prishla ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski im. mn. m ludje lahku doli vſamete ǀ v' prizho tulikajn Mashnikou, inu deshelskih rod. mn. Gospudou deželski m deželski gospod: vy deſhelski im. mn. taku lahku morite v'Nebu priti ǀ de bi Sholnery, Deshelski im. mn., Duhouni, inu Shkoffi pó njegovem exempelnu hodili ǀ taku malu Mashniki od teh deshelskih rod. mn. ſò shtimani ǀ Lucifer s' leto sabelo sapele duhoune, inu deshelske tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dihati -am nedov. dihati: kaku moreo ribe noter v' vodi plavat, inu dihat nedol. (V, 448) ǀ od urozhine kumaj dihamo 1. mn. (III, 403) ǀ kumai ſe je gibal, inu dihal del. ed. m (V, 487)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Diodorus m osebno lastno ime Diodor: Diodorus im. ed. Siculus piſhe (I/1, 75) ǀ ſamerkajte leto hiſtorio, katero pishe Diodorus im. ed. (II, 306) ǀ Pishe Diodorus im. ed. od eniga krajla (II, 436) Díodor Sicílski, lat. Diodorus Siculus (1. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Diogenes -na m osebno lastno ime Diogen: poſvejtne rezhy je sanizhoval kakor Diogenes im. ed. Cinicus ǀ taKrat Diogenes im. ed. usdigne suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti ǀ od Diogena rod. ed. piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ Nezh nenuza Diogenu daj. ed. njega radovolnu bushtvu ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena tož. ed. Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil Diógen iz Sinópe, gr. Διογένης (400/390–328/323 pr. Kr.), eden prvih kinikov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Dion m osebno lastno ime Dion: Gdu navej de ta Vuzheni, inu saſtopni Dion im. ed. skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda, kadar je vidil de ta slana, inu grenka morska uoda je bila slatka ratala, kadar ta neuſmileni Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil (III, 92) Díon iz Sirakúz, gr. Δίων (409–353 pr. Kr.), filozof in državnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime Dionizij: pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Discipulus m osebno lastno ime Discipul: Sizer ſi sagvishen, de do vekoma bosh gorel, kakor vni sholner od kateriga piſſe Diſcipulus im. ed. (II, 388) Verjetno je mišljen Bernard Guidonis (14. stol.), škof v Lodèvu, avtor katekizma, znan kot učenec (lat. discipulus) Johanna Hérolta.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

disputirati nedov. disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe nespodobi ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat nedol. ǀ de bi s' Catharino od vere disputerali del. mn. m disputirati se disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe bosh mogla disputerat nedol. noter v' Tempelni ǀ enkrat Copres na ſrejd plaza ſe je disputeral del. ed. m shnimi od vere ← nem. disputieren ← lat. disputāre ‛razpravljati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj: lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati: imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

divji -a prid. divji: ta divia im. ed. ž, inu vſtekla ſverina pride is ſvojh jam ǀ nej domazhe, temuzh divje meſsu im. ed. s nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ perpravi taistu domazhe meſsu, Kakor de bi bilu divje im. ed. s ǀ nej bilu diuuje im. ed. s temuzh domazhe meſsu ǀ Temu starimu Iſaku ſe je bilu slubilu iejsti Kejkaj diuiga rod. ed. s, Kakor rekoh sajzhje, ali jelenavu meſsu ǀ zhaka to divio tož. ed. ž kamelo ǀ ty Naturaliſti pisheo od teh divyh rod. mn. pſsou ǀ je bil ſturil perpelat … 1000. diuyh rod. mn. preshizhou

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Dizma(s) -ma m osebno lastno ime Dizma: tardouratni Rasbojnik Diſma im. ed. ſe je bil sgreval ǀ je molil na krishi respet Dismas im. ed. shagar ǀ Diſmas im. ed. Rasbojnik je shlishal vſe beſſede ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula … v'mej Rasbojniki Disma tož. ed. Ime skesanega razbojnika sv. Dízme, križanega desno od Jezusa, se omenja le v apokrifnih spisih. Po nekaterih virih naj bi bil Egipčan z imenom Tit.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

do predl. I. z rod. do: do ſonza je hotel letejti ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ s'Iudesham Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ da ſadne ſvoje ure ǀ pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy II. s tož. do: od Adama do konez ſvejtà ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tiga ſvejta Vezljivost z rod., potrjena le v navedenih dveh primerih, je dvomljiva.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dober -bra prid. dober: on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro: Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dobro prisl. dobro: My dobru vejmo kaj od ſledniga zhloveka Iob praui ǀ ſemkaj ſe dobru rajma kar piſhe S. Antoninus Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → blje, → bolje, → boljše.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dobrota -e ž dobrota: dobruta im. ed. pak Boshja je veliku vekshi kakor Davidava ǀ vſe letu kar imash od njega dobrute rod. ed. ſi ti prejel ǀ nijh dobruti daj. ed. ſe je zhudil ǀ Esau nej hotal dobruto tož. ed. Iacobavo Sposnati ǀ vſe nyh vpajne imaio v'dobruto tož. ed. Boshjo poſtavit ǀ ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti mest. ed. shiveti ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto or. ed. Naſhiga Odrèshenika ǀ krajl s'ſuſebno dobruto or. ed. ym je bil dal hishe, inu nyve ǀ s' ſvojo Boshjo modruſtio, mogozhnoſtio, dubruto or. ed. ǀ ſe nepusti omezheti nikar s'dobruto or. ed., nikar s'shtrajfingo ǀ veliku dobrudt rod. mn. od G. Boga je bil prejel ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute tož. mn. ſvoijmu folku deliti ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute tož. mn., vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dočakati -am dov. dočakati: nej mogal dozhakat nedol., de bi bila poshta prishla ǀ Shlushabnik kumaj dozhaka 3. ed., de je njegovu lejtu unkaj, de plazhilu potegne ǀ kumaj dozhakaio 3. mn., de v'grob ijh spravio ǀ nevejsh zhe jutershni dan bosh dozhakal del. ed. m ǀ kumaj je dozhakala del. ed. ž uro nje martre ǀ to pravo Troshtarzo ſo dozhakali del. mn. m ǀ de bi taiſte nevidili, inu nedozhakali +del. mn. m ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize ſtare dozhakale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dokler vez. 1. saj: nej on poprej tebi sadosti sturj, dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil, dokler Mashniki ſamij bodo lahku letu sturili ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ dekler Philoſphus pravi ǀ Ah moje ſerze ſe v'meni joka, doler vezh ludy ſe najde 2. ker: dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila 3. dokler: taku dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil, dokler Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dol prisl. dol: s'trona dol ſtopi ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ s'tiga perdelika Nazarenſkiga doll vſamen → dole, → doli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dolžiti nedov. dolžiti, obtoževati: ta hudobna shena is jeſe, ſazhne tiga S. Mosha dolshiti nedol. de je shnio kriu, inu de od njega je shroka, kadar je bila rodila (V, 101)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dolžnost -i ž dolžnost: sa tiga volo bom od te ſapuvidi, inu dolshnusti rod. ed. danaſs govoril ǀ My pak karsheniki k' ſnaminu naſhe nesgruntane dolshnoſti rod. ed., inu andohti ǀ aku shelite vashi dolshnusti daj. ed. sadosti ſturiti, Bogu dopasti ǀ David je vejdil dolshnust tož. ed. ſvojo ǀ poſsabio na dolshnust tož. ed. pruti ſvojm otrokom ǀ premishleozh to teshko butaro, inu dolshnuſt tož. ed. ǀ dokler je ſvojo dolsnust tož. ed. napolnil ǀ kaj s' eno dolshnoſt tož. ed. tedaj tudi Vy Nem. imate ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio dolſnuſt tož. ed. ǀ po vashi dolshnusti mest. ed. ǀ Od teh dvejh dolshnoſti rod. dv. dalaj bom govuril

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Dominikus -k(us)a m osebno lastno ime Dominik: Kadar je pridigual S. Dominicus im. ed., hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ En lep mirakel pishe Dominicus im. ed. Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil ǀ letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant. tudi je bila gvant Ordna S. Dominicuſa rod. ed. ǀ v' Orden S. Dominica rod. ed. ſtopil ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi kakor Sama Maria Diviza S. Dominicuſu daj. ed. ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli, inu s' premlali … Nikar skuſi ſvejsde, kakor S. Dominica tož. ed. 1. Sv. Domínik (1170–1221), redovni ustanovitelj 2. Domínik Maríja Markézij, it. Dominico Maria Marchesio (17. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dopolniti -im dov. izpolniti: kateri ſe je pofliſsal vſelej volo Boshijo dopolniti nedol. ǀ zhe ſe bomò sgovariali, inu odnashali volo Boshjo dopolnit nedol., gorje bo nam ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo Boshjo dopolnesh 2. ed. ǀ s'kuſi ſvojo ſuſebno gnado omezhij, de njegovo S. Volo dopolni 3. ed. ǀ de shelje vashiga meſſa dopolnite 2. mn. ǀ kateri volo Boshio dopolneio 3. mn. pravo modruſt imaio ǀ Kir S. Vincentius Ferrerius saſtopi te erbe, kateri nedopolnio +3. mn. Teſtament teh mertvih ǀ dopolnite vel. 2. mn. vasho oblubo ǀ nebosh volo tvojga golufniga meſsa dopolnil del. ed. m, ampak volo Boshjo ǀ katera je vſeleje naſho pejſsim pejla, inu nasho volo dopolnila del. ed. ž ǀ vuprasha aku ſo dopolnili del. mn. m Kar ijm je bilu sapovedanu od Kraila ǀ naſs bo obvarval, zhe vaſho oblubo bote dopolnili del. mn. m dopolniti se zgoditi se: sa volo tiga ſe bo nad vamy dopolnilu del. ed. s, kar S. Duh pravi ǀ de ſe je dopolnilu del. ed. s nad Ranzo Nem. kar je S. Auguſtinus djal ǀ Ah Bug hotu! de bi ſe letu nedopolnilu +del. ed. s ǀ ſaine ſe ſo dopolnile del. mn. ž ǀ nijh oblube ſe ſo dopolnjle del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

doprinesen -a prid. narejen, izvršen: kar iest dellam, ali pishem, tuistu tebi na hualo sazhetu, inu doperneſsenu im. ed. s bodi ǀ so volo njeh pregrehe v'Tempeini doparneſsene rod. ed. ž ǀ sa volo mojga doperneseniga rod. ed. s presheſtua ǀ s' tremy molitvamy v' tréh zerkuah doperneſenih rod. mn. ǀ premishleozh nyh doperneſene tož. mn. m grehe ǀ sa te doperneſsene tož. mn. m grehe, na naga kolena pokleknem ǀ poprej bi ſi jeſt upal ſvejſde na Nebeſsyh sishteti, kakor zhuda od S. Antona doperneſſene tož. mn. ž/s

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

doprinesti -nesem dov. 1. opraviti, narediti, izvršiti: vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti nedol. sizer ſo shrtajfani ǀ vſe tu bi bulshi bilu doperneſti nedol., KaKor paK v'paKal priti ǀ je dolshan dobra djania doparnesti nedol. ǀ ene dobre, inu s. Manunge nemate G: Bogu doponaſti nedol. ǀ de li perloshnost imash v'greh te nezhistosti doparneſesh 2. ed. ǀ kadar greh doperneſesh 2. ed. v'shterno padesh ǀ kakor to shlushbo Boshio doperneſe 3. ed., prezej prozh s' ſvoio drushbo potegne ǀ en ſmertni greh doperneſse 3. ed. od G: Buga ſe lozhi ǀ en ſmertni greh doperneſſe 3. ed. ǀ kadar greh doperneſemo 1. mn. ǀ takorshne grehe, katere is zhloveske slabusti doperneſſimo 1. mn. ǀ je sadoſti zhe vy imate enu pravizhnu dellu, inu de taiſtu pravizhnu po Boshy voli doperneſſete 2. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio 3. mn., dokler ga pod semlo spravio ǀ de ſi lih veliku dobrih dell doperneſsejo 3. mn. vener obene dobre manunge nemajo ǀ s'en majhin dobizhik vſaki greh doperneſo 3. mn. ǀ hudizhu k'shlushbi, k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi rezhij ſe doperneſsò 3. mn. ǀ veliku ſadu dobrih dell doperneſsio 3. mn. ǀ malukadai enu dobru dellu doperneſò 3. mn. ǀ je sadosti de li velike grehe nedoperneſeio +3. mn. ǀ ſe nemorio sgovorit, de volnu greh nedoperneſsò +3. mn. ǀ po nozhi doperneſite vel. 2. mn. vaſho molitvu ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil del. ed. m uni nesrezhni hlapez ǀ Chriſtus je vſe lete zhuda doperneſsil del. ed. m ǀ de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal del. ed. m ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu del. ed. m ǀ nej taku teshke rezhy njemu sapovedane, de bi jo volnu nedoperneſu +del. ed. m ǀ Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla del. ed. ž, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ jo sadarshij de nej taistu greshnu djajne doperneſla del. ed. ž ǀ obeniga greha nej ſo doperneſli del. mn. m ǀ kakor de bi bily en ſam greh dopernesli del. mn. m ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ Ta pushtob, Z, Zhaſs nej ſta dobru, inu nuznu doparneſli del. mn. m, de ſi lih S. Paulus vaſs je opominal ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ de bi vezh grehou nedopernesli +del. mn. m 2. preživeti (čas): tuoje mlade dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel del. ed. m V prvem pomenu je beseda kalk po nem. vollbringen ‛opraviti, narediti’, v drugem pa po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Doroteja -e ž osebno lastno ime Doroteja: berem od ſuete Dorathee rod. ed. (II, 89) Sv. Dorotêja, mučena 304 pod Dioklecijanom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

doseči -sežem dov. doseči, priti do česa, dobiti: Hozhesh veliku blaga doſezhi nedol., kateri sdaj v'revah ſe najdesh ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi nedol. ǀ shelite odpuszhajne vashih grehou doſezhi nedol. ǀ Hozio tedaj gnado Boshjo doſsezhi nedol. ǀ Ta pak Kateri pohleunu sposna suojo pregreho, milost Boshjo doſeshe 3. ed. ǀ svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe 3. ed. s'kuſi strah Boshij ǀ doſèſhè 3. ed. kar sheli ǀ vekshi shenkingo doseshe 3. ed., kakor ta, kateri imà krajleuo perſono ǀ Takorshen ſe ſam ogolufa, sakaj nedoseshe +3. ed. ni od Boga, ni od hudiza, ni od ſveita kar on yszhe, inu shelj ǀ skuſi Jubileum uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo 1. mn. ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo, inu doſeshimo 1. mn. ǀ s'kuſi grevingo, inu ſpuvid doſeshète 2. mn. ǀ nej zhudu tedaj aku nedoſeshete +vel. 2. mn., kar proſsite ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne doſesheio 3. mn. ǀ Shegnane jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio 3. mn. ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa doſegil del. ed. m ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil del. ed. m ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob doſſegil del. ed. m ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel del. ed. m, ſo s'shpotam mogli nehati ǀ shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla del. ed. ž ǀ Veliko gnado je bila doſegla del. ed. ž S. Luduvina ǀ ena lujtra, katera od semle do Nebeſs je dosegla del. ed. ž ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi deſegla del. ed. ž ǀ eniga veliku ſveteshiga Apoſtelna je doſsegla del. ed. ž, inu udobila ǀ kadar tudi Iacob, inu Ioannes ſama bi bila proſsila, inu upajne k'Christuſu imela, drugi odguvor bi bila doſegla del. dv. m ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli del. mn. m ǀ takrat en vezhni lon bi doſsegli del. mn. m ǀ en velik lon od Boga bote doſehli del. mn. m ǀ en vezhni ſhpot bi doſehgli del. mn. m ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli del. mn. m ǀ nikuli odpuszhajna bi nedoſegli +del. mn. m ǀ une zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dotekniti -taknem dov. dotakniti se: Sakai taiſto Svetinio vſakateri Angel je hotel dotekniti nedol. ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil del. ed. m vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila del. ed. ž taiſte glide, kateri ſo njega boleli ǀ kerkuli vaſs bodo doteknili del. mn. m, vaſs bo sabolelu dotekniti se dotakniti se: Chriſtus ſe perpuſti od takushne nezhiste shene dotekniti nedol. ǀ njegoviga ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti nedol. ǀ Ti neresdrashish pſa, de bi tebe nevujedil, ſe nedotaknesh +2. ed. kazhe de bi tebe neupizhila ǀ s' kunſtio ſe dotakne 3. ed. shile Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ ſe datakne 3. ed. s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ de ſi lih najde jagnata bliſu ſvoje jame, ſe yh nedotakne +3. ed. ǀ ſe yh dotaknejo 3. mn., ter ſe opezhejo ǀ ſe je bil Lune doteknil del. ed. m ǀ zhe en ptvij zhlovek ſe bo tiga offra doteknu del. ed. s, de bo umerl ǀ Kakor ſe je bila doteknila del. ed. ž Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra doteknilu del. ed. s, bò posvezhenu ǀ bolniki ſe ſò njega kute doteknili del. mn. m ǀ krotke ſo ratale … edin tiga drugiga ſe nej ſò doteknile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Dotis nepreg. ž zemljepisno lastno ime Tata (?): Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Dotis mest. ed. (IV, 171) Morda je mišljen madž. kraj Tata severovzhodno od Budimpešte, ki se v nem. virih omenja tudi kot Dotis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

draginja -e ž draginja: druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie rod. ed., nadauku (V, 472)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drev -a m 1. drevo: Viſſok dreu im. ed. ie bil Eua ǀ En takorshen dober drev im. ed. je vaſh Syn Gothard ǀ Oh ſrezhnu driv im. ed. S. Krisha ǀ Nezh nepomaga veje tiga dreva rod. ed. odſekat ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva rod. ed. je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi, inu neuarnishi bolesni ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu daj. ed., ni ojliki ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu prepovedanimu drevu daj. ed. pojti ǀ Drugi ſo perglihani Spikanardi … Drugi Cetronavimu drev daj. ed. ǀ je tekla ſe skriti pod en figavu dreu tož. ed. ǀ en ſpomin tiga S. Krisha je bil poſtavil v' Paradish, namrezh Drev tož. ed. tiga lebna v' ſrédi Paradisha ǀ zhlovek na semli, je raunu kakor roſsa na drevu mest. ed. ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam or. ed. ſò ſijdele ǀ je tega tudi zieral s' drevam or. ed. tiga shivejna ǀ pod figavom drevom or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam or. ed. S: Chrisha ǀ ſta bila dua dreva im. dv. ǀ en potok je ſagreien s'kamenjam, s'shaganzamy, s'drevamy or. mn. 2. jambor: ſlabi zhlonizhi, pres dreva rod. ed. te pokure, pres veſla te molitve Samostalnik → drevo se je v goriš. govoru maskuliniziral v drev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drgetati nedov. drgetati, tresti se od mraza: kadar bi ony pezhy nedellali po simi bi dergatali del. mn. m (V, 41)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drozg -a m drozg: nej ſo drusgi im. mn., temuzh ſo kuſsi ǀ bodio kuſsi, ali drusgi im. mn., gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu rod. mn. ǀ neposnash kuſse od drusgu rod. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drug -a zaim. drug: En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

držanje -a s držanje, upoštevanje: gdu je tebi dal oblaſt reshit sdaj ludij od dershajna rod. ed. S. Sapuvidi Boshyh ǀ edn hualeshen ſe yskashe skuſi dershajne tož. ed. teh S. Sapuvidy ǀ G. Bug nas opomina de ſe imamo niemu podati skuſi grevingo, inu dershaine tož. ed. niegovih Svetih sapuvidi ǀ je terbej ſe potiti s'darshajnam or. ed. teh S. sapuvidi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

duh -a m duh, tj. 1. vonj: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje: zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša: de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

duhoven -vna prid. duhoven: Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik: En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Dunaj -a m zemljepisno lastno ime Dunaj: pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

duša -e ž duša: ta greshna dusha im. ed. shalostna postane ǀ naſha duſha im. ed. je podversena duhounim bolesnom ǀ suoju S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe rod. ed. prelil ǀ sa isvelizhajne vſakatere duſhe rod. ed. ǀ ſo en dober Sad, inu nuzen vashi dushi daj. ed. ǀ nej dushi daj. ed. gre kakor hozhe ǀ to vezhno ſmert duſhi daj. ed. perneſe ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho tož. ed., inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi ǀ kateri tuojo dusho tož. ed. od pakla je rejshil ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho tož. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi mest. ed. prebiva ǀ s'nasho dusho or. ed. sturi, kakor je bil sturil uni firsht s'Dino ǀ s'dusho or. ed., inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ REsveſselite ſe ò verne Dushe im. mn. ǀ te verne im. mn. dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne rataio ǀ te duſhe im. mn. katere ſo nerodovitne ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush rod. mn. je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ hozhe rane nashih dush rod. mn. oſdravit ǀ sa Isvelizhejnie naſhijh duſh rod. mn. ǀ od kateriga tulikain dobriga nashem dusham daj. mn. pride ǀ skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dva dve štev. dva: kadar dua im. dv. m ſe skregata, ali vojsko vkupaj imajo ǀ je imel noge kakor dua im. dv. m gorezha ſtebra ǀ duej im. dv. ž negnusni kroti ſo perſy tergali ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej im. dv. ž ſvejsdi ǀ te dvej im. dv. ž ſirote ſo po ſvejtu vandrale ǀ edn teh dveih rod. dv. je veliko Srezho vſyh ſvojh andlah imel ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh rod. dv. s'tem hudim obdanih ǀ Is vſt teh dvejh rod. dv. lotrou vejm nezh brumniga ǀ Sberiſi eno teh dueih rod. dv. kron ǀ pouej duema daj. dv. Gospama ǀ ſo ym dali, kar nym duema daj. dv. je shlishalu ǀ je djal duem daj. dv. Jogrom ǀ Je prerokoual dueim daj. dv. Jogrom ǀ uſame gori sa suoije sijni dua tož. dv. m sapushena fantizha ǀ bote nashli dva tož. dv. m denara ǀ na duej tož. dv. ž tabli je bil ſapiſſal ǀ vſamej duej tož. dv. ž trenti kruha ǀ imà duej tož. dv. ž trobenti ſreberni puſtiti sliti ǀ dvej tož. dv. ž skriunusti sledni je dolshan snati ǀ ſa oblubo ali arro ym da duei tož. dv. ž ſukinzi ǀ dvei tož. dv. ž, trij mile dalezh pojde ǀ taku zhes duei tož. dv. s leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ oſhter jo da sa dvej tož. dv. s vejdri vina ǀ en lep Exempel na leteh dveh mest. dv. vduvah imajo vſe vduve ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mest. dv. mejſtah biti ǀ uprasha, pò teh dvejh mest. dv. neſnanih Mladenizhah ǀ te ſtarishy v'dueh mest. dv. vishah imamo premislit ǀ ga je bil sapovedal s' duema or. dv. ketnamy tardu sveſat ǀ en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema or. dv. Hzherama je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ Angeli ſo pokrivali s' duemi or. dv. peretnizami oblizhe Boshje ǀ s' peterimi Kruhi, inu s' dvemi ribami or. dv. ǀ s' duema or. dv. kladuama ſo taukli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvanajst nepreg. štev. dvanajst: venem ozheſsu stu, inu duanajst im. mn. bolesni more biti ǀ od ſvetih dvanaist rod. mn. Iogrou poſtauleni ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt tož. mn., katere je tudi Apoſtelne imenoval ǀ Krajl Xerxes dvanajſt tož. mn. ſtutaushent Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt tož. mn. dauri, ali urat ǀ dvanajſt tož. mn. lejt ie bila bolna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Edvard(us) -da m osebno lastno ime Edvard: enimu je bilu imè Henricus, timu drugimu Eduvardus im. ed. ǀ Eduvardus im. ed. je bulshi kakor jeſt ǀ Engelenderski krajl Eduardus im. ed. ǀ Edgivia Engelskiga krajla Eduarda rod. ed. shena ǀ Nikar skuſi Angele, kakor S. Eduarda tož. ed. ǀ Eduvarda tož. ed. po nedolshnem je obtoshil ǀ sa danarje od Henricusa priete ſó zhes Eduvarda tož. ed. folsh prizhali ǀ inu s' Eduvardam or. ed. oblubo ſturila 1. Neki gospod iz Londona 2. sv. Édvard, agl. kralj (1043–66), spoznavalec, zavetnik Anglije, ustanovitelj westminstrske opatije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Efezar -ja m prebivalsko lastno ime Efežan: S. Paulus, kadar je slavu jemal od ſvojh lubih Epheſerjou rod. mn. (IV, 365) ǀ vſe Nem.N. vkup proſſim, inu opominam s'S. Paulam, kateri je vuzhil ſvoje Epheſerje tož. mn. (II, 317) → Efezijanar, → Efezo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Egina ž zemljepisno lastno ime Ajgina: bom perglihal inimu sdravimu ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina im. ed., inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi (IV, 199) Ajgína, gr. Αἰγίνα, otok med Peloponezom in Atiko

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Egipcar -ja m prebivalsko lastno ime Egipčan: de ony neso potonili, kakor AEgypzery im. mn. ǀ Rimlarij, inu Egypzerij im. mn. ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani ludje ǀ Egypzery im. mn. shlushabniki teh Malikou ǀ Se ſo jokali Egijptzerij im. mn. ǀ AEgypzhery im. mn. pak ſò druge Bogove molili ǀ nej bilu na semli hudobnishih ludy kakor ſo bili Egyptiery im. mn. ǀ ſo od Egypzeriu rod. mn. napuſodo proſili njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ je hotel isvelizhat Faraona, inu Egypzerje tož. mn. ǀ G: Bug je hotel s'kusi ta gorezhi steber konzhati Egypzerie tož. mn. → Egiptar, → Egipt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

egiptarski -a prid. egipčanski, egiptovski: TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski im. ed. m Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ kokar uni AEgypterski im. ed. m Crokodil ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski im. ed. m krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ una AEgypterska im. ed. ž Firshtina je tiga lepiga Joſepha perſilit hotela ǀ Iosepha una Egijpterska im. ed. ž Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga rod. ed. m firshta tiga lepiga Ioſepha ǀ hlapzy Egijpterskiga rod. ed. m Firshta Ioſepha ǀ ſtudeniz Gihon imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske rod. ed. ž deſhele ǀ v' roki une nezhiſte Egypterske rod. ed. ž Firshtine ǀ Egypterskimu daj. ed. m krajlu leta odgvuor nej dopadil ǀ shelite ta ſmerdlivi AEgipterski tož. ed. m zhebu ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko tož. ed. ž deshelo postavil ǀ ſo egypterske im. mn. ž shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle njega gledat ǀ od Egypterskih rod. mn. Zupernikou ǀ zhast vſiih Egijpterski rod. mn. Kron → egipcarski, → egiptovski, → Egipt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

eksempel -na/-pla m zgled: dober exempel im. ed. vezh nuza, kakor dobra beſſeda ǀ kakor s'danashniga Exempelna rod. ed. ſe doli vſame ǀ is letiga Exemplna rod. ed. bote samerkali ǀ nam poſtavi k' enimu exempelnu daj. ed. koku my imamo v' Zerkvi Boga zhaſtiti ǀ S. Iogri nam ſo en exempel tož. ed. dali ǀ Vam hozhem en Exempel tož. ed. te lubesni naprei poſtavit ǀ namejsti dobriga hudt exempal tož. ed. ſi dal, inu druge pohuishal ǀ exempl tož. ed. vſimite od Deodatusa ǀ po Exempelnu mest. ed. Marie Divize ǀ nej ſmo po exemplu mest. ed. Boshjm piſsali ǀ s'nyh hudim exempelnom or. ed. yh pohushaio ǀ s' ſvojm hudem exempelnam or. ed. drugem ſerze dadò tudi taku dellat ǀ s' dobrem exemplam or. ed. pak lahku ſe h' dobruti perpravi ǀ ty exempelni im. mn. vam ſe neraimaio ǀ ste sadosti exempelnu rod. mn. danaſs lete resnize shlishali ǀ imamo veliku exempelnou rod. mn. v' S. Piſſmi samerkanih ǀ ſakaj druge exempelne tož. mn. yſzhemo ǀ poterdit s' exempelni or. mn. ǀ kadar bi jest hotel poterdit to reſnizo s'exempelnomy or. mn. ← lat. exemplum ‛zgled’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Eliahim -a m osebno lastno ime Eljakim: ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Eliakim im. ed. ǀ Eliachimu daj. ed. pak je bil dal kluzhe od Davidave hishe ǀ skuſi Iſaja Preroka je govuril h' temu Mashniku Eliachimu daj. ed. ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga Mashnika Eliachima tož. ed. Eljakím, lat. V Eliac(h)im, Hilkijajev sin, dvorni oskrbnik (SP 2 Kr 18,18, Mt 1,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Elianus m osebno lastno ime Elijan: piſhe Elianus im. ed. od Slona ǀ Od shtorkel pishe Elianus im. ed. ǀ Elianus im. ed. pishe od eniga pſſa ǀ taku pishe AElianus im. ed. ǀ Nad katerim nenuznim dellom AElianus im. ed. ſe je zhudil Klávdij Eliján, lat. Claudius Aeliānus (pribl. 170–280), rimski višji duhovnik in pisec, sofist, avtor knjige o življenju živali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Elias -a/-ija m osebno lastno ime Elija: Iosve je molil v'dolini; Elias im. ed. pak na hribu ǀ Elias im. ed. je bil velik shlushebnik Boshy ǀ ſe bere od Elia rod. ed. Preroka ǀ Ta je taista zhudna, inu shegnana Moka Eliaſa rod. ed. Preroka ǀ veſſelje je bil resodel Preroku Eliasu daj. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu daj. ed. ǀ S. Duh Mojſſeſu, Eliesu daj. ed., inu Chriſtuſu je bil noter dal, de ſe imaio 40. dny poſtiti ǀ ſo ſaurashili Eliasa tož. ed., Micheasa, inu druge Preroke ǀ poklizal ie bil … Elieſa tož. ed., kateri je bil bushiz puszhaunik ǀ ie oskerbel Elia tož. ed. Preroka ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Oblaſt v' Eliaſu mest. ed. ǀ s' Josvam ſonze na Nebu uſtanoviti, ali pak s' Eliam or. ed. te mertue oshivèti Elíja, lat. V Elias, gr. Ἐλίας, prerok (SP 1 Kr 17,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Eliazer(us) -(us)a m osebno lastno ime Eliezer: Eliazar im. ed. je Boga na pomozh klizal ǀ Eleazer im. ed. ſe k' ny perblisha ǀ Eleazerus im. ed. doli ſede ǀ ta ſtari inu brumni Eleazarus im. ed. je djal tuiſtym, kateri ſo njega pregovarjali, inu proſſili ǀ odgovorj v'imeni Eliazaruſa rod. ed. ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa rod. ed. Shlushabnika Abramaviga ǀ Eliazera tož. ed. huali S. Piſſmu ǀ hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara tož. ed. ǀ Abraham je bil poslal ſvojga shlushabnika Eliezara tož. ed. iskat Neveſto ſvojmu Synu Iſacu Eliézer, Abrahamov najstarejši služabnik, ki je upravljal vse njegovo imetje in katerega je Abraham poslal v Mezopotamijo iskat ženo za sina Izaka (SP 1 Mz 15,2, 24,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

eliksir m eliksir: O Nebeshki Elixier im. ed.! O Boshja Arznia! (I/1, 88) elixir vitae cit. eliksir življenja: nam je perneſel taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ tož. ed. imenovano (I/1, 87) ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ tož. ed. (I/1, 88) ← srlat. elixir < lat. ēlixūra ‛prevretek’ (in rod. od vīta ‛življenje’)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Elizabeta -e ž osebno lastno ime Elizabeta: kateriga S. Eliſabetha im. ed. s' mladiga je bila sredila ǀ Elisabetha im. ed. Portugalska krajliza, kadar ſo jo she pejſtuali, inu veno kambro nesli, v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou … ona sagleda en Crucifix na ſteni, s' perſtam sazhne kaſſat ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe rod. ed. uduue ǀ je bil Firsht Svete Eliſabethæ rod. ed. ǀ piſsanu najdem od S. Elizabethe rod. ed. luſitanske krajlize ǀ Eliſabethi daj. ed. je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi daj. ed. Raitenſi ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho tož. ed. ǀ je shla obyskat S. Eliſabetho tož. ed. ǀ kakor je ſturil Henricus s' S. Eliſabetho or. ed. 1. Sv. Elizabéta Ógrska (1207–31), žena turingijskega mejnega grofa Ludovika IV., vdova 2. Sv. Elizabéta Portugálska (1271–1325) 3. Sv. Elizabéta, mati Janeza Krstnika (SP Lk 1,5) 4. → Rajtensi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Elizeus -a/-eja m osebno lastno ime Elizej: KaKor je neKedai Eliſeus im. ed. PreroK vuprashal uno ubogo Vduvo ǀ Eliſæus im. ed. je shelel oſdravit te nesdrave vode v' tei desheli Jericho ǀ Eliſius im. ed. je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi enu malu moke ǀ kokor ſte bilij reſtargali ſaurashnike Eliſæuſa rod. ed. preroka ǀ Purgary gredò k' Eliseuſu daj. ed. Preroku ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo h'temu S. PreroKu Eliseu daj. ed. ǀ Bug je K'Eliſu daj. ed. djal ǀ Eliſeuſa tož. ed. Preroka vſyh vishah je hotel ulovit Syranſki krajl ǀ otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa tož. ed. ǀ s'kuſi Eliſea tož. ed. Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana Elizêj, lat. V Elisaeus, gr. Ἐλισαὶος, prerok (SP 1 Kr 19,16, Sir 48,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Elzearius -a/-ija m osebno lastno ime Elzear: kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius im. ed., kateriga nikuli obedn jesniga, inu nepoterpeshliviga nej vidil ǀ ſe bere od S. Elzeariuſa rod. ed., de je imel vezh dolga, kakor blaga ǀ Hualio Kauduno Mater S. Elzeariuſa rod. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Groffi S. Elziaria tož. ed. Sv. Élzear (1285–1323), grof v Arianu pri Neaplju

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Emavs m zemljepisno lastno ime Emavs: dua Jogra, katera ſta shla is Jerusalema v' ta terh Emaus im./tož. ed. ǀ Ta zheterti krat, dvem Jogrom, katera ſta shla v' Emaus tož. ed. ǀ je djal duem Jogrom is katerimi je shal v' Emaus tož. ed. Emávs, gr. Ἐμμαῦς, šestdeset stadijev od Jeruzalema oddaljeno mesto, na poti do katerega se je Jezus po vstajenju prikazal dvema učencema (SP Lk 24,13).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

en1 ena štev. en: en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden: enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena: ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

enajst nepreg. štev. enajst: enajst im. mn. svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz enajst rod. mn. taushent Diviz ǀ Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt daj. mn. Jogrom ǀ mu poſodish deſſet kron, ter more tebi anajſt tož. mn. povernit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Engelgrave m osebno lastno ime Engelgrave (?): pishe Engelgrave im. ed. od ene shlahtne, inu lepe Dekelze (V, 133) Henrik Engelgrave (1610–70), jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Enoh -a m osebno lastno ime Henoh: Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti lejt. Enoh im. ed. m od devetſtu, inu pedeſset lejt ǀ inu ta ſadna bodò Enoh im. ed., inu Elias ǀ Kmety ſo bily Adam, Abel, Seth, Enoh im. ed., Noeſs, Abraham, Jſaac, Jacob ǀ Bug nam je hotel dati en ſpomin, ali ſenizo v'Enochu mest. ed., inu v'Eliaſu Hénoh, lat. V Henoch, Enoch (SP 1 Mz 5,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

enprigovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: pravi S. Chryſologus od Abrahama, de v' ſvojm krili je Lazeruſa dershal, sakaj na semli je rad v' ſvojo hisho te potrebne enprigval del. ed. m (III, 411) Če n ni tiskarska napaka namesto r, je beseda nastala po disimilaciji iz → erpregovati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Epimahus m osebno lastno ime Epimah: Eny ſe puſte vrelim kotli kuhat, kakor Epimachus im. ed. (IV, 132) Ni jasno, kateri od več mučencev s tem imenom je mišljen, morda sv. Epimáh, mučen v Aleksandriji pribl. 251.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ercog -a m vojvoda: ony ſo bily Erzogy im. mn. v' Burgundy, inu v' Millanski Desheli ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou rod. mn. je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ← srvnem. herzoge ‛vojvoda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Eshines m osebno lastno ime Ajshin: AEſchijnes im. ed. Philosophus on je taku mozhnu zhastil, inu stregu Socratu suojmu Præcepterius (I/2, 88) ǀ od Katere taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli … Kakor AEſchijues im. ed. od Socrata (I/2, 88) ǀ AEſchines im. ed. je djal, de resniza je taku mozhna de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje (V, 15) Ajshín, gr. Αἰσχίνης, (pribl. 430–360 pr. Kr.), Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ester1 -e ž osebno lastno ime Estera: ena ſama Esther im. ed. v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera ǀ ena Iudinia Ester im. ed. imenuana je bila njega pogublejnie ǀ ſe bere od krajlize Esther im. ed. ǀ ob zhaſſu Krajlize Eſther im. ed. ǀ ſe bere od krajlize Esther im. ed. katera je bila ena vboga Iudauska dekilza ǀ krajlici Esther im. ed. oblubil dati karkuli bo proſsila ǀ Krajl prezei perpogne pruti Eſteri daj. ed. ſvoi slati Scepter ǀ Ie vidil Aisverus to lepo Eſther tož. ed. ǀ Krajl Aſſverus je bil v' goſtie povabil ſvojo Neveſto Eſter tož. ed. Éstera, žena kralja Ahasverja, po kateri se imenuje 34. knjiga Stare zaveze; → Hester.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Eva -e ž osebno lastno ime Eva: Vy hozhete vrshoh ſturiti hudizha, kakor vaſha Mati Eua im. ed. ǀ Eva im. ed. je bila utergala ta prepovedani ſad ǀ sa volo greha Adama, inu Eve rod. ed. ǀ od Adama, inu Eue rod. ed. vſy ludje ſmò yh poerbali ǀ kakor je Evi daj. ed. hudizh bil oblubil ǀ ta napametna shivina ſe Adamu Eui daj. ed. inu v'punt postaui ǀ obernimo ſe K'Adamu, inu K'Eui daj. ed. ǀ je djal k'Evi daj. ed., inu vſem Shenam ǀ Bug Adama, inu Euo tož. ed. s'paradisha je puſtil ſtepſti ſavolo njeh nepokorshine ǀ ſam Bug je bil te perve koshuge ſturil, inu shnimi Adama, inu Evo tož. ed. ogvantal ǀ s'Euo or. ed. ie govuril en golufni ſapelavi Angel Éva, prva žena (SP 1 Mz 3,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

evangel -a m evangelij: on je shivil pò sapuvidih S. Evangela rod. ed. ǀ danaſhnimu S. Euangelu daj. ed. bi ſe super poſtavil ǀ v'S. Euangelu mest. ed. nam je od Christuſa ta sapuvid dana ǀ En ozhitin exempel imamo v'danashnim S. Evangelu mest. ed. ǀ s'Svetem Evangelam or. ed. → evangeli(um)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

evangelist -a m evangelist: je samerkal Evangeliſt im. ed. Sveti Marcus, rekozh ǀ danaſhni S. Euangelist im. ed. je samerkal ǀ kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma … obeniga Preroka, ali Evangeliſta rod. ed. ǀ Se je bil enkrat S. Joanneſu Evangeliſtu daj. ed. prikaſal Nash Odreshenik ǀ S. Ignatius marternik piſsal S. Ioanneſu Euangeliſtu daj. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu … Joanneſa Evangeliſta tož. ed. pruti Domitianu ǀ yh ſfarij s'danaſhnim Euangeliſtam or. ed. ǀ Sveti Evangeliſti im. mn. zhudnu od ſmerti Chriſtuſave piſſeio ǀ S. Euangeliſti im. mn. pisheo od dveh s'tem hudim obdanih ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou rod. mn. Modri imenovani ǀ ty pervi shtery Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte tož. mn. ← lat. evangelista ← gr. εὐαγγελιστής ‛evangelist’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Evdoksija -e ž osebno lastno ime Evdoksija: Eudoxia im. ed. Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu slagala ǀ Theodoſius Ta mlajshi je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie rod. ed. na ſvejt prishal ǀ uprizho Ceſſarja, inu Ceſſarize Eudoxie rod. ed. ǀ Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ rod. ed. pishe Evdoksíja (4.–5. stol.), lat. Aelia Eudoxia, žena vzhodnorimskega cesarja Arkadija, mati cesarja Teodozija II.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Evgenius -a m osebno lastno ime Evgenij: piſhe Boronius od Eugeniuſa rod. ed. III. Papesha Bl. Evgénij III., papež (1145–51)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Evlogius -ija m osebno lastno ime Evlogij (?): S. Eulogius im. ed. je bil tiga andverha ǀ de bi vſy kovazhy, inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa rod. ed. ſturili (V, 39) Življenjepisi omenjajo dva svetnika z imenom Evlógij, Evlogija iz Aleksandrije (umrl 607) in Evlogija iz Cordobe (pribl. 800–859), vendar noben od njiju ni bil kovač ali zavetnik tega poklica. Pač pa je zavetnik kovačev sv. Elígij (pribl. 588–660), ki se je v mladosti izučil za zlatarja in kovalca denarja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Evstahija -e ž osebno lastno ime Evstohija: S. Hieronymus je od ſvetoval tej dekelzi Euſtachi daj. ed. na Boshy pot hodit (IV, 348) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Dekilze s. Euſtachio tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Evstóhija (pribl. 325–420), devica

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Evstahius -ija m osebno lastno ime Evstahij: Ti kateri ſi bil try Purgarje reshil od te teleſſne ſmerti, katere je bil obſodil Euſtachius im. ed. Rihter ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu, kakor pishe Euſtachius im. ed. Presbyter ǀ Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus, potle Euſtachius im. ed. imenovan ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij s. Euſtachia tož. ed. 1. Evstáhij, sodnik v času sv. Nikolaja iz Mire 2. Evstáhij (9.–10. stol.), carigrajski patriarh 3. Sv. Evstáhij, zavetnik lovcev, po nepotrjeni legendi rimski mučenec (pribl. 118) za časa Hadrijana (117–138)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ezav -a m osebno lastno ime Ezav: Iacob, inu Eſau im. ed. she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat ǀ Esau im. ed. nej hotal dobruto Iacobavo Sposnati ǀ S. Piſmu pravi od Iacoba, inu od Eſova rod. ed. ǀ Jacob je bil potalashil tiga ſerditiga Eſaua tož. ed. ǀ je bil prekolnil tiga greshniga eſova tož. ed. ǀ Pojte ſemkaj vy Purgary s'Eſovam or. ed. Ézav, Jakobov brat (SP 1 Mz 25,19)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ezekiel -a m osebno lastno ime Ezekiel: Kar Ezechiel im. ed. Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ kaj je vidil Ezeckiel im. ed. Prerok ǀ zhudne Bukve Ezechiela rod. ed. Preroka ǀ s'kuſi Ezechiella rod. ed. Preroka ǀ Ezechielu daj. ed. od gresnikou je govuril ǀ ſam Bug ſe je toshil Preroku Ezechiellu daj. ed. ǀ v' lufft polsdigne Preroka Ezechiela tož. ed. ǀ s'kuſi Ezehiela tož. ed. Preroka nam oblubi ǀ ſam Bug vam shuga per Ezehielu mest. ed. Preroku Ezékiel, lat. V Ezechiel, prerok (SP Ezk 1,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Faber m osebno lastno ime Faber: od kateriga pravi Jacobus Faber im. ed. (III, 451) Jákob Fáber Stapulénsis, frc. Jacques Lefèvre d'Étaple (pribl. 1455–1536), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fabula -e ž izmišljena zgodba, pravljica: letu je bilu li ena fabla im. ed. nikar reſniza ǀ letu je li ena fabula im. ed. ǀ ta Modri ga pergliha eni fabuli daj. ed. ǀ leto reſnizo sa eno fablo tož. ed. dershe ǀ Poeti ſi ſo bili leto fabulo tož. ed. ſmislili ǀ Iest navem ali ſo fable im. mn., ali pak hiſtorie ǀ Jeſt vejm de ſo fabule im. mn., kar Poëti od gartroshe pisheio ǀ fabale im. mn. pravio, inu ludem ſe ſhmaihlaio ǀ my n'hozhemo vezh poshlushat vaſhe fable tož. mn. ǀ bodò raishi fabale tož. mn., kakor resnizo S. Piſsma poshlushali ← lat. fābula; zapisi z a v drugem zlogu predstavljajo izgovor s polglasnikom fábəla, kar je vmesna stopnja do popolne redukcije v fabla.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

faliti -im dvovid. 1. motiti se, zmotiti se: On ſam nemore faliti nedol. v' ſvoj ſodbi ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti nedol., kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti ǀ kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit nedol. ǀ Falish 2. ed. mozhnu, aku letu miſlish ǀ fallish 2. ed. mozhnu, inu ſama ſebe sapellesh ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish +2. ed. ǀ grobu fali 3. ed., ta kateri ſe huali ǀ Mozhnu tedaj falj 3. ed., ta kateri meni ǀ kadar edn falj 3. ed., on s' ſvojo shtimo perskozhi ǀ Mozhuu falyta 3. ed.+, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ vy mozhnu falite 2. mn. ǀ Pater vy mozhnu fallite 2. mn. danas, zhe menite de ſe bodo poſtili ǀ nej falil del. ed. m s. Ambrosh, kadar je dial ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit, de cilu ene beſsede nej fallil del. ed. m ǀ leta de bi nefalil +del. ed. m, sklene ǀ Nej ſo tudi falili del. mn. m tij kateri ſo djali de lubesan je en velik zupernik ǀ de bi ob taiſti uri nefalili +del. mn. m, inu s' vezhnem shpotam neoſtali ǀ nikar nesamirite meni, zhe porezhem, de v' letem ſte mozhnu falile del. mn. ž 2. biti narobe: kaj falli 3. ed. aku bom jeſt martran ǀ de ſi lih je ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz, nezh nefali +3. ed. sakaj je taku vſmilen de ſlednimu greshniku, inu greshnizi da ſvojo cello miloſt ǀ nezh nefalj +3. ed., de ſi lih sdaj neshivish po boshi sapuvidi, ampak v' grehi ǀ Tedaj Eduvardus je bulshi kakor jeſt? nezh nefallj. +3. ed. Bo urra prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ nezh nafali +3. ed. ← it. fallire ‛motiti se, zmotiti se, zgrešiti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Fanuel -a m osebno lastno ime Fanuel: kakor je bila Anna Phanuela rod. ed. Hzhy, od katere S. Lukesh pravi (III, 68) Fanuél (SP Lk 2,36), oče prerokinje Ane

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

farao(n) -na m faraon: Faraon im. ed. je bil sashlishal, de ta Isvoleni folk s'Egypta je pobegnel ǀ Krajl Pharaon im. ed. je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko deshelo postavil ǀ je bil utonil Krajl Farao im. ed. s' cello ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ Nashe meſsu je tuisti Faharon im. ed., kateri ne perpustj de bi my s'tiga reuniga Egypta te semle ǀ s' mladiga je bil ſrejen v' Duori Krajla Faraona rod. ed. ǀ od tiga tordouratniga Pharaona rod. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu daj. ed. ǀ Bug sapovej Mojseſsu de ima pojti k'Faraonu daj. ed. ǀ ſe morio perglihat timu tardouratnimu Foraonu daj. ed. ǀ enkrat Pharaonu daj. ed. ſe je ſainalu ǀ Ti bosh Phareonu daj. ed. govuril ǀ shabe ſo bile vus Egypt, inu Faraona tož. ed. premagale ǀ Bug tudi v'vſijh vishah Pharaona tož. ed. shtrajfa ǀ Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie Farona tož. ed. Elaniusa ǀ mirakel je bil ta Kateriga pred Faraonam or. ed. je bil sturil ← lat. pharaō, -nis ← gr. φαραώ ← hebr. parcò ← egip. per-aa ‛faraon’, dobesedno ‛velika hiša’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

faraonov -a prid. faraonov: nebodite taku nehvaleshni, kakor je bil uni Faraonau im. ed. m shlushabnik pruti timu brumnimu Josephu ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave rod. ed. ž shlushbe ǀ reisheni biti od Foraonaviga rod. ed. s jetja ǀ je bil ſaine kluzhariu Faraonavimu daj. ed. m resloshil ǀ Jeſt ſim tebe poſtavil sa Faraonaviga tož. ed. m ži. Boga ǀ bi nemogal tulikajn krat tardouratnoſt Faraonavo tož. ed. ž preneſti ǀ je bil Bug Faraonavu tož. ed. s ſerze okamenil ǀ Sadai meni naprei pride prepiraine, kateru je imel Mojſſes, inu Faraonavi im. mn. m Zuperniki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

farizejar -ja m farizej: Phariſeary im. mn. ſò veliku dobrih dell dopernashali ǀ Aku vasha praviza nebo obilnishi kakor je leteh Piſſariou, inu Phariſeariou rod. mn. ǀ Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou rod. mn. dial ← nem. Pharisäer; → farizer, → farizeu(s)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

favš1 nepreg. prid. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: Faush im. ed. m prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel ǀ ta krivizhna ſobda, inu faush im. ed. s sprjzhuaine zhes te vboge sirote ǀ nej hotel od te faush rod. ed. ž Luterske vere odſtopit ǀ kakor eniga faush tož. ed. m preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush tož. ed. ž mero imaio ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush im. mn. m Preroki doparnashali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush rod. mn. ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush daj. mn. bogovom jo dà ǀ faush tož. mn. s piſsma dellaio ← nem. falsch < srvnem. valsch ← stfrc. fals < lat. falsus ‛nepravi, nepristen, potvorjen, izmišljen, kriv’; zapisi v tem in sledečih dveh geselskih člankih utegnejo kazati na izgovarjavo fovš(-) (prim. zapise auzhiza za → ovčica, paun za → poln), → folš1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fehtati se nedov. boriti se: Tudi berem od Scipiona Affrikanskiga, de leta po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil sa ſvoie oroshie popadil, inu sazhel okuli ſebe mahat, inu ſekat, kakor de bi s'ſaurashnikom ſe fehtal del. ed. m (I/1, 190) ← nem. fechten < srvnem. vëhten ‛boriti se’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Feliks1 m osebno lastno ime Feliks: Felix im. ed. ie bil v' prepuvid S. Paula poſtavil ǀ To S. Lubesan je imel Appat Felix im. ed. ǀ En Gospud Felix im. ed. is imenam ſe je posmehoval Karshenikom ǀ je bil njegou Striz Papesh Felix im. ed. ta III. ǀ Drugi vſe koſty ſi perpuſtè polomit, kakor Felix im. ed. ǀ Telix im. ed. ſi pusti vſe kosti polomit 1. Féliks, lat. V Felix, cesarski namestnik v Cezareji (SP Apd 23,24) 2. Neki gospod s tem imenom 3. Sv. Féliks III., papež (483–492) 4. Ni jasno, kateri od več mučencev s tem imenom je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Fenena ž osebno lastno ime Penina: kakor ſe bere od Anne Samvelave matere, kateri ſe je shpotala Phennena rod. ed. (I/1, 65) Penína, lat. V Phenenna, Elkanajeva druga žena (SP 1 Sam 1,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fentati -am dov. ubiti: Ta kateri ſam ſebe fenta 3. ed., pravi, de nej mogal dalej ſvojo shaloſt, inu terplejne preneſti (II, 299) ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe fental del. ed. m (IV, 409) ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti nefentala +del. ed. ž (III, 69) ← bav. srvnem. pfẹnten ‛rubiti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ferahtan prid. zaničevan, preziran: Inu de ſi prèd ſvejtom shlahten bogat, inu vuzhen, vener v'tvoim ſerzu imash ferahtan im. ed. m biti, inu imash ſpoſnati vſe od moje dobrute, inu milosti, taku bosh moje gnade deleshen ratal (I/1, 210) ǀ Ta pushtob F, Ferahtan im. ed. m je napek piſsan (I/1, 209) Prim. pri Kastelec-Vorencu ferrahtan ‛contemptus, despectus’; → ferahtati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

feratan -a prid. izdan: ta Kateri trahta faratat, je ſam faratan im. ed. m (I/2, 109) ǀ od ſvoja brata, Inu Iogra faratan im. ed. m (II, 566) ǀ Suſanna tudi v'pundradi je bila faratana im. ed. ž (II, 557) → feratati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ferdinand(us) -da m osebno lastno ime Ferdinand: Ferdinand im. ed. je bil ſpoſnal, ta v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ Ferdinandus im. ed. Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil tu meſtu Coimbrio ǀ je ſtal Ferdinandus im. ed. ta II, s' Odleriam ǀ Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda rod. ed. Antolina Generala 1. → Antolin 2. Fêrdinand II. hábsburški (1578–1637), češ., ogrski in hrv. kralj ter nem. cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

figov -a prid. figov: nihdar dobriga ſadu nej ſte perneſli, kakor unu nerodovitnu figavu im. ed. s drivu ǀ figovu im. ed. s drevu je djalu k' nym ǀ pod ſenzo figoviga rod. ed. m flaishtra ǀ pishe S. Mattheush od uniga figaviga rod. ed. s driveſſa ǀ Potle ſò djala Driveſſa k' figovimu daj. ed. s driveſſu ǀ je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi tož. ed. m dol. flaiſter ǀ unu figavu tož. ed. s dreu je bil Chriſtus preklel ǀ vidi per potu enu selenu figovu tož. ed. s drivu ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem or. ed. m flaishtram iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ je njega dobru vidil pod figavom or. ed. m drevom → figa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Filip(us) -pa m osebno lastno ime Filip: Philippus im. ed. pak Macedonski krajl je bil te misli, de slatu je letu nar nuznishi ǀ Philippus im. ed. ſpanski krajl ǀ ta bogaboyezhi Philippus im. ed. Diez ǀ kej ſi ti ò S. Philippus im. ed. Nerius ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Philippus im. ed. Joanno ǀ gdu je bil podvnzhil Sveto Eugenio Ajdouske Bogove sapuſtiti, katire nje Ozha Philip im. ed. je molil ǀ Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei, S. Filip im. ed. ǀ Filip im. ed. Macedonski Krajl je vedil ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Dobruta S. Philippa rod. ed. ǀ Gliha je bil S. Philippu daj. ed. ǀ Naj li hualio krajla Philippa tož. ed. Tetrarca ǀ naprej poſtavi … S. Philippa tož. ed., inu S. Jacoba Apoſtelna ǀ Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa tož. ed. sapuſtila 1. Fílip Makedónski (382–336 pr. Kr.), oče Aleksandra Velikega 2. Fílip II. (1527–98), španski kralj 3. → Diez 4. Sv. Fílip Nêri (1515–95), apostol Rima 5. Sv. Fílip, apostol (SP Mt 10,3) 6. Fílip, četrtni oblastnik v Itureji in Trahonitidi (SP Lk 3,1) 7. Fílip, Herodov brat (SP Mr 6,17)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Filonides -da m osebno lastno ime Filonid: je bil ſturil Filonides im. ed. od kateriga pishe Manutius ǀ Filonides im. ed. je bil taku poln ſmerdezhih ran, de vſem ludem ſe je gnuſil ǀ mozhnu ſe reſerdé zheſs Filonida tož. ed. Morda je mišljen Filoníd, gr. Φιλονίδης (5. stol. pr. kr.), atiški komediograf.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Filostratus m osebno lastno ime Filostrat: kar Philoſtratus im. ed. pishe od Herculusa (III, 100) ǀ piſhe Philoſtratus im. ed., od Appolonia Philoſopha (III, 577) Filóstrat, gr. Φιλόστρατος (3. stol.), filozof z Lemnosa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

filozofus -fa m filozof: Senocrates Philoſophus im. ed. je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom ǀ ta Philosophus im. ed. nij mogal taisto dopolnit ǀ en Philosophus im. ed. je bil rekal eni nezhiſti sheni ǀ letu je tudi ſposnal Simonides Philoſopus im. ed. ǀ dekler Philpſophus im. ed. pravi ǀ Careades Philosophi im. ed. je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu ǀ kaj Plutarcus pishe od Ariſtida Philoſopha rod. ed. ǀ Ie rejſs de berem od eniga Philosopha rod. ed. ǀ ſturj podobo Sacrata Philoſapha rod. ed. ǀ timu modrimu Philoſophu daj. ed. je ble dopadla ǀ ſocrates uprasha tiga Philoſopha tož. ed., aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha tož. ed. Kateri opoldan s'luzhio je hodil ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham or. ed. ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi im. mn. ſo ſpoſnali ǀ Philosophi im. mn. ſo sklenili ǀ tij ſtary Philosophy im. mn. ſo vuzhili ǀ Ariſtoteles Firsht teh Philoſophou rod. mn. je djal ǀ po vuku teh Philoſophu rod. mn., inu Theologou ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu rod. mn. Aristotela ǀ ti shiher rezhesh K' Ceſſarizi, k' Pophyriuſu, inu k' tem Philoſophom daj. mn., kar S. Paulus je djal h'Corintherjom ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi Philoſophe tož. mn. ǀ Sveti Vuzheniki ſe sglihaio v' letem s' Philoſophamy or. mn. ← lat. philosophus ← gr. φιλόσοφος ‛filozof, modrec’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fironk -a m zavesa: Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk tož. ed. smalal ǀ fironk tož. ed. od poſtile potegne, k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami, s' shidanimi fironki or. mn. ← nem. Vorhang ‛zavesa’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

firšt -a m 1. knez: Firsht im. ed. je menil de ſo Zuperniki ǀ kakor je bil sturil uni firsht im. ed. s'Dino ǀ Vdo Firsh im. ed. tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ po beſsedah Firshta rod. ed. teh Philosophu Aristotela ǀ Se samiri officer ſvojmu Firshtu daj. ed. ǀ h'Firshtu daj. ed. celliga Egijpta je bil poviſhan ǀ ſe nemore najti per enimu Firshtu mest. ed., ali krajlu ǀ ti reshalish, inu reserdish tuojga Firshta tož. ed., inu Gospuda ǀ Spauumnite na Firsshta tož. ed. Lautaria ǀ pred enem Firshtam or. ed. ǀ Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta im. dv. na semli ſta ſe vojskovala ǀ Bug ij polona de dua Firshta tož. dv. porodj ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti im. mn. Nebeſhki ǀ Potle veliku Firshtou rod. mn., inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ǀ TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu rod. mn.; ali Krajlu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu rod. mn. ſtoy ǀ Ovidius ta lepi nauk da Firshtom daj. mn. ǀ Krajl bo njega zhes vſe Firshte tož. mn. polsdignil 2. predstojnik: Firsht im. ed. te Sinagoge je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil ← nem. Fürst < srvnem. vürste ‛knez’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

flegar -ja m oskrbnik: flegar im. ed. nej nezh dolshan ǀ minie leteh ſe shonaio, kakor pak sapuvidi eniga Flegaria rod. ed., ali Shupana ǀ ta Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu daj. ed. Plinius imenuuanimu ǀ od vaſhih Flegariu rod. mn., inu kmetu zhisto rajtingo hozhete imeti ← srvnem. pflegære ‛oskrbnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

flisno prisl. marljivo, goreče, vestno: satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ Vahtarij ſo vſelei fliſnu gledali primer.> zhe fliſſnishi edn ſe perpravi tu S. Rus. T. prejeti vekshi gnado od G. Boga praime presež.> yszhite ner fliſsnishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt, inu dobruto, ter Bug vam bo pomagal, de vſe tu drugu vam bo pervershenu → flisen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Foka -a m osebno lastno ime Foka: Pishe S. Anaſtaſius Nicemus od Ceſſaria Foca rod. ed., de leta tulikain ludy je puſtil vbivat, taiſtih blagu vſeti (V, 331) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Gortnarij S. Foca tož. ed. (II, 194 s.) 1. Verjetno je mišljen Níkefor Fóka, vzhodnorimski cesar (963–969). 2. Sv. Fóka (umrl pribl. 305), mučenec, zavetnik vrtnarjev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

folš1 nepreg. prid. 1. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: ta folsh im. ed. m PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nyh vera je folsh im. ed. ž ǀ krajl Balach je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh rod. ed. m Preroka Balaama ǀ je odperl jamo ſvoje folsh rod. ed. ž vere ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh daj. ed. m Preroku Balamu ǀ je bil preſtrashil Balaama folsh tož. ed. m Preroka ǀ Vna dua folsh im. dv. m prizha, katera ſta zhes S. Stephana djala ǀ nijh folsh im. mn. m Boguvij nemaraio sa shenkinge ǀ de bi nebil od leteh folsh rod. mn. Prerokou sapelan ǀ ſvojm folsh daj. mn. Bogovam ǀ druge folsh tož. mn. m bogove nymash raven mene imeti ǀ En Ajd ſvoje folsh tož. mn. m bogove preklinat, sanizhovati ſe boij ǀ je bil praviga, shiviga Boga ſatail, inu te fovsh tož. mn. m Bogove molil ǀ Ajdje ſo oſtru folsh tož. mn. ž prizhe shtrajfali ǀ folsh tož. mn. s piſſma dellaio ǀ per takorshnih folsh mest. mn. Prerokoh ǀ ſe imamo varvat pred folsh or. mn. Preroki 2. nevoščljiv: Nebodi taku foush im. ed. m, nevoshliu, inu neuſmilen → favš1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fraj nepreg. prid. 1. prost, svoboden: frai im. ed. m biti je ena dobra rejzh ǀ is ſuoje fraij rod. ed. ž, inu dobre vuole ǀ ne more zhlovesko frai tož. ed. ž volo perſilit ǀ ima ſvojo fraj tož. ed. ž volo ǀ Bug nam je dal saſtopnoſt, de samorimo, reslozhit tu dobru od hudiga, frei tož. ed. ž volo de ſi samorimo velik lon per Bugu sashlushit, inu njega lubit ǀ ſerze je imel frai tož. ed. s ǀ letu ſtoij v'tuoj frai mest. ed. ž uoli ǀ na ſvejtu bom mogal po moj perloshnoſti, inu fraj mest. ed. ž voli shiveti 2. odprt, nahajajoč se na prostem: je bil konz vſel na fraj mest. ed. ž gaſsi ǀ Manaſſes je molil v' kehi, Jacob pak na frai mest. ed. s puli pod fraj nebesa pod milo nebo: katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa pod fraj nebesami pod milim nebom: je pod frai or. mn. nebeſſami pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal pod fraj nebesom pod milim nebom: ſapovej pod fraj Nebeſsom miſo perpravit ← nem. frei ‛prost, svoboden’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

frajerica -e ž baronica: Jeſt nebom dergdi exempelne iskal, dokler danas letukaj ta lepi exempel te Gnadlive Viſſoku rojene Gospodizhne Thereſiæ Frajerze rod. ed. Fon Engelshaus (IV, 114) Ženska oblika od frajer ‛baron’ ← nem. Freiherr ‛baron, svobodnjak’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

franciskanar -ja m frančiškan: Ioannes de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu rod. dv. (III, 214) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam De Aquino, Franciſcanary im. mn. s' Bonaventuram (III, 200) ← nem. Franziskaner ‛frančiškan’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Francisk(us) -ka m osebno lastno ime Frančišek: S. Ozha Franciſcus im. ed. je enkrat hudizha vidil ǀ S. Franciscus im. ed. je bil vmerl takrat, kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual ǀ Kadar Sveti Franciſcus im. ed. Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ S. Franciſcus im. ed. de Paola im. ed. vſame v' roko gorezhe vogle ǀ kar pishe Franciſcus im. ed. Alverez ǀ kakor pravi Franciſcus im. ed. Mayeron ǀ Franciſcus im. ed. Mendoza od S. Antona pravi ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Franciſcus im. ed. Svarez … Franciſcus im. ed. Tolletanus ǀ Franciſcus im. ed. Baldus je djal ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ pishe Franciſcus im. ed. Ximenius ǀ v' tem Meſti Salamanca ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus im. ed. de Victoria ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni Franciscus im. ed. Pizzarus ǀ en Oberſter Franciſcus im. ed. s' imenam, gre zhes Tartarie ǀ Moj S: Ozha Francisk im. ed. je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ S. Francisk im. ed., inu S. Anton ſe letei Goſpei prikasheio ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ Chriſtus pravi: Franciſce cit. zv. ed., ti nezh lubishiga nemoresh meni shenkat ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca rod. ed. ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ Amadeus ordna S. Franciſca rod. ed. ǀ berem od Polj. Franciſca rod. ed. de Bergamo Capucineria ǀ Franciſcu daj. ed. tudi vſi elementi, inu shivali ſo pokorne bile ǀ G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku daj. ed. ſagodil ǀ Videm S. Franciſca tož. ed., nad letem eniga Seraphina ǀ proſſio tiga bogaboyezhiga Pater Franciſca tož. ed. Hispalensa ǀ cilu v' Zirku je shla sa S. Franciſcam or. ed. ǀ Se nenajdeio vezh Fransciski im. mn., de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli 1. Sv. Frančíšek Asíški s pravim imenom Giovanni Bernardone (1182–1226), redovni ustanovitelj 2. Sv. Frančíšek Ksavêrski (1506–52), zavetnik misijonov 3. Sv. Frančíšek Páolski (1416–1507), ustanovitelj reda najmanjših bratov 4. → Alverez 5. Frančíšek Tolédski (1532–96), filozof, teolog in razlagalec Svetega pisma 6. → Mendoza 7. → Vatablus 8. Frančíšek iz Viktórije, profesor teologije v Salamanci (16. stol.) 8. Frančíšek Ksiménez, špan. Francisco Ximénez de Cisneros (1436–1517), frančiškan, kardinal 9. → Majron 10. → Suarez; → Francišk

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Francoz -a m prebivalsko lastno ime Francoz: veliku lejt je branil Rimsku meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam or. ed. (III, 269) ǀ Ogry pravio vivat Joſephus … Franzoſi im. mn. Vivat Ludovicus (IV, 331) ǀ Franzoſi im. mn. kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili (IV, 375) ← nem. Französe ‛Francoz’; → Francija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

frava -e ž gospa, dama: Taku ſe godij, bo una fraua im. ed., una Gospa vidila en novu furum guanta per eni ǀ ſim bral od ene Perſianske frave rod. ed. katera Synu te Krailize je doila ǀ koku bi mogle Gospe, Gospodizhne, Fraue im. mn., inu tudi Gospudy boſſy hodit ← srvnem. vrouwe ‛gospa’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

frdamanje -a s pogubljenje: Od kot tvoje fardamaine im. ed. je ſazhetik imelu ǀ po poti tiga fardamaina rod. ed. yh pelleio ǀ ſamy ſvojga fardamania rod. ed. bodo urshoh ǀ k'shkodi, inu fardamajnu daj. ed. ǀ bi ij K'vezhnimu fardamaniu daj. ed. shlushila ǀ Tako navado ima hudizh, de od majhinih grehou zhloveka v' fardamaine tož. ed. perpravi ǀ S. Duh tudi n'hozhe naſhe fardamajne tož. ed. ǀ namesti tega Isvelizhajnia tu fardamanie tož. ed. ſi sashlushio → frdamati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Fridrih -a m osebno lastno ime Friderik: Berem od Ceſſarja Fridriha rod. ed., de ta Ceſsar je zhes vſe druge kratke Zhaſse lubil ta lovu (II, 9) ǀ ſe je vojskoval s' Fridriham or. ed. Ceſſarjam → Friderikus 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Frontinus m osebno lastno ime Frontin: Piſse Iulius Frontinus im. ed., de leta Ceſar je bil oblegil s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu (II, 425) ǀ Zhudu veliku pishe od exempelna Frontinus im. ed. (V, 579) Sékst Júlij Frontín, lat. Sextus Iulius Frontīnus (40–100), rimski vojni in tehnični pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fržmagati se -a se nedov. za malo se zdeti: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat nedol. shivinsku dellat, inu shivejti (I/2, 26) ǀ enimu Gospudu ſe farshmaga 3. ed. dellu suojh hlapzu opraulat (I/2, 26) ǀ letu ſe je mozhnu Namanu farshmagalu del. ed. m ſapovej Kozhio nasaj oberniti (I/2, 61) ← srvnem. versmæhen ‛zaničevati, zavračati, odklanjati, za malo se zdeti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fržmagovati -ujem nedov. 1. karati: de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati nedol. ǀ Ceſſar je njega kregal, inu farshmagoval del. ed. m 2. obrekovati, slabo govoriti o kom: Mashnike, inu duhoune farshmagujesh 2. ed. ǀ Kakor prozh odijdesh te farshmaguje 3. ed., inu vse tu nar hushi od tebe rezhe 2. zaničevati, prezirati: tulikajn farshmagujesh 2. ed. dan tuojga rojſtua → fržmagati se

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Fulgenc(ius) -ija m osebno lastno ime Fulgencij: Fulgentius im. ed. en bogaboiezh Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ Sveti Fulgenz im. ed. odgovori, de ta ner hujshi, inu golufnishi Prerok je Hudizh ǀ Je bil en Arrianar mozhnu pres vſiga urshoha udaril tiga zhaſtitiga shkoffa Fulgentia tož. ed. ǀ s' Svetem Fulgentiam or. ed. rezhem Sv. Fulgéncij (467–532), škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

funt -a m funt, tj. utežna enota pribl. pol kg: Poglejte Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou rod. mn. shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi (I/1, 90) ǀ Milon Cretenſis do 500 funtou rod. mn. meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ← srvnem. pfunt ← lat. pondō ‛funt’ < ‛po teži’, kar je abl. od pondus ‛utež’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gabriel -a m osebno lastno ime Gabriel: Je bil Angel Gabriel im. ed. od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei ǀ pravi ta Vuzheni Ioannes Gabriel im. ed. Barel ǀ Satorai ſe ſemkaj dobru raima, Kar pishe Gobriel im. ed. Inchinus ǀ od letega pishe Pater Gabriel im. ed. de Vega ǀ perglihat Archangelu Gabrielu daj. ed. ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora … namrezh Archangela Gabriela tož. ed. 1. Nadangel Gábriel (SP Lk 1,19) 2. Gábriel Bárol, srlat. Gabriel Barolus (umrl po 1480), dominikanec, pridigar, verjetno učenec sv. Antona 3. → Inhinus 4. → Vega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gajžlan -a prid. bičan, tudi metaforično kaznovan: ſim kryvavu put potil, neuſmilenu ſim gajshlan im. ed. m bil ǀ Fulgentius en bogaboiezh Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan im. ed. m ǀ imà gaishlan im. ed. m, inu Krishan biti ǀ nihdar ta ſvejt nej bil taku mozhnu gajslan im. ed. m, inu ſtrajfan ǀ Rihtery ſodbo zhes lete pregreshne ſturè, de imaio gaishlani im. mn. m, ali obeisheni biti ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni im. mn. m greshnishi prihajemo → gajžlati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gajžlanje -a s bičanje: drugi sastopio od gajshlajna rod. ed. Odreshenika nashiga Christuſa Iesuſa ǀ Krajl pomeni Boga Vſigamogozhiga, katiri ne sheli od nas tulikai poſtu, gaishlaine rod./tož. ed., inu pokure ǀ de ſi lih ſo niega naſiga, inu k' gaishlanu daj. ed. perprauleniga vidili ǀ s'kusi poſte, pokure, gajshlajne tož. ed., terplejne → gajžlati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Galaditar -ja m prebivalsko lastno ime Galačan: Tem takushnem ſe bo godilu, kakor Galaoditerjom daj. mn., od katerih S. Piſsmu pravi ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje tož. mn. ſo potegnili (I/2, 209) Galačáni, lat. V Galatae, gr. Γαλάται (SP 1 Mkb 8,2); → Galatar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Galatinus m osebno lastno ime Galatin: Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni kamen, Galatinus im. ed. ſaſtopi Mario Divizo (II, 53) ǀ Kateru tudi poterdi Galatinus im. ed. (III, 137) ǀ taku bere Galatinus im. ed. (III, 137) Péter Galatín (15.–16. stol.), avtor knjige Araena cathol. veritatis (Bari 1516)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Galileja -e ž zemljepisno lastno ime Galileja: en Krajlizh je bil shal v' Galileo tož. ed. Chriſtuſa obyskat (IV, 57) ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei mest. ed. (III, 216) Galilêja, lat. V Galilaea, gr. Γαλιλάια, pokrajina v Palestini; → Kana Galileja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Galus -la m osebno lastno ime Gal: kakor Iulianus: Od kateriga ſe pishe, de on, inu tudi njegou brat Gallus im. ed. ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve ǀ Tu lejtu 225, kadar je regeral Gallus im. ed., inu Valuſianus je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli ǀ v' tej desheli Arelatenski je bila ena velika kuga … nyh Shkoff Sveta Gallus im. ed. ǀ piſhe Paulus Areſius, de v' tem lejti 225. ob zhaſſu Ceſſarja Gaila rod. ed., inu Voluſiana, kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli 1. Gál, lat. Gallus (umrl 354), polbrat Julijana Apostata 2. Víbij Trebeniján Gál, lat. Vibius Trebeniānus Gallus, rimski cesar (251–253) 3. Morda je mišljen bl. Antoine Gallus (1300–92), rojen v Nici.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Garasius m osebno lastno ime Garasij: Garaſsius im. ed. pishe od eniga is imenom Iuri Bucchananus (I/1, 195) Garásij, frc. Garasse (umrl 1637), menih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gartroža -e ž vrtnica: Ti ſi ta shlahtna gartrosha im. ed. pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Poëti od gartroshe rod. ed. pisheio ǀ Nasha vera je perglihana eni gartroſhi daj. ed. ǀ h' tej gartroshi daj. ed. v' Jerihi ſe je perglihala ǀ dershi eno gartrosho tož. ed. s bodezhem terniom obdano ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe im. mn. ǀ ven bodezh garm belih gartrosh rod. mn. je bila padla ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe tož. mn. preobernilu ǀ ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe, kry v'gartroshe tož. mn. ǀ na gartroshah mest. mn. S. Roshenkranza rad prebiva ← bav. nem. Gartenrose ‛vrtnica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gaza ž zemljepisno lastno ime Gaza: Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza im. ed. hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati ǀ En dan pride Sanſon v'tu meſtu Gaza im. ed. pruti vezheru ǀ taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil, inu te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza im. ed. s'grunta je bil vun vſdignil ǀ kar Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza im. ed. je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu Gáza, mesto v jugozahodni Palestini (SP 1 Mz 10,19)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gen. krajšava stvarno lastno ime Genesis: najdem v' Svetim Piſſmi. Gen. c. 41. samerkanu od tiga brumniga, nedolshniga Patriarcha Joſepha Génesis, gr. Γένεσις, Prva Mojzesova knjiga in prva knjiga SP

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

general -a m general, tj. 1. poveljnik vojske: kaj ſtury en General im. ed., kadar hozhe enu Mestu noter vſeti ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Anibala ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou ǀ Gdu je bil Generalu daj. ed. Joſvu na pomozh prishal, kadar ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala tož. ed. Naamana ǀ vſi Generali im. mn., inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili ǀ Generali im. mn. teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio ǀ Je bilu vezh Generalu rod. mn. vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ Ta kateri poprej je isdaril sa Generalami or. mn. poln oroshja 2. redovni predstojnik: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala rod. ed. Naſhiga Ordna ǀ S. Bonaventura, kateri je bil od G. Boga poſtaulen, inu povishan sa Generala tož. ed. tiga Seraphinskiga Ordna S. Franciſca 3. predstojnik zbora angelov ali svetnikov: General im. ed. teh Angelou … ſam Sveti Michael je djal k' Joſvi ǀ gvishnu bi ſe branil veliku vezh General im. ed. biti teh lubih Svetnikou 4. predstojnik oddelka hudičev: Lucifer … poklizhe Generala tož. ed. Behemata ← nem. General ← frc. général ‛general’ < lat. generālis ‛splošen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

generalica -e ž predstojnica: S. Duh pravi od Generalize rod. ed. vſyh Diviz Mariæ Divizæ (III, 417) → general

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

generalisimus m najvišji vojaški poveljnik: piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga, Kateri je bil en mezhar … taku dobru ſe je sadershal, de je bil Generaliſsimus im. ed. ratal (I/2, 112) ← it. generalissimo ‛najvišji vojaški poveljnik’ < lat. generālissimus ‛najbolj splošen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Genovefa -e ž osebno lastno ime Genovefa: kakor s. Genueva im. ed., od katere pishejo (I/1, 70) ǀ kakor ſe bere v' lebni Svete Genovefe rod. ed. (III, 25) Sv. Genovéfa (420/422–500/502)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Georgius m osebno lastno ime Georgij: Georgius im. ed. Rottinus pak je djal de sadoſti je pogledat na Boppen zhe eden hozhe poſnati shlahtnoſt tiga Roda ǀ katero je mirkal Georgius im. ed. Stengelius ǀ od kateriga Georgius im. ed. Stengelius piſhe ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash Georgius im. ed. ǀ je dial Cardinal Georgius im. ed. 1. → Rotinus 2. → Stengelius 3. Morda je mišljen Geórgij iz Amboisa, frc. Georges d'Amboise, kardinal v Rouenu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gerson -a m osebno lastno ime Gerson: pravi ta Vuzheni Joannes Gerſon im. ed. ǀ Ta Bogaboyezhi Gerſon im. ed. velik shlushabnik S. Joſepha ǀ ta Bogaboyezhi Gershon im. ed. nas vabi v' ta vert ǀ Od te bogaboyezhe Mattere S. Ioanneſa Gerſona rod. ed. ſe tudi bere Jean le Charlier de Gerson (1363–1429), frc. sholastični filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gibati -bljem nedov. premikati se, migati: kumaj je mogal gibat nedol. pod taisto teshavo ǀ je bil sazhel v' maternem teleſſi gibat nedol., inu ſe obrazhat ǀ Ne gible 3. ed. vezh s'nogami gibati se premikati se: Nebeſsa nuzh, inu dan ſe gibleio 3. mn., ter obrazheio ǀ Nebeſſa vſe skuſi ſe gibleio 3. mn. ǀ ſame od ſebe ſe giblejo 3. mn., inu vener nej ſo shive ǀ kumai ſe je gibal del. ed. m, inu dihal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gisbert -a m osebno lastno ime Gisbert (?): od S. Bernarda ſtoy piſſanu … Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta tož. ed. od mertvashke bolesni (III, 452) Morda tiskarska napaka namesto Gilbert.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glavar -ja m poglavar: je Boga proſſila sa ſvojga Glavarja tož. ed., inu Papesha S. Petra (IV, 165) ǀ vaſhij Glavary im. mn. sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati (I/1, 204)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glihati -am nedov. ravnati, urejati: en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe, jadra restega, shtrike perpraula, inu gliha 3. ed. (I/1, 41) glihati se primerjati se, biti enak: Se ti glihash 2. ed. s'tvoim Moſſam (I/1, 12) ǀ de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala +del. ed. ž, dokler od eniga ſerza prideta (II, 163) → glih1; pomen povratnoosebnega glihati se ustreza srvnem. sih gelīchen ‛primerjati se’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glin -a m glina: de zhlovek je is glina rod. ed., inu de taku hitru ſe resbije kakor en Lonz (V, 41 s.) ǀ zhe ta voda po glinu mest. ed. tezhe, duh od njega vſame (I/1, 189) ǀ vſe skusi v'glini mest. ed. tizhe kakor shabe (V, 41) Tretji zgled kaže na možni nastavek glina.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gmajn nepreg. prid. 1. navaden, nežlahten: Ta gmain im. ed. m folk pak pravi, de zhloveku ie taku ushaffanu ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain im. ed. m, ampak krajlevi ǀ nej proſſil eno kaplo gmain rod. ed. ž vode ǀ shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati, tj gmain im. mn. m ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ V' gmain mest. mn. ž hishah nemorem prebivat sa volo shentovaina 2. splošen: Nezhistost, lotrija, Neſramnost, inu preshushtvu, je taku gmain im. ed., Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ ta zhloveski ſpol od tiga gmain rod. ed. m potupa je bil ohrajnen ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain rod. ed. ž ſtrajfingo teh muh ǀ Ie rejs de ſi vidil ta gmajn tož. ed. m potup ǀ v' tem gmain mest. ed. potupu nei bil vtonil ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain or. ed. ž ſtrajfingo teh muh presež.> kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi, nar gmainshi im. ed. ž … Ta nar gmainshi im. ed. ž je ta ſmert, sakaj vſe kar je shiviga more vumrèti ← srvnem. gemeine ‛skupen, splošen, navaden’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gnadljivo prisl. milostljivo: Sazhneio proſſit, inu molit G. Boga, kateri gnadlivu yh poshlusha (V, 324) ǀ ſte taku lubesnivu, inu gnadlivu povableni od eniga Krajla v' goſtie (V, 565) → gnadljiv

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goba -e ž 1. goba: ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal, ene gobe rod. ed. de bi ga neoskrunila ǀ ſo vſeli eno gobo tož. ed., leto ſo v'jeſſihu, inu v'shauzhu omezhili ǀ neſte gobe im. mn. katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ aku bo taiſte gobe tož. mn. jedil, de bo ſvoio naturo farderbal 2. rana, ki jo naredi gobavost: skuſi ta Sveti Karſt ſmò od gobe rod. ed. tiga greha ozhiszheni ǀ de s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob rod. mn. Sironskiga Generala Naamana ǀ je bil te ſmerzhe gobe tož. mn. vudubil ǀ osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe tož. mn. te nezhistosti ǀ s'negnusnimi gobami or. mn. od glave do nogh je bil obdan ǀ s'temy negnusnimy gobamy or. mn. tega greha ſo obdani ǀ Inu G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij gobamij or. mn. shtrajfal ǀ s'temy negnusnimi gobomy or. mn. je bil obdan ǀ Kadar ſe je nashal v'eni hishi en zhloviK s'gobami or. mn. obdan ǀ je bil s'gobamy or. mn. shtrajffal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Goljat -a m osebno lastno ime Goljat: Goliat im. ed. pade na ſvoie oblizhe ǀ de je en Goliad im. ed. kateri bi hotel vſe premagat ǀ S: piſsmu od Riſsa Goliata rod. ed. pravi ǀ ti ſi en otrok prutu Goliatu daj. ed. ǀ je bil timu groſovitnimu Riſu Goliatu daj. ed. glavo odſekal ǀ kadar je k'Goliatu daj. ed. djal ǀ David je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata tož. ed. ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga Riſa Goliota tož. ed. ǀ David, kadar ſe je shal vojskovat s' tem groſovitem Riſam Goliatam or. ed. ǀ on hozhe s'Goliatam or. ed. ſe skuſsit ǀ de bi shal vojskovati ſe s'Goliatom or. ed. Góljat, lat. V Goliath, hebr. Goljat, dobesedno ‛velikan’, orjaški Filistejec iz Gata, ki ga je David v dvoboju premagal s pračo (SP 1 Sam 17,4, 2 Sam 21,20).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goljufati -am nedov. goljufati: de Moshje morio ohernio tribat, inu golufati nedol. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat nedol. ǀ je prepovedal suojga blishniga goluffat nedol. ǀ hozhemo … nashe blagu vboſim podeliti, nikar golofati nedol. ǀ ti ſi ijm resnizhnu oblubil velik lon dati, jest pak li ijh golufan 1. ed., inu vener meni vezh vervajo Kakor tebi ǀ sdaj ohernio tribash, inu golufash 2. ed. ǀ ohernjo triba, boge sijrote golufa 3. ed. ǀ kir kuli more mene goluffa 3. ed. ǀ Ima duei roke … s' eno nej da almoshno, s' to druga nej golufà 3. ed. ǀ ne laſheta, inu negolufata +3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite, golufate 2. mn. ǀ jamleio Kir morio, Kradejo, golufaio 3. mn. ǀ te preproste s'blagom golufajo 3. mn. ǀ obenimu shkode nedellaio, obeniga negolufaio +3. mn. ǀ nikar negolufaj +vel. 2. ed., aKu nezhesh ogolufan biti ǀ negolufaite +vel. 2. mn. per deſſetini tiga poſta, de bi vezhkrat na dan jeidili ǀ tedaj nikar negolufajte +vel. 2. mn., inu neuſamite blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ ta Kateri s'vodò je golufal del. ed. m, tudi v'vodi je bil shtraifan ǀ lety nejſo druge golufali del. mn. m, nej ſo kradili, nej ſo shentovali ǀ rajtingo dati, od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali del. mn. m → goljuf

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goljufen -fna prid. goljufiv: Golufen im. ed. m je leta ſuejt, negvishne njega oblube ǀ Ta golufni im. ed. m dol. shelim Puſt vam da tudi saſtopit ǀ s'Euo ie govuril en golufni im. ed. m dol. ſapelavi Angel ǀ en taK nej vreden imenuan biti zhlovik, temuzh ena golufna im. ed. ž liſiza ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu im. ed. s meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ pravi S. Auguſtinus od tiga golufniga rod. ed. m ſvejta ǀ kakor ſampſon ſe puste sapelat od te golufne rod. ed. ž Dalide tiga meſsa ǀ ſò odpovedali timu golufnimu daj. ed. m ſvejtu ǀ shtiri dnij, kateri vam ſhe ostanejo temu golufnimu daj. ed. m svejtu ǀ Chriſtus je njega tei golufni daj. ed. ž Leſizi perglihal ǀ bosh vezh shtimal, inu lubil ta golufni tož. ed. m dol. svejt ǀ sakaj tedaj tiga golufniga tož. ed. m ži. shelima bugate ǀ Skuſi leto golufno tož. ed. ž oblubo veliku taushent ludy ta folsh Prerok sapele ǀ Vna dekilza jo da s'eno golufno tož. ed. ž oblubo ǀ bogaſtvu, zhaſt, inu lushti tiga ſveita ſo folsh inu golufni im. mn. m ǀ vſe tvoje oblube ſo golufne im. mn. ž ǀ ſe puſtite sapelati od vashih golufnih rod. mn. pozhutikou ǀ ſo … perglihane tem golufnem daj. mn. leſizam ǀ druge ſapelujeio skuſi nyh leshnive beſſede, inu golufne tož. mn. ž oblube ǀ s' kuſi takorshne goluffne tož. mn. ž beſſede ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi or. mn. beſedy primer.> morje tiga ſvejtá je veliku golufnishi im. ed. s, inu nevarnishi ǀ nej obeniga golufnishiga rod. ed. m kakor je hudizh presež.> ta ner hujshi, inu golufnishi im. ed. m Prerok je Hudizh ǀ gdu ſo ty ner hujshi, inu golufnishi im. mn. m Preroki ǀ Takrat Lucifer te nar golufnishi tož. mn. m hudizhe ukupaj sklizhe → goljuf

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

golob -a m golob: Golob im. ed. pomeni S. Duha ǀ Golob im. ed. pak je taku preprost de obeniga nereshali ǀ v' podobi eniga goloba rod. ed. je sydel ǀ Nojeſs je bil goloba tož. ed. s'zholna ſpuſtil ǀ ozhy ima kakor golobi im. mn. ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra … nikar ti golobij im. mn., kakor Bogino Venus ǀ kupite eno telezho prato, eniga Kapuna, en par Piſhanzou, en par Golobu rod. mn. ǀ Sakaj S. Duh pergliha to Duhouna Neveſto tem golobam daj. mn. ǀ s'lufta ſi je isvolil garlize, golobe tož. mn., grabze

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goniti -im nedov. gnati, goniti: ta kushni je perſilen od ſebe gonit nedol., te ner lubishi ǀ JESUS je noter shal v' Tempel, inu je sazhel unkaj goniti nedol. te kateri sò notri predajali ǀ Bug te ludy v' Templi tepe, inu vun goni 3. ed. ǀ Naiaſs lete shivali vkupaj ijskal, inu v' zholn gonil del. ed. m ǀ ſo vkna, inu dauri ſaperali, ſo yh s'hishe gonili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gorak -rka prid. gorek, topel: en gorak im. ed. m vejterz, inu ſonzhna gorkuta jo prezej reſtaja ǀ ta frishni ſtudenz gorak im. ed. m rata ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah, Kateru ſe je she Kadilu, inu gorku im. ed. s bilu ǀ nihdar nej gorkiga rod. ed. s iejdil ǀ byshimo od tiga smersliga greha v' to garko tož. ed. ž deshelo lubesni ǀ operiſe v' tej gorki mest. ed. ž Sveti Reshni krivy ǀ gorke tož. mn. ž shpishe s'jutraj, inu s'vezhèr morio imejti primer.> pobegnio v'gorKejshi tož. mn. ž desèle

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goreč -a prid. goreč: S Nebeſs je bil en gorezh im. ed. m ſteber prishal ǀ je bil temu hlapzu en gorezh im. ed. m vogu na roko padil ǀ kakor taisti gorezhi im. ed. m dol. steber je shal prèd Israelitery ǀ Oh sakaj ſerze moje neratash ena gorezha im. ed. ž pezh ognia lubesni Boshie ǀ Ena shena ſe je bila prikasala vſa gorezha im. ed. ž ǀ Zhe neposhle gorezhe rod. ed. ž kazhe, kakor je bil poſlal zheſs Judje v' puszhavi ǀ je v'pakli vidil en velik kup kopit inu vſinia gorezhiga rod. ed. s ǀ kadar je hotel k'temu gorezhimu daj. ed. m garmu ſe perblishat ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi daj. ed. ž bakli ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu daj. ed. s ſonzu ſe oberne ǀ Bug je bil sa vahto pred Paradish poſtavil eniga Angela Cherubina, inu en gorezh tož. ed. m mezh ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi tož. ed. m dol. staber na Faraona ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho tož. ed. ž Babilonsko pezh ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho tož. ed. ž pezh vuèrezhi ǀ Inu S. Franciſcus de Paola vſame v' roko gorezhe tož. ed. s/tož. mn. ž/s vogle, ter yh dershj, kakor de bi bile roshe ǀ S. Lourenz je leshal na letem gorezhem mest. ed. m roshu ǀ na enam gorezhem mest. ed. m lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ G. Bug venem gorezhim mest. ed. m voſſi ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ v'tej gorezhi mest. ed. ž shterni, bodo goreli do vekoma ǀ na gorezhem mest. ed. s voglu ſò pekli, inu obrazhali ǀ she danashni dan more po gorezhim mest. ed. s voglu skakat ǀ Tankaj vidim Franciska de nagorezhim +mest. ed. s voglu leshj ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho or. ed. ž, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ je bil Iſaju shnable ozhiſtil s' enem gorezhim or. ed. s voglam ǀ je imel noge kakor dua gorezha im. dv. m ſtebra ǀ de bi gorezhi im. mn. m ratali kakor ſo ty Nebeſhki Seraphini ǀ Strele gorezhe im. mn. ž bodo s'Nebeſs na semlo letejle ǀ Ne pravi Bug, moje sapuvidi ſo gorezhe im. mn. ž ǀ de ſi lih tulikajn gorezhih rod. mn. ſols je vidil vſaki dan preliti ǀ Ali sakaj ſvoje S. noge je imel gorezhe tož. mn. ž, kakor enegorezhe +tož. mn. m ſtebre ǀ si vidil te gorezhe tož. mn. ž ozhy Boshje ǀ morete gorezha tož. mn. s ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha tož. mn. s ozheſsa ǀ na gorezhah mest. mn. rashnah, inu roshjah, ijh pekò ǀ tu truplu s' rogmi gorezhimi or. mn. je bil reſtargal ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy or. mn. jesikomy zhastè ǀ s'gorezhimi or. mn. parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ hudizhy v'pakli s'gorezhmij or. mn. grebeni ǀ sakaj Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi or. mn. ketny savesal ǀ s' gorezhmi or. mn. ſolsami na ozheſſah je proſſil ǀ Christus ſe je bil prikasal s' gorezhmy or. mn. nogami ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni or. mn. Kazhamai oſtraſil ǀ s'gorezhmy or. mn. ozhmy, inu s'oſtro beſſedo ǀ dua hudizha s'gorezhemi or. mn. ketni sveſano ſta dershala ǀ s'gorezhemy or. mn. vilamy v'roki ǀ s'gorezhimy or. mn. ketnamij ſo ſueſani, inu martrani ty puntarij Boshij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gorgius m osebno lastno ime Gorgijas: Gorgius im. ed. Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù (III, 55) Górgijas, gr. Γοργίας (pribl. 485–380 pr. Kr.), govornik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gorgonija -e ž osebno lastno ime Gorgonija: Nam ſamore ſprizhat Gorgonia im. ed., od katere pishe S. Gregor Nazianzenus nye brat (IV, 339) ǀ S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre Gorgoniæ rod. ed. (IV, 114) Gorgónija (4. stol.), sestra sv. Gregorja Nazijanškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gospa -e ž gospa: ſe njemu ena ſilnu lepa Gospa im. ed. perkashe ǀ njega Goſpa im. ed. Aloysia mu je bila piſſala ǀ Samolzhal bom od une Gospe rod. ed., katera ſe je bila salubila veniga Dohtaria ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni shlahtni Gospej daj. ed. ǀ letej Gospei daj. ed. veſſelje ſi okratila ǀ ſe more perglihat uni zhudnu lepi Goſpei daj. ed. ǀ Salublen je bil neſrezheno veno brumno, inu bogaboyezho Gospo tož. ed. ǀ ſi bil pognadil uno Goſpo tož. ed. ǀ Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei mest. ed. ǀ hudizh v'shenski podobi … je per tei Goſpei mest. ed. ſa kluzherizo 14. Lejt shlushil ǀ V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo or. ed. ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej duema Gospama daj. dv. ǀ tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij, inu fajn Gospe im. mn. ǀ je vidil v' ſvoj mladoſti v' Rimi pleſſat Gospe tož. mn., inu Gospodizhne ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospamy or. mn. Francisca Romana

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gospod -a/-i m gospod: ta vſmileni Gospud im. ed. naſs proſsi sa myr ǀ Enkrat ſe imenuje en General, inu Gospud im. ed. te vojskè ǀ kadar en Guspud im. ed. bi imel eniga hlapza ǀ pride ven Grad, Gospnd im. ed. ij naprutu pride ǀ pride v'imeni tiga Gospuda rod. ed. ǀ Goſpudi rod. ed. Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke, de zhloveska pamet ſgruntat yh nemore ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu daj. ed. ǀ ſim milu sdihal, inu k'Gospudu daj. ed. Bogu djal ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga Gospuda tož. ed. ozheta ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim Gospudu mest. ed., inu shlahtni Gospei ǀ vy pred enem mogozhnim Gospudom or. ed. ſe sdershite de natla ne plunite ǀ Pred Goſpudam or. ed. semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali ǀ Sta bla dua goſpuda im. dv. velika priatela ǀ nehzhe nemore duema Gospudoma daj. dv. popolnama shlushiti ǀ Nihzhe nemore duema Goſpudama daj. dv. shlushiti ǀ Pravi shlahtni Gospudje im. mn. ſò bily uni trje Bashadory ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni Gospudie im. mn., vy nepoterbujete moje molitvize ǀ vſy ſo bili bogati Gospudy im. mn. ratali ǀ letij tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij im. mn., inu fajn Gospe ǀ ozhy od teh mladih Gospudu rod. mn. nej obernila ǀ veliko Gospudou rod. mn. je prishlu ǀ nevarnu je sa dusho tulikajn Gospudam daj. mn. shlushit ǀ vſem Shkoffom, inu duhounem Gospudom daj. mn. en lep exempel puſtil ǀ ſe ym godi kakor unem Gospudem daj. mn. ǀ vy ſte dolshan vſe taiſte Gospudje tož. mn. vkupaj poklizat ǀ pred drugimy Gospudy or. mn. ſe je hualil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospudomy or. mn. Paulus → g.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gosposka -e ž gosposka: kadar bi tebe tvoja Goſpoiska im. ed. Rabelnu zhes dalla ǀ vasha goſpojska im. ed. je s'vamy neuſmilena ǀ ta Vishishi Duhouna Gospoiska im. ed. ſo posnali ranziga Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Pisheo S. Euangeliſti di Iudouska Goſpoſta im. ed. … Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ s'unej Rihtne goſpojske rod. ed., katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ inu okuli Gospojke rod. ed. ſvoj spodobni, inu pravizhni lon iskati ǀ nej na ſvejti huishi Gospoiske rod. ed. kakor je vasha ǀ Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski daj. ed., de ga imà pregainat ǀ plazhai Gospojſki daj. ed. deſſetino ǀ prezej tezhe h'Gospojski daj. ed. taiſto pershono toshit ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski daj. ed. ǀ Aku imaio hudo Gospoisko tož. ed., druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio ǀ ſo ga shli pred Goſpoisko tož. ed. toshit ǀ sa suojo Goſpojsko tož. ed. ſo ijh sposnali, inu bugali Kongruenca z glagolom v množini v tretjem in četrtem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gospoda.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gosposko prisl. gosposko: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat shivinsku dellat, inu shivejti, temuzh Gospojsku shivi, zhlovesku andlaj (I/2, 26)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gostarija -e ž gostija: uſak lubi dan je goſtarja tož. ed. dershal ǀ de bi popolnoma per tej goſtary mest. ed. ſe mogal naſſitit ǀ vſe goſtarie, inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario or. ed. Ceſſaria Auguſta ǀ vſe prasnike s'goſtario or. ed., inu jegro doparnashate ǀ vſe goſtarie im. mn., inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta ǀ lete Chriſtuſaue goſtorie im. mn. ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary rod. mn. Krajla Demetriuſa ǀ tem Chriſtuſavem goſtariem daj. mn. vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ ſgoſtarijam daj. mn., quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie tož. mn. perpravit ǀ vſij h'prasnikam perpraulaio goſtarje tož. mn. ǀ ſò ene velike gòſtarje tož. mn. perpraulali ǀ Nej reſnize v'goſtariah mest. mn., ſakaj Aſſuerus je bil povabil Amana v'goſtie, ter ga je bil puſtil na gauge obeſit ← star. nem. Gasterei ‛gostija, pojedina’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gostje gostija: Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie tož. Farona Elaniusa ǀ vſaketeri eno loterzo v'gostie tož. povabi ǀ vaſs je enkrat v'goſtie tož. povabil ǀ kateriga je bila v'goshtje tož. povabila Prim. pri Pleteršniku góstje s = gostȋ. Oblika gostje je izvorno tožilniška oblika od → gosti, to pa je zelo verjetno množinska od gost; → gosti1. Inu raunu ſa tiga urshoha volo Dauid v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice goſtory (II, 475)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gotard(us) -da m osebno lastno ime Gotard: S. Gothard im. ed. ſe je bil porodil v' Parski desheli tu lejtu 980 ǀ S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft. Zheſs kathar S. Gothardus im. ed. ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda rod. ed. piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ poshle ſvojga Synu k' S. Gothardu daj. ed. ǀ je Gotharda tož. mn. isvolil sa ſvojga ſuſebniga shlushabnika Sv. Gótard (960–1038), menih in škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gran -a m zemljepisno lastno ime Gran: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu mest. ed., na Peſti (IV, 171) Grán, madž. Esztergom, srlat. Strigonium, nadškofijsko mesto severno od Budimpešte

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Granatensis m osebno lastno ime Granadski: Pishe Ludovicus Granatenſis im. ed. (II, 248) Srlat. Granatensis je prid. od lat. imena Granata špan. mesta Granada; → Granadensis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Grandis m osebno lastno ime Grandis: Pishe Henricus Grandis im. ed. od eniga Duhouniga (V, 623)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grd -a prid. grd: Shpegul nei kriu, aku en gard im. ed. m zhlovek ſe noter gleda ǀ gerd im. ed. m, inu spazhen … Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ je bil taku gardt im. ed. m, ſpazhen, inu ſtrashan ǀ sakaj ti gardi im. ed. m dol. hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish ǀ nej lipote de bi garda im. ed. ž neratala ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda im. ed. ž, de bi kateri she vaſs neutel ǀ tem salublenim tu gardu im. ed. s ſe vidi lepu (I/1, 125) ǀ en draksler s'eniga gardiga rod. ed. m, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ ony vezhkrat en gard tož. ed. m zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ ſazhne premishlovati nje gardi tož. ed. m dol. greshni leben ǀ greh zhloveka … gardia tož. ed. m ži. Kakor eniga Hudizha sturij ǀ greh zhloveka veno gardo tož. ed. ž, strashno spako preoberne ǀ zhe vſamem gardo tož. ed. ž, maihinu veſſelje bom imel ǀ ſe ij perkashe v'takushni gardi mest. ed. ž podobi ǀ s' hudo, inu gardo or. ed. ž beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam or. ed. m/s nemore nezh opravit ǀ ſo bli gardi im. mn. m, inu oſmujeni na dushi ǀ garde im. mn. ž shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde im. mn. ž ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih rod. mn., inu madlih krau ǀ shlishi taku garde tož. mn. ž, klaffarske, inu nesramne beſſede ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde tož. mn. ž/s, ſtrashne, ſmerdlive ǀ nikar mosha s'gardimi or. mn. beſsedami ſmerjat primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi im. ed. s Kakor ene Krote ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi tož. ed. s pak od snotri skrivajo ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi im. mn. ž rataio v'ſtaroſti ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih rod. mn. presež.> prezej Nabukadonosor ta nar garshi im. ed. ž spaka rata ǀ te ner garshi tož. mn. ž, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gredoč1 -a prid. gredoč, hodeč: vidil eniga drugiga Angela gredozhiga tož. ed. m ži. od ſonzhniga prihoda (III, 13) ǀ je bil sagledal Chriſtuſa mimu njega gredozhiga tož. ed. m ži. (V, 554)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gregor(ius) -ja m osebno lastno ime Gregor: Piſhe s. Gregor im. ed. ǀ S. Gregor im. ed. Nazianz. ǀ Nam ſamore ſprizhat Gorgonia, od katere pishe S. Gregor im. ed. Nazianzenus nye brat ǀ pravi S. Gregor im. ed. Thaumaturgus ǀ Kar piſhe Gregorius im. ed. Turonenſis ǀ Gregor im. ed. Agrigentius s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ Kakor pravi Gregorius im. ed. Nijſsenus ǀ Gregorius im. ed. Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Gregorius im. ed. Magnus. Gregorius im. ed. Neſſenus. Gregorius im. ed. Neoceſarienſis ǀ Papesh Gregorius im. ed. XIII. je djal ǀ slezhij vunkaj Gregoria tož. ed. s'te luknje teh Kazh 1. Sv. Grêgor Véliki, papež (591–604) 2. → Naciancenus 1. 3. → Tavmaturgus 4. Sv. Grêgor Tourski (538/9–594), nadškof v Toursu 5. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, teolog, govornik in pesnik 6. → Neocesariensis; → Grogor

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

greh -a m greh: Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grekiš1 nepreg. prid. grški: Leta Grekish im. ed. m Ceſſar nej bil ſtar, vener je bil ſvojo mero napolnil ǀ grekish deshela im. ed. ž, ſe je pred nym od ſtrahu tresla ǀ en gvishen folk iste shlahtne Grekish rod. ed. ž deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ morje je potopilu njegove sholnerie, inu galee, katere je bil poslal zhes Grehish tož. ed. ž deshelo ǀ kakor ti Grekish im. mn. m Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati ← nem. griechisch ‛grški, grško’; → greks

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grenak -nka prid. 1. grenek: grenka im. ed. ž morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku im. ed. s, inu vesdravu ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak tož. ed. m gorezh ſtrup liti ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki tož. ed. m dol. shauzh imeli 2. neprijeten: ta krenki im. ed. m dol. kelih te martre ǀ ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust je grenka im. ed. ž ǀ reishime od tiga grenkiga rod. ed. m keliha ǀ Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke rod. ed. ž ſmerti ǀ ena keha polna kryvizhnih ludy k'tej grenki daj. ed. ž ſmerti obſojenih ǀ dokler to grenko tož. ed. ž ſmert pred ozhmy imamo ǀ vſe lete greshne poneſſe v'tu grenku tož. ed. s morje tiga pakla ǀ shivj v' tem blatnem, inu grenkem mest. ed. s morij tiga ſvetà ǀ Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko or. ed. ž ſmertio ǀ is Katereh grenke im. mn. ž Solſe teko ǀ veliku grenkih rod. mn. beſsedy morio poterpeshlivu prenesti ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. ž tozhete presež.> kir ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' vſttih shauzh ta ner grenkeishi tož. ed. m ǀ popyò te nar grenkejshi tož. mn. ž, inu gnusnishij arznie

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grešen -šna prid. grešen: nemorimo ſposnat gdu je pravizhin, ali greshin im. ed. m ǀ ſi taku hudoben, inu greshen im. ed. m ǀ Gdu je tedaj ta greshni im. ed. m dol. zholovik ǀ ta greshna im. ed. ž dusha shalostna postane ǀ taistu greshnu im. ed. s Mestu je imelu Kozhanu biti ǀ od tiga greshniga rod. ed. m zhloveka mozhnu reshalen ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne rod. ed. ž sgrevane dushe ǀ hozhe dopolnit shelje ſvojga greshniga rod. ed. s ſerza ǀ od ſvojga greſniga rod. ed. s shiveina neha ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga rod. ed. s shulejnia ǀ Iob ſe nemore sadosti prezhudit timu greshnimu daj. ed. m zhloveku ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni daj. ed. ž perloshnosti ǀ en greshen tož. ed. m, in nesramen leben je pelal ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin tož. ed. m jeſik ǀ Sakaj tedaj vaſh greshn tož. ed. m leben nepobulshate ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni tož. ed. m dol. ſvejt sthrajfinge ǀ bi njega grèshni tož. ed. m dol. jesik imel v'taistih S. Ranah oprati ǀ Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ spazhi tega greshniha tož. ed. m ži. zhloveka ǀ sfarij to greshno tož. ed. ž dusho rekozh ǀ de bi v'greshno tož. ed. ž perloshnoſt padili ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu tož. ed. s telu naſhe ǀ nje grèshnu tož. ed. s truplu lepotizhit ǀ po nyh greshni mest. ed. ž voli yi puſtili shiveti ǀ tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim or. ed. m zhlovekam ponishash ǀ tebe s'nashim greshnim or. ed. m djaniom reshalimo ǀ s'tem greshnem or. ed. m krajlam Henricuſam ſaupyesh ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem greshnom or. ed. m, kadar moli ǀ veliku pohushajne s'tuojm greshnom or. ed. m shivejnom dash ǀ gredò s'greshnem ſerzam or. ed. s h' Svetimu obhailu ǀ ſo bily enkrat try greshni im. mn. m tovarshi ſi naprei vſeli, de en dan hozheo dobre vole biti ǀ tij greshni im. mn. m ſo toshili ſe rekozh ǀ tankaj grèshni im. mn. m ludje prebivaio ǀ tij greshnij im. mn. m ſo perglihani tej tizi phænix ǀ aku shelite vy greshne im. mn. ž dushe vezh takushnih exempelnu imèti ǀ greshna im. mn. s della ſo bile na vago poſtaulene ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih rod. mn. ludi ǀ ſlabi zholnizhi … polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn rod. mn. nauad ǀ sa isvelizhenie nashih grèshnih rod. mn. dush ǀ s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh rod. mn. ludij jokati ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih rod. mn. ſtury pravizhne ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih rod. mn. imamo pravizhni ratat ǀ tem greshnim daj. mn. Iudom je djal ǀ Joh tem greshnem daj. mn. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi, inu greshnem daj. mn. sheljam ſe super poſtavit ǀ te greshne tož. mn. m ludy vabi de bi ſe Spokorili ǀ de bi te grèſhne tož. mn. m ſodil, inu fardamal ǀ moje meſsu je hotelu mene v'greshne tož. mn. m lushte perpravit ǀ de bi ty paklensky volky reſtargali te greshne tož. mn. ž dushe ǀ greshna tož. mn. s della doparnasha ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi greshnimi or. mn. primer.> vſak dan greshnishi im. ed. m prihaiash ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga, inu greshnishiga rod. ed. s biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni greshnishi im. mn. m prihajemo ǀ ony ſo bily veliKu grèshnishi im. mn. m; ìnu hudobniſhi presež.> ta folk je ner huishi, inu greshnishi im. ed. m ǀ tiga nerhudobnishiga, inu greshniſhiga tož. ed. m ži. zhloveka ſo neuſmilenu martrali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grešiti -im dvovid. 1.nedov. grešiti: kadar bi vidil s' ſvojmy ozhmy greshiti nedol. eniga Duhouniga ǀ My negremo molit, ampak shfazat, negremo ſe ſpovedat, ampak s' miſlio, inu s'sheljo greshit namen. ǀ takrat greshish 2. ed. zhes sapuvid te nature ǀ Zhlovek ſam od ſebe greshi 3. ed. ǀ Kadar ta zhlovik greshij 3. ed., harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhnu oberne ǀ kadar na milost Boshjo greshj 3. ed. ǀ Blo gar je tedaj taiſtimu, kateri ſna varvat ſvoje vſta, inu jeſik, de s' taiſtimi negreshi +3. ed. ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè 3. mn. ǀ sa volo lushta tiga meſsa je bil greshil del. ed. m ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam negreshil +del. mn. m ǀ hudizh me je omotil de ſim greshila del. ed. ž ǀ vaſs sagvisham de ne bote greshili del. mn. m ǀ ſte tudi vy grèshili del. mn. m ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe, de bi negreshili +del. mn. m ǀ ene shene ſe podstopio v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile del. mn. ž 2. dov. zgrešiti: Smo tedaj ta pravi pot grishili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grešnica -e ž grešnica: Magdalena greshniza im. ed., inu Paulus preuſetnik ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza im. ed. ǀ en greshnik, ali greshenza im. ed. ſo tej nepametni shivini podobni ǀ glihi vishi ſe bò tebi greshnik, inu greshnizha im. ed. godilu ǀ v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice rod. ed. goſtory ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala v'tem meſti Florentia eni ozhitni greshenzi daj. ed. s'imenam Benedicta ǀ kadar bi eden letei greshinzi daj. ed. bil rekal ǀ ſlednimu greshniku, inu greshnizi daj. ed. da ſvojo cello miloſt ǀ ſe bo zhes to greshinzo tož. ed. vſmilil ǀ sheli de bi vſy zhiharnu greshniki, inu greshinze im. mn. vſe shusi per njemu bily ǀ ò vij grèshniki, inu grèshinze im. mn. ǀ Ah nesrezhni hreshniki, inu greshenze im. mn. ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze im. mn. nemate zagovati nad Milostio Boshio ǀ Oh greshniki, inu greshnizec im. mn. nehajte od grehou ǀ kadar bi ty greshniki, inu gresnize im. mn. tulikajn krat bily ſe samirili enimu zkloveku ǀ Greshniki, inu grehinze im. mn. shivè Kakor ta nepametna shivina ǀ Oh reuni stan teh nasrezhnih, inu reunih greshniku, inu greshinz rod. mn. ǀ taushent greshnikou, inu greshenz rod. mn. ǀ ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz rod. mn. ǀ malu greshniku, inu hreshinz rod. mn. ǀ greshnizam daj. mn. ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Nesapovej greſhenzam daj. mn. de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca ǀ inu djal nam greshnikom, inu vam greshinzam daj. mn. ǀ Ioh nam grèshnikom, inu grèshinzam daj. mn. ǀ S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike, inu greshnize tož. mn. ǀ martve greshnike, inu greshinze tož. mn. supet oshivy ǀ v'mej ozhitnimy greshnizamy or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grešnik -a m grešnik: ſledni greshnik im. ed. je preprost ǀ Srezhen tedaj ſtutaushenkrat ta greshnek im. ed., inu greshinza ǀ koku bo mogal en takorshen gresnik im. ed., ali greshniza pred oblizhe tiga Nebeskiga Rihteria priti ǀ on je bil en velik greſhiſhnik im. ed. ǀ Serze tiga greshnika rod. ed. bò terdu ratalu kakor kamen ǀ Smert je perpustil timu ozhitnimu greshniku daj. ed. ǀ ſpumni na uniga ozhitniga greshnika tož. ed. ǀ sdaj s'tem ozhitnim greshnikom or. ed. rezite ǀ perſy je klukal, inu s' tem ozhitnim greshnikam or. ed. je djal ǀ Se najdeio greshniki im. mn., inu greshnize, kateri kakor kojnij resuſdani dèrjeio ǀ ò vij grèshniki im. mn., inu grèshinze, kateri vſeskusi hudizhu shlushite ǀ Vſy greshnjki im. mn., inu greshinze ſo lete miſli, kakor je bil Balaam ǀ de ſi lih poprej ſo vekshi gresniKi im. mn. bilij ǀ Ah nesrezhni hreshniki im. mn., inu greshenze ǀ Kulikajn takushnih greshnikou rod. mn., inu greshinz ſe najde ǀ v' ſmerdezah truplah teh greshniku rod. mn. prebivat nemore ǀ Sam Bug Kadar Ezechielu od gresnikou rod. mn. je govuril ǀ bom rekal tem hudobnem greshnikom daj. mn. ǀ Ioh nam grèshnikom daj. mn., inu grèshinzam ǀ glihi vishi greshnikam daj. mn. ſe godj ǀ letu ſe pofliſſa ſturiti vſem gresnikom daj. mn., inu greshnizam ǀ S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike tož. mn., inu greshnize ǀ bo ranil te terdòuratne gresnike tož. mn. ǀ veſselje v'greshnikogh mest. mn. ǀ de bi Mashniki poterplejne s'greshniki or. mn. imeli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

greti1 -ejem nedov. greti: je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat … ogniu de ga imà greiti nedol. ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti, inu yh s'ſvojmy peruty grejti nedol. ǀ ſe ſveitj, greie 3. ed., inu pezhe kakor ogin ǀ je ſapovedal … ogniu, de vaſs greje 3. ed. ǀ ty mlady yh pitaio, inu grejeio 3. mn. ǀ te mlade ſvoje ſtarishi pitaio, yh greiejo 3. mn. … kadar od ſtarosti ſi nemorio pomagat ǀ Grejmo vel. 1. mn. ga s' tem volikam, inu oſselzam s' ogniam naſhe lubesni ǀ vaſs ſim grel del. ed. m s'ogniam moje lubesni greti se greti se: ſò bily mokri, ſe ſo per ogniu shushili, inu greli del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grm -a m grm: Jeſt ſim, kakor en Garm im. ed. teh gartrosh ǀ je hotel k'temu gorezhimu garmu daj. ed. ſe perblishat ǀ od dalezh je vidil en selen garm tož. ed. s' ogniom obdan ǀ ven bodezh garm tož. ed. belih gartrosh je bila padla ǀ v'enim garmu mest. ed. ǀ je ena oderta auzhiza v' garmi mest. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grmeti -i nedov. grmeti: En dan sazhne garmeiti nedol., ter treshi v' leta ſteber ǀ kadar shlishim garmejti nedol., spumnem na ſodni dan ǀ je bil ſturil germejti nedol., bliskat, inu en velik desh ǀ Ieſt ſim dobru vejdil, de pò tem kir dolgu zhaſsa garmi 3. ed., k'ſadnimu de ſe deshu ulije ǀ Bug od ſerda garmi 3. ed. nad nymi ǀ shrai garmi 3. ed. po celli desheli ǀ je na Nebu garmelu del. ed. s, bliskalu, shumelu, inu erjulu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga, od kateriga po celli ſemli je garmèlu del. ed. s ǀ taku mozhnu bo germelu del. ed. s, inu blisKalu de ludje bodo oſlipeli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grom -a m 1. grom: s'en uelik mirakel dershim de vſhe sdaunu, grum im. ed., tresk, blisk, ogin, tozha cello vaſho deſelo nej ſo Konzhali ǀ De bi tebe grum im. ed., ali tresk vbyl ǀ vaſs od tozhe, inu gruma rod. ed. reshil ǀ pod deshiam, pod tozho, pod grumam or. ed. 2. grom (kot kletvica): vſtih drugiga nema ampak sludi, hudizh, treskgrum +tož. ed., plent

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grozd -a m grozd: ta grosd im. ed. je mehak, inu ſladak ǀ ta grosdnar im. ed.+ proprej v'ſpumladi, kadar ta tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh od ſebe da ǀ ta Noveſta ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu grosdu daj. ed. Botrus ǀ ſo bili en grosd tož. ed. utergali ǀ imamo premishluati ta Nebeshki grosd tož. ed. Chriſtuſa Iesuſa ǀ Anacreon pak en groſt tož. ed. vſame v' roko, inu kakor to pervo jagodo poshre, mertu okuli pade ǀ s' zhiſtiga ſlata je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi grosdi or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grunt -a m 1. temelj: ſo bily grunt im. ed. Israelske Vere ǀ Semla katera nima obeniga grunta rod. ed., inu vener ſe negane ǀ te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza s'grunta rod. ed. je bil vun vſdignil 2. dno: is'grunta rod. ed. vaſhiga ſerza saupijte 3. zemlja: poprej ogledate ali grunt im. ed. je dobar, ali nijva je rodovitna ǀ kadar v' Rimi ſo grunt tož. ed. coppali … v' grunti mest. ed. ſo bily eno zhlovesko glavo nashli ǀ od tot moij grunti im. mn. ſò taku dobru rodovitni 4. razlog: nej djal S. Auguſtinus bres grunta rod. ed. ǀ de ſi lih nima gvishniga grunta rod. ed. njega taku ſodit ǀ v'letem imaio grunt tož. ed., inu sazheteK vſe zhednosti ǀ Logica vuzhij s' gruntam or. ed. ſvoje govorjenje sklenit ← srvnem. grunt ‛tla, zemlja, temelj, osnova, razlog’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gvantan -a prid. oblečen: on nej taku offertnu gvantan im. ed. m hodil ǀ de dobru pye, inu jeij, inu de lepu guantan im. ed. m hodi ǀ Koku je guanten im. ed. m hodil ǀ ona je bila s' slatem shtukam gvantana im. ed. ž ǀ ta je taista Krajliza ſilnu lepu guantana im. ed. ž ǀ Vidim to gnadliuo Gospodizhno od ſunaj ſilnu lepu gvantano tož. ed. ž ǀ vidi na gaſsi eno mlado sheno offertnu guantano tož. ed. ž ǀ de ſi lih s' slatem gvantam so gvantani im. mn. m ǀ vſij niskiga, inu viſokiga ſtanu lepu guantani im. mn. m ſo shlij ǀ koku te druge gvantane im. mn. ž hodio ǀ nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane im. mn. ž ǀ G. Bug je taiſte lube Svetnike ſvoje pokasal s' tanzhizo gvantane tož. mn. m → gvantati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gviljelmus -ma m osebno lastno ime Viljem: kakor pishe Guilielmus im. ed. Appat ǀ kakor poterdi Guilielmus im. ed. Pariſienſis ǀ una Dekilza, od katere pishe Gulielmus im. ed. Durandus ǀ Gulielmus im. ed. Aquitanski Groff ǀ Guilhelmus im. ed., kateri eno sheleſno bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ de bi na tuojm shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo KaKor S. Guileilmus im. ed. ǀ de bi ti bodezhe ketne na nagim trupli noſſil, kakor S. Guilelmus im. ed. ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v' v'mej Firshti Gvilhelmus im. ed. ǀ kakor piſhe Gvilihelmus im. ed. Appat ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S. Gulihelmus im. ed. ſvoj bodezhi shelesni guant ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Firshti S. Giuilhelma tož. ed. 1. Sv. Víljem (1085–1142), opat v samostanu Montevergine 2. Morda je mišljen Víljem iz Saint-Amoura (1202–72), frc. Guillaume de Saint-Amour, profesor na Sorboni. 3. → Durandus 4. Víljem Akvitánski, stric sv. Bernarda 5. Víljem iz Malavalle, frc. Guillaume (umrl 1157)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gvišno prisl. gotovo: gvishnu bi veliku nuzalu, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ leta guishnu ne bò lona od Boga imel ǀ Guiſsnu zhudnu, inu veſselu je bilu gledat ǀ bomo gviſshnu perſileni sposnati primer.> Vsy my dobru vejmo, de en saſtopem Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom → gvišen, → zagvišno

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Gvizardinus m osebno lastno ime Gvizardin: Semkaj ſe rajma tu kar pishe Ludovicus Gvizardinus im. ed. òd Ceſaria Corlna V. (I/2, 211) Neki Ludvik iz lorrainske vojvodske družine Guise

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Habspurg -a m zemljepisno lastno ime Habsburgod Habspurga habsburški: kakor je bil polonal Groffa Rudolpha od Habſpurga (V, 185) Kalk po nem. priimku plemiške družine von Habsburg, imenovane po gradu Habsburg v švic. kantonu Aargau

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hči hčere/i ž hči: Bo una hzhi im. ed. pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater ǀ kakor je sturila Margareta Ogarskiga krajla Hzhij im. ed. ǀ Catharina je bila Hzhy im. ed. eniga Krajla Coſtus s' imenam ǀ de ſi lih je bila Vgarskiga Krajla hzi im. ed. ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy im. ed. Bleſilla ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere rod. ed. Thamar ǀ od ſvoje Hzheri rod. ed. ǀ timu lubesan te hzeri rod. ed. taku mozhnu je bila dopodila ǀ ſe ſvoij hzheri daj. ed. prikashe na enim gorezhim lintuornu ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha Hzheri daj. ed. djviſtvu vſel ǀ imam eno Hzher tož. ed., katera je ushe velika, inu pameti nima ǀ vſmilitè ſe zhes mene vasho lubo Hzer tož. ed. ǀ ſvojoHzher +tož. ed. Edburgo s'mladiga je jo taku vuzhila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri mest. ed. Bleſilli ǀ s' Hzerio or. ed. ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ ſe shtimati s' tvoj S. Hzherio or. ed. ǀ Sam Lot, njegova shena, inu dvej hzhery im. dv. nej ſo bili sgoreli ǀ De en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema Hzherama or. dv. je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ nje hzhere im. mn. ſo taku ſamavolne ǀ leta je imela pet Hzhery rod. mn. ǀ try Sijni, inu ſedem Hzherij rod. mn. imela ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam, Hzheram daj. mn., inu shlahti padli ǀ vy matere vashe Hzhere tož. mn. na pleſſ hodit puſtite ǀ ſim moje Hzherij tož. mn. oblekla ǀ Shelish ti Matti, ti Gospodina, tvoje Hzhery tož. mn., tvoje dekle vidit andohtlive, bogaboyezhe, brumne ǀ hisha vne boge matere, katera ima velike thzery tož. mn. ǀ S' pyanstvam je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy or. mn. je bil pregreshil ǀ Raunu taku jeſt meinem de vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy, inu Hzherami or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Hedvigis ž osebno lastno ime Hedvika: S. Hedvvigis im. ed. Polska krajliza (II, 4) ǀ Sveta Hedwigis im. ed. Polska Krajliza (IV, 27) Sv. Hédvika, nem. Hedwig, polj. Jadwiga (1374–99), polj. kraljica, je bila razglašena za svetnico šele 1997; sv. Hédvika Šlézijska (1174–1243), ki je svetnica že od 1267, pa ni bila kraljica, temveč vojvodinja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Heliogabolus -la m osebno lastno ime Elagabal: Krajl Heliogabolus im. ed., kadar je shal ſvoje podvershene mesta obyskati ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Heliogabala rod. ed. Elagábal, rimski cesar (218–222), po rodu delno iz sirskega mesta Emesa; njegovo ime, ki pomeni ‛bog gorovja’, je v lat. ljudskoetimološko prenarejeno v Heliogabal, v katerem je prvi del občuten kot gr. ἥλιος ‛sonce’, drugi kot semit. bacal ‛gospodar’; → Eliogabolus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Henrikus -k(us)a m osebno lastno ime Henrik: Ceſar Henricus im. ed. dokler vej de divishtvu je G. Bogu lubu, s'suojo Ceſarizo Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Henricus im. ed. ta IV. Castilianski krajl ta je bil en pravi karshenik ǀ nej ſi nezh brumnishi, kakor je bil Henricus im. ed. ta panani Engelenderski krajl ǀ kulikain je terpel Henricus im. ed. ta VIII. Angellenderski krajl sa njega nezhistost ǀ Letu je dobru sposnal Henricus im. ed. III ta bogaboyezhi Ceſſar ǀ Henricus im. ed. Franski Krajl ǀ kakor je ſturil Henricus im. ed. s' S. Eliſabetho ǀ Groff Henricus im. ed. je bil od ſmerti reishen ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus im. ed. en ſhlachten Gospud is Brabantiæ ǀ Leto dua Gospuda ſta shelela sa Neveſto imeti. enimu je bilu imè Henricus im. ed., timu drugimu Eduvardus ǀ je bil sapovedal enimu Mladenizhu Henricus im. ed. s' imenam ǀ sa danarje od Henricusa rod. ed. priete ſó zhes Eduvarda folsh prizhali ǀ Kakor ſe bere od Ceſſarja Henricusa rod. ed. tega III ǀ od preshoſtva krajla Henrica rod. ed., kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu daj. ed. dopoſti ǀ letu je bila povedala ena dusha Henricuſu daj. ed. Suſonu ǀ Ceſſarju Henricu daj. ed. VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall ǀ vſy ſo bili ſazheli Henricusa tož. ed. gardu gledat s'parſtam kaſat ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica tož. ed. ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom Henricuſam or. ed. ǀ pred Henricusam or. ed. nye Shfogram ǀ Ceſarjam Henrikuſam or. ed. tem III 1. Hênrik II., rimskonemški cesar (1002–24) 2. Hênrik IV. (1425–73), kastiljski kralj (1454–65) 3. Hênrik VIII., agl. kralj (1509–47) 4. Hênrik III., agl. kralj (1216–72) 5. → Grandis 6. → Suson 7. Hênrik VI., agl. kralj (1429–71); → Emerik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Heraklitus -ta m osebno lastno ime Heraklit: Heraclitus im. ed. od jokaine bò umerl (V, 518) ǀ Jeſt menem de bi nebilu mogozhe, de bi en zhlovek bil mogal uſtrezhi Heraclitu daj. ed., katiri je hotel de bi vſe skuſi ſe jokali, inu Democritu, katiri je hotel, de bi vſe skuſi ſe ſmeiali (V, 504) Heraklít, gr. Ἡεράκλειτος (pribl. 550–480 pr. Kr.), filozof iz Efeza

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Heraklius -a/-ija m osebno lastno ime Heraklij: Sa Sveti Chrish je bil dal Ceſſar Heraclius im. ed. cellu Perſiansku krajlevſtvu krajlu Siroeſu, zhegar Ozha Choſroas je bil Jeruſalemsku meſtu premagal ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius im. ed. od Kteriga piſhe Baronius ǀ Ceſſarju Conſtantinu, Heraclia rod. ed. Ceſſarja ſynu je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa rod. ed. ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria Heráklij, vzhodnorimski cesar (610–41)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

herbiščina -e ž dediščina: eden temu drugimu ſauda, s'ſaurashtva, ſa volo herbshzhine rod. ed., ſa volo shleht andlu (II, 356) ǀ ta dua druga pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine rod. ed. (II, 307) → erbiščina

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Herkules -lusa m osebno lastno ime Herkules: Hercules im. ed. sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal, inu eno preſelzo vſel ǀ Hercules im. ed. Celticus pak, leta je bil sgruntal, inu sazhel dellat tryak is teh ſtrupenih kazh ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, roke kakor Herkules im. ed. ǀ Philoſtratus pishe od Herculusa rod. ed. ǀ nikar vshe kakor Zverglzy zhes Herculusa tož. ed., temuzh kakor eni ſtrashni Riſsy, inu groſovitni Lintvorni 1. Hêrkules, lat. Herculēs, gr. Ἡρακλῆς, bajeslovni junak; → Alcid 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega Herkulesa s prilastkom Keltski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Herodež -a m osebno lastno ime Herod: gdu nevej de Herodesh im. ed. Agripa je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ ta je bil nezhist, kakor Herodesh im. ed. ǀ Herodes im. ed. je bil sapovedal njega v'jezho poſtavit, inu k'ſadnimu glavo odſekat ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha rod. ed., Davida, Manaſſa, Iezabele ǀ Od Annasa ga pelleio h' Kaiffeshu, od Kaiffesha h' Pilatusu, od Pilatusa h' Herodeshu daj. ed., pousot je terpel tepejne, sashpotovajne, sapluvajne ǀ s'verta Getſemani k'Annasu, kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu daj. ed., inu ſupet Pilatuſsu ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha tož. ed. nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ ta hudobna Herodiades, katera v' preshoshtvi je shivela s' Krajlam Herodesham or. ed. ſvojm Shogram 1. Heród Agrípa I., lat. Herodes Agrippa (10 pr. Kr.–44 po Kr.), judovski kralj 2. Heród Antípa, lat. Herodes Antipas, četrtni oblastnik nad Galilejo in Perejo (4 pr. Kr.–40 po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Herodotus m osebno lastno ime Herodot: Takushni ſo kakor vnu drevie, kateru v'Indiah raste od katerih Herodotus im. ed. pishe (I/1, 49) Heródot, gr. Ἡρόδοτος (pribl. 490–425 pr. Kr.), zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Hesperides mn. zemljepisno lastno ime Hesperide: Poeti pravio, de poprej kakor eden pride v' lete lepe pungrade vſih troshtou polne Heſperides im. mn. imenovane (III, 227) ǀ Drugi ſò bili lete vere, de pò ſmert gredò v' lete lepe vſyh troshtou polne Pungrade Heſperides im. mn. imenovane (V, 616) Hesperíde, lat. Hesperidae, bajeslovni otoki zahodno od Afrike

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Hezihius m osebno lastno ime Hezihij: Inu Hesijchiuſ im. ed. pravi (I/2, 85) Ni jasno, kateri od več piscev z imenom Hezíhij je mišljen, morda Hezíhij Jeruzalémski (5. stol.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Hibernitar -ja m prebivalsko lastno ime Irec: S. Patritius je dolgu zhaſsa Hibernitariom daj. mn. pridigual, ali vener nej nezh mogal oprauit, sakaj nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit (II, 240) Hibernia je lat. ime Irske.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hildesemensis cit. prid. hildesheimski (?): vmerje Shkof Hildeſemenſis im. ed. m (III, 286) Verjetno je mišljen pridevnik od nem. škofijskega mesta Hildesheim, katerega srlat. prid. se glasi Hildesheimensis; → hildesemenski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

historici cit. m mn. zgodovinarji: Samerkajte kar Hiſtorici im. mn. piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga (II, 83) ← lat. historicus ‛zgodovinar’ iz → historija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hiša -e ž hiša: obena hisha im. ed. cella nej bila oſtala ǀ ſam od hishe rod. ed. do hishe rod. ed. je shal ǀ kateri suojga blishniga s'palzo s'hiſhe rod. ed. ſtepe ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe +rod. ed. pobere ǀ Danaſs je letej hishi daj. ed. doshlu isvelizhajne ǀ ſatorai Bug njega hiſho tož. ed. s'blagam napolni ǀ Nej hotel v'hisho tož. ed. pojti ǀ je bil on ſvoje blagu predal, inu tulikain slata s'kusi oknu v'nijh hijſho tož. ed. vergel ǀ krajl David je bil sapovedal to skrinio Boshjo poſtavit v' hiso tož. ed. tiga mosha Obededom ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi mest. ed. ſpala ǀ v'hishi mest. ed. te bogabojezhe vduve ǀ je pred eno hisho or. ed. vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe im. mn. teh ſakonskyh ǀ veliko otrouk veliku hish rod. mn., inu shivine, od katerih david govorj ǀ pſij nej ſo vezh hijsh rod. mn. vahtali ǀ nuzh ga saverne, de k' hisham daj. mn. nej mogal priti ǀ krajl s'ſuſebno dobruto ym je bil dal hishe tož. mn., inu nyve ǀ V' gmain hishah mest. mn. nemorem prebivat sa volo shentovaina lotrska hiša bordel: Letu mejstu nej obena loterska hisha im. ed., àmpak prebivalshe Boga Vſigamogozhiga ǀ Zhe pak pò ſili v' to lotersko hisho tož. ed. bosh sapovedal mene pelati ǀ Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe tož. mn. < slovan. *xy̋ša ← germ., prim. stvnem. hūs ‛hiša’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hiševanje -a s poslovanje: Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hlapčiček m fantiček: Leta je ena Pripvviſt: Kakor ſe en Hlapzhizhek im. mn. navadi, taku on od tiga nepusty, kadar ſtar poſtane (III, 594) Citat iz SP na začetku pridige, prevod pred tem navedenega lat. besedila Proverbium eſt: Adoleſcens juxta viam ſuam, etiam cum ſenuerit, non recedet ab ea.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hlapec -pca m hlapec: hlapez im. ed. je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja ǀ Oneſimus je bil Hlapz im. ed., inu vener je isvelizhen ǀ hlapiz im. ed. ſe je predolgu mudil damu priti ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga, inu maluvredniga hlapza rod. ed. ǀ Vni Capitan je proſſil sa sdrauje ſvojga klapza rod. ed. ǀ hlapzu daj. ed. deſet taushent centou denariu ſi shenkal ǀ Gospud hlapzo daj. ed. sapovei nehat ǀ kadar en Guspud bi imel eniga hlapza tož. ed. ǀ sazhneo s' mislio, aku nikar s' beſſedo gouorit s' hlapzam or. ed. ǀ hlapzy im. mn. vſe skuſi ſo tekali v' Opoteko pò reznie ǀ hlapzi im. mn. tezheo vrata operat ǀ ta nepametna shivina ſo tuoij hlapzij im. mn. ǀ Zhegar ſmò hlapezy im. mn. ǀ pred Bogam ſo ponishani klapzij im. mn. ǀ Gospodary ſe toshio zhes sanikornoſt ſvoyh hlapzou rod. mn. ǀ enimu Gospudu ſe farshmaga dellu suojh hlapzu rod. mn. opraulat ǀ sapovej hlapzom daj. mn. de ga imajo oſtrashit ǀ hishni Gospud sapovei hlapzam daj. mn., de imaio vſaketirimu en glaſſ vina natozhit ǀ je bil poslal ſvoje hlapze tož. mn. na vſe vogle uabit na ohzet

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hleb -a m hlebec: vſak dan polovizo hleba rod. ed. je s'kusi orla od G. Boga prejel ǀ je imel en ſam hleb tož. ed. kruha ǀ k' temu martvimu ſo dua velika hleba tož. dv. kruha pokopali ǀ Chriſtus Jogre poprasha: kulikajn hlebu rod. mn. imate ǀ poſodi ty meni try hlebe tož. mn. < pslovan. *xlě̋bъ ← germ. *hlai̯ba- ‛kruh’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Holofernesov -a prid. Holofernov: Ali Holoferneſavu im. ed. s ſerze od velike lubesni je gorelu (II, 235) → Holofernes, → Holofernov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Homodei m osebno lastno ime Homodei: Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei im. ed. (III, 281) Na robu je referenca Pet. Ant. in Vita S Gothar.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

horenpandelj -na m uhan: S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe, ſvoje slate perſtene, inu horenpandelne tož. mn. prozh od ſebe vershe Vzglasni h- je protetičen in verjetno predstavlja izgovor γ-. Nem. beseda Ohrenband, katere manj. je predloga slovenski, pomeni pravzaprav iz zlate ali srebrne žice narejen uhan, ki se zatakne za uhelj, tako da ga ni treba preluknjati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hoštarija -e ž gostilna: O shlahtna hisha! Boshja hoshtaria im. ed. ǀ greſta veno hoſhtario tož. ed. ǀ ſte pred mano takushne miſli imeli, de hushi nej ſte mogli veni hoshtery mest. ed. imeti ǀ vſe v'hoshtary mest. ed. puſtit ǀ v'hoshtariah mest. mn. je ſaſtaulala Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče) od → oštarija, → ostarija. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitāria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hoteti hočem nedov. 1. hoteti: jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika: Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu): Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hraniti -im nedov. hraniti, tj. imeti spravljeno: de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit nedol. shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ imamo hranit nedol., inu varvat njega Svete Sapuvidi ǀ Jeſt hranem 1. ed. nekatere v' shazi moje gnade ǀ edn blatu v'eni piſsani shkatli hrani 3. ed. ǀ vshe 449. lejt cell ſe hrani 3. ed. ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu hranite 2. mn. ǀ nikar nehranite +2. mn. sa ta drugi dan ǀ mertua trupla v'hishi dolgu zhaſsa hranio 3. mn. ǀ v' Moshtranzah ga hranio 3. mn. ǀ mu dadò kluzh od Svete almarize, vſame kelih vun v' keterem ſe hranio 3. mn. ſveti ublati ǀ je taku v'ſuojm ſerzu drukanu hranil del. ed. m ǀ ſo imeli poſtavit to skrinio Boshjo, v' kateri ſo hranili del. mn. m Table Sapuvidi Boshyh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hrib -a m gora, hrib: Hrib im. ed. od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba rod. ed. Olimpus imenovaniga ǀ s'hriba rod. ed. ena ſilnu velika ſkala ſe je bila utergala ǀ ſapovej enimu hribu daj. ed. de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib tož. ed. Tabor ǀ Ta shlahtna tiza phenix imenovana … te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij, ter na en viſoki hrip tož. ed. poſtavi ǀ ſe usdigne na ta rib tož. ed. Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ſe bò prikasal na hribu mest. ed. Sinai ǀ katero na hribu mest. ed. Calvarie bò prelil ǀ je hotel na hribi mest. ed. Thabor eno utto ſydat ǀ na tem viſſokem hribi mest. ed. Calvarie ǀ hribi im. mn. od veſſelja ſò pleſſali ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou rod. mn. ſtudenizi ſverat ǀ vſe hribe tož. mn., inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ Pasterij na hribah mest. mn. ſo nijh ouzhize sapustili ǀ v' mej vſimy hribamy or. mn. ſi je isvolil ta hrib Carmel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Hrizip(us) -pa m osebno lastno ime Hrizip: vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa rod. ed. (I/2, 88) ǀ Carneades Philoſophus je djal od ſvojga Preceptarja Chryſippa rod. ed. (IV, 210) ǀ Careades Philosophi je bil taku hualeshen Chrijsippu daj. ed. suojmu Precepteriu (I/2, 88) Hrízip, gr. Χρύσιππος (umrl 205 pr. Kr.), stoiški filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hudič -a m hudič: hudizh im. ed. jo uabi k'taisti greshni perloshnosti ǀ nje lubi, inu hudjzh im. ed. ſo jo zhakali ǀ Hudiz im. ed. sapovei garli, inu trebuhi ſtrezhi ǀ kadar kudizh im. ed. letu doſeshe ǀ k' shlushbi tiga ſveta, hudizha rod. ed. inu meſsa je vſe lahku ǀ nedoseshe ni od Boga, ni od hudiza rod. ed. ǀ nej mogozhe Bogu, inu hudizhu daj. ed. vſtrezhi ǀ ſe k'hudizhu daj. ed. ſmejhajozh oberne ǀ volnu hudizku daj. ed. ſte ſe podali ǀ jo perdash hudizho daj. ed. s'en lusht tiga meſſa ǀ Boga pod noge poſtavi, hudizha tož. ed. pak na glauo poſadj ǀ on hozhe gardo tebe Kakoreniga hudiza tož. ed. sturiti ǀ s'hudizhom or. ed. bi ſe sglihal vaſs sapelati ǀ Balaam je bil navajen s'hudizham or. ed. andlat ǀ prezei tista dua hudizha im. dv. tu truplu popadejo ǀ noter prideio try strashni hudizhi im. mn. ǀ hudizhy im. mn. ga po shtengah vershejo ǀ hudizhij im. mn. bodò s'ſtlazhili szauzh, inu ſtrup teh lintvernou ǀ hudishi im. mn., kateri ſo njega martrali ǀ udihzhij im. mn. ſo bilij hzher obsedli ǀ enkrat veliku hudizhou rod. mn. is pakla je bilu prishlu ǀ v'tovarshtvu teh hudizou rod. mn. ǀ Duhounij ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu rod. mn. ǀ So kakor ene paklenske jezhe, polne sludjou, inu hudizhuu rod. mn. ǀ sapovei tem drugim hudizhom daj. mn. de ga imaio na raſin natekniti ǀ s'Angelu ſi naſs k'hudizhom daj. mn. ſturil ǀ ſi shlushil hudizham daj. mn., satorai sdaj sa lon bosh ta vezhni ogin imel ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom daj. mn. zhes dalli ǀ hudizhe tož. mn. sa Boga ſo molili ǀ s' beſſedo morie potolashil, hudizke tož. mn. isgainal ǀ ty vſtekli oſsly pomenio te paklenske hudize tož. mn. ǀ ty greshni s' hudizhami or. mn. ǀ bo vekoma v' pakli s' hudizhomi or. mn. martran

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hudičev -a prid. hudičev: ta hudizhau im. ed. m Antechriſt, inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali ǀ ſledna hudizhava im. ed. ž skushnava lahku ga premaga ǀ leta je hudizhaua im. ed. ž ſmota ǀ O hudizhova im. ed. ž hudobnoſt ǀ vam od vſame vasha ſtara hudizkaua im. ed. ž vſakadaina pejſſim ǀ Ah hudizhavu im. ed. s takorshnu vpajne ǀ de bi neratale oroshje hudizhovu im. ed. s ǀ ſte isvoleni Chriſtuſavi, nikar tiga hudizhaviga rod. ed. m Puſta otrozi ǀ sa volo te hudizhave rod. ed. ž sabele ǀ odlozhitſe od hudizhaviga rod. ed. s tovarshtva ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni skushnavi hudizhavi daj. ed. ž peruolil ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau tož. ed. m na vratu noſsit ǀ raijshi hudizhavo tož. ed. ž kakor Boshjo sapuvid dershite ǀ nikar njega S. vola temuzh hudizavo tož. ed. ž doperneſsete ǀ li po hudizhovim mest. ed. s noterdajanu ſo shiveli ǀ is jeſika ſe ſpoſnaio ty isvoleni, inu ty fardamani, ty ſynovi Boshi, inu Synovi hudizhavi im. mn. m ǀ ſe shemit, pleſſat, inu pyanzhovat ſo hudizhaue im. mn. ž/s della ǀ shelite ledih biti teh hudizhavih rod. mn. skushnau ǀ ſi navajen vſelej hudizhavim daj. mn. skushnavam pervolit ǀ S. piſmu yh imenva otroke hudizhave tož. mn. m ǀ premagamo vſe skushnave hudizhave tož. mn. ž ǀ zhe shelimo vſe skushnave hudizhaue tož. mn. ž premagat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hudičevanje -a s hudičevanje: Od kot tulikajn shentovajna, plentuaina, inu hudizhovaina rod. ed. ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu, hudizhovainu daj. ed., shentovainu, klafainu ǀ Lubish hudizhovajne tož. ed., sludjaine, preklinajne, treskaine ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti … v' hudizhovaini mest. ed., v' pyanſtvi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hudo prisl. slabo, hudo: aku hudu dellash, nikar dobriga lona nezhakaj ǀ kakor od posta shlishish hudu tebi pride ǀ de ſi glih ij hudu grè ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi primer.> je ſmerdel huishi kakor obena merha ǀ v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili ǀ hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ǀ Nam ſe she hushi godj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hudoben -bna prid. hudoben: Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben im. ed. m kakor en peſſ ǀ Abel je nedolshin, Cain je hudobin im. ed. m ǀ ta hudobni im. ed. m dol. Herodesh, je bil sturil svesat S. Petra ǀ Kakor je skuſila una hudobna im. ed. ž shena ǀ Ah hudobnu im. ed. s takorshnu ſerze ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga rod. ed. m, inu maluvredniga hlapza ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne rod. ed. ž ſamovolnoſti ǀ sa volo njega hudobniga rod. ed. s, inu hreshniga shulejnia ǀ taku ſe tudi sgodj temu hudobnimu daj. ed. m ǀ je imel en taku hodoben tož. ed. m jeſik ǀ nehajte ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga tož. ed. m ži. Caina ǀ eno taku hudobno tož. ed. ž, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ en takorshen zhlovek enu greshnu hudobnu tož. ed. s ſerze imà ǀ s' ſvojm hudobnim or. ed. m ieſikom ǀ s' ſvojo hudobno or. ed. ž sheno Xantippio ǀ Tista dua hudobna im. dv. m stariza … ſama sta poſsuta bilà ǀ ti hudobni im. mn. m bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati ǀ vuzhite ſe vij hudobnij im. mn. m s'shkodo teh drugih nehati ǀ Ah hudobne im. mn. ž muhe ǀ ſe najde tulikain hudobnih rod. mn. ludy ǀ je bilu veliku hodobnyh rod. mn. terdouratnyh Ajdjou perteklu ǀ bom rekal tem hudobnem daj. mn. greshnikom ǀ Tem hudobnim daj. mn. letu kar nej obeden greh ſe ym je sdelu de je ena velika pregreha ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne tož. mn. m Iude ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne tož. mn. m, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy ǀ nejſte dershali s'unimij hudobnimi or. mn. primer.> Zhe hudobnishi im. ed. m je ta zhlovik, hushi ſodi, inu govory ad teh drugih ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga rod. ed. m mogal naiti ǀ ony ſe nepobulshaio ampak ſhe hudobniſhi im. mn. m rataio ǀ nej bilu na semli hudobnishih rod. mn. ludy kakor ſo bili Egyptiery presež.> Gdu ie bil Faraon? ta nar hudobnishi im. ed. m zhloviK tiga ſvejta ǀ tiga nerhudobnishiga tož. ed. m ži., inu greshniſhiga zhloveka ſo neuſmilenu martrali ǀ Vy pak nar hudobnishi im. mn. m ſte v'Prasnik bily ǀ v' rokah ſvojh ner hudobnishi rod. mn. ſaurashnikou

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hudobnost -i ž hudobija, hudobnost: Svejt vſhe vumera, inu naſha hudobnoſt im. ed. she veKhsi prihaja ǀ nej nehal od ſvoie hudobnoſti rod. ed. ǀ S. Chryſoſtomus ſerditu saupye zhes hudobnost tož. ed. tiga hlapza ǀ skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt tož. ed. h' zhednoſti ǀ ſtonoviten oſtane v'ſvoj hudobnoſti mest. ed. ǀ vener je bil ſvojo mero napolnil, inu s' ſvojo hudobnoſtio or. ed. prevagal poterpeshlivoſt Boshjo ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti rod. mn. (?) pravi S. Jacob ǀ mej drugimi njegovimi hudobnoſti or. mn. je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede, shentovati Boga, Nebeſſa, inu Svetnike

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hvala1 -e ž hvala: Od tiga pride zhast, inu huala im. ed. ǀ Hvala im. ed., inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ veliku vekshi huale rod. ed. je bil vreden David ǀ vſe zhasti, inu huale rod. ed. ſo bile vredne ǀ ſo tebe slovito, inu huale rod. ed. uredno na ſemli, isvelizhano pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila ǀ ſò na en kamen ſturili tu huale rod. ed. vrednu djaine saresat ǀ resnizhen, inu huale rod. ed. vureden priguvor je taisti ǀ Perſianski Krajl je kuale rod. ed. uredn ǀ S. Evangeliſti k' vezhni huali daj. ed. ſo v' S. Evangeli sapiſſali ǀ ſo niemu zhast inu hualo tož. ed. pejle ǀ Homerus ima vekshi hvalo tož. ed. sa volo ſvoiga lepu piſſajna ǀ nimash lete misli skuſi tvoje dellu Bogu huolo tož. ed., inu zhaſt dati ǀ ſo ſe navuzhili S.S. TROYZO zhaſtiti … inu vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo or. ed. skleniti ǀ Vener meni lete huale im. mn. de eden je ſvoje ſaurashnike pobil, inu pomuril meni danaſhni dan nedopadejo ǀ stu hual rod. mn., inu shegnu njemu da

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hvaležen -žna prid. hvaležen: vener Kumaj od deſset edn hualeshen im. ed. m ſe yskashe ǀ zhlovik je dolshan hualeshin im. ed. m ſe iskasat ǀ kakor ta hualeshni im. ed. m dol. Samaritan ǀ obena rejzh nej taku hualeshna im. ed. ž kakor je semla ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu … bo hualeshnu im. ed. s ǀ je sapovedal nam karshenikom k' hualeshnimu daj. ed. m ſpominu zhaſti, moliti, inu hualiti Svetu Reshnu TELV ǀ Titus Sabinus je imel eniga pſa taku hualeſhniga tož. ed. m ži. ǀ pomenio enu hualeshnu tož. ed. s ſerce ǀ Purgary ſo bily hualeshni im. mn. m enimu pſu ǀ takorshne hualeshne tož. mn. m Spomnie sa ſoſebne gnade prejete od Njegove miloſti, inu dobrute, je vſelei hotel imeiti primer.> Vni ſlepi zhlovik … je bil veliku hvaleshnishi im. ed. m ǀ vaſhi shivini hualeshnishi im. mn. m ſte bily, kakor meni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ida ž osebno lastno ime Ida: berem od te bogabyezhe Vduve Ida im. ed. s' imenam (III, 59) Sv. Ída iz Herzfelda (umrla pribl. 825), vdova po saškem vojvodi Egbertu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ignacius -a m osebno lastno ime Ignacij: Inu S: Ignatius im. ed. Marternik tudi on nam letu pravi ǀ pishe S. Jgnatius im. ed. Marternik ǀ Sveti Franciſcus Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa rod. ed. poslan ǀ takrat bi gvishnu s' S. Ignatiuſam or. ed. saupyli 1. Sv. Ignácij, antiohijski škof (mučen pribl. 110) 2. Sv. Ignácij Loyola (1491–1556)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ildefonsus -sa m osebno lastno ime Ildefonz: Inu nedaj Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili, pravi San Ildephonſus im. ed. (II, 48) ǀ ſe bere od S. Ildephonſa rod. ed. Toletanskiga Shkoffa (IV, 315) Sv. Íldefonz (pribl. 605–667), nadškof v Toledu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imeniten -tna prid. imeniten: Joſve je bil en imeniten im. ed. m Volshiak ǀ ta imenitin im. ed. m Philoſophus Pythagoras je djal ǀ kakor je bil odgovuril ta imenitni im. ed. m dol. Vuzhenik Bartholomæus de Scobar ǀ kakor yh je bil navuzhil ta iminitni im. ed. m dol. Kuhar Leucones ǀ una imenitna im. ed. ž greshniza Catharina ta lepa imenovana ǀ od tiga imenitniga rod. ed. m Philoſopha Pitogorosa ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu unimu imenitnimu daj. ed. m Beſedniku ǀ ſtu drugih peldou hualio, katere ty imenitni im. mn. m Malary ſo ſmalali primer.> Veliku je bilu Mashnikou, ali trye ſo ti imenitnishi im. mn. m → imenit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imenovan -a prid. imenovan: nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imenovati -ujem/-am dvovid. imenovati: Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali, inu s'ſelishzhe, dreuie inu ſad imenovati nedol. ǀ kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati nedol., namrezh Mocrocoſmos ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat nedol. Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ yh imenuie 3. ed. norze ǀ leto Boshio arznio imenova 3. ed. S. Ignatius Marternik ǀ S. piſmu yh imenva 3. ed. otroke hudizhave ǀ kateru meiſtu my imenujemo 1. mn. Viza ǀ moje ime je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio 3. mn. Juri ǀ S. Euangeliſti Chriſtusha imenuaio: 3. mn. Magiſter ǀ en pot imenujejo 3. mn. pot te nedolshnosti ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai, inu shentvai Njegovu Ime, inu mene uſako minuto imenovai vel. 2. ed., de ſmano bosh v' pakli do vekoma Boga preklinal ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne imenoval del. ed. m ǀ katero proprei Chriſtus je imenual del. ed. m leno pſizo ǀ v' ſvoijh lyſtoh 219 kratga je imenoual del. ed. m ǀ tiga bosh imenovala del. ed. ž, Jeſus ǀ en Kloshter ſiſidali, inu Alleluja imenovali del. mn. m imenovati se nedov. imenovati se: Rim ſe imenuje 3. ed. od Romula Alexandria od Alexandria ǀ danaſs ſe imenuje 3. ed. en dober Pastir

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Imetus m zemljepisno lastno ime Imet: Nemorio prehualit ta hrib Imettus tož. ed. (IV, 310) Ímet, gr. Ὑμηττός, gora južno od Aten en lep navok nam da Imperfectus im. ed. (I/2, 77)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

in2 cit. predl. z abl. v: pishe S. Grogor. Hom. 38. in Evange: ǀ kakor berem in ſpeculo exemplorum ǀ od kateriga ſim bral in Vita Patrum ← lat. in ‛v’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Indija -e ž zemljepisno lastno ime Indija: kadar is Indie rod. ed. ſi ſe ſamkaj pelal ǀ Lete dny ſim bral, kar is Indiæ rod. ed. piſheo, de en Ajd je bil prishal v'tu meſtu Goa ǀ k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt … S. Thomash Indio tož. ed. ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo tož. ed. pellali ǀ Thomas gre v'Indio tož. ed., kir poprej nihdar nej ſo od Christuſha shlishali ǀ krajl Artaxerxes je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy mest. ed. ǀ v'Indij mest. ed. taisti neverni ajdouski ludje taku mozhnu ſvoje starishi ſposhtujeio ǀ po cellem ſvejtu, inu v' Indie tož. mn. ǀ Takushni ſo kakor vnu drevie, kateru v'Indiah mest. mn. raste od katerih Herodotus pishe Índija, azijski podkontinent; → Indije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

indijanski -a prid. ameriški, indijanski: Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus v'tem meſti Tubara, ter je mozhnu sfaril en gvishen greh, kateriga je ozhitnu tribal en velik Indianski im. ed. m Gospud (V, 51) ǀ Sveti Franciſcus Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske tož. mn. ž deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan (V, 161) ǀ v' niketerih indianskih mest. mn. deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma kateru hozhe v' nashim jeſiku rezhi: Gospodar, ali hishni Ozha (V, 137) → Indije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Indije -ij ž mn. zemljepisno lastno ime Amerika: kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou, de kadar ſo bily ta pervikrat v' Jndie tož. mn. pershli ǀ En lep mirakel pishe Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil. Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus v'tem meſti Tubara ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku … inu celli ſvejt, tudi ta novi v' Indiah mest. mn. Poimenovanje temelji na zmotnem Kolumbovem prepričanju, da je odkril zahodno pot do Indije; → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Inhinus m osebno lastno ime Inhin (?): ſe ſemkaj dobru raima, Kar pishe Gobriel Inchinus im. ed. ǀ od Kateriga tudi pishe Inchinus im. ed. (I/2, 121)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Inocencius -c(ius)a m osebno lastno ime Inocencij: je maſho bral pred ſmertio S. Aleſſa Papesh Innocentius im. ed. ta Pervi ǀ enkrat je bil piſſal Innocentius im. ed. Papesh ta III. ǀ od Papesha Innocentiuſa rod. ed. XI. ǀ ſe tudi Papeshu Innocentiusu daj. ed. timu III perporozhj ǀ ſe je perporozhil Svetlimu Papeshu Innocenziusu daj. ed. timu XI. ǀ poshlushaite Papesha Innocenza tož. ed. 1. Sv. Inocéncij I., papež (402–417) 2. Inocéncij III., papež (1198–1216) 3. Inocéncij XI., papež (1676–89)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

irpregovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre Marie Magdalene … vezhkrat je irperguala del. ed. ž Chriſtuſa Jesusa v' ſvoio hisho, ter s' vſo andohtio je njemu ſtregla (V, 521 s.) → erpregovati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Isahar m osebno lastno ime Isahar: kakor ſe bere v' ſvetim Piſſmi od uniga dobriga Dellauza Iſachar im. ed. imenovaniga Isahár, gr. Ἰσσαχάρ (SP 1 Mz 30,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Iskarijot(a) -ta m osebno lastno ime Iškarijot: raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot im. ed. ſijdi ǀ kakor en drugi Iudash Iſkariot im. ed. pravi ǀ Polè Iudesh iskariot im. ed. ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ kadar Judje je bil perpelal Jskariot im. ed. v' ta Vert Gezemani ǀ kakor Iudas Iskariota im. ed., kateri je bil prishal k'Chriſtuſu ǀ nezh negovori, ad Judesha Iskariota rod. ed., kateri je bil na miloſti boshy zagal ǀ Od Judesha Iskoriota rod. ed. ǀ Iskariotu daj. ed. sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra Iskariota tož. ed. je bila sgubila ǀ G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga suergil tiga greshniga Jskariota tož. ed. ǀ s'Iudesham Iskariotam or. ed. dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ velik Iskariotou rod. mn. na ſemli se najde ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu rod. mn. bi vidili k' S. Rus. T. perblishat → Iškarijot

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

iskra -e ž iskra: Ena iskra im. ed. je taku slaba, de ena ſama kapla vuodè io ugaſne ǀ iskra im. ed. Boshje oblaſti ǀ Maihina je ena iskar im. ed., inu vener enu cellu mejſtu poshge ǀ s' te iskre rod. ed. bosh sposnal kakorshno martro terpin ǀ ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere rod. ed. de bi ſe nespekal ǀ eno ſamo iskro tož. ed. nemoresh eno minuto na roki preneſti ǀ she danaſhni dan te shkodlive iskre im. mn. ſe vidio ǀ s'ozhy gorezhe jskre im. mn. ij shvigaio ǀ ijskre im. mn. … mu ſo shvigale ǀ Skala od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè, temuzh gorezhe iskre tož. mn. ǀ de bi pogaſsil v'ſvojm truplu te smerdezhe ijskrè tož. mn. ǀ Sakaj tedaj ſe igrate s'iskramij or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

iz predl. I. z rod. 1. iz: ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ is'priatela, bò vaſs nepriatel ratal ǀ Vni Capitan js Capharnaua ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ kadar ta grosd je mehak, inu ſladak, de s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti 2. z, tj. od zgoraj navzdol: Crucifix kateri je bil na bari ſname rokè is krisha 3. zaradi: letu neſturite is Firbiza, ampak iz andohti ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave v' greh padete II. z or. z: ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh ſaurashnikou ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ Ie bil lascaris eniga Grofa is imenam Peter vbyl ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila → z2, → z1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Izaja(s) -ja m osebno lastno ime Izaija: nad letem ſe zhudi Isaias im. ed. Prerok ǀ kakor je bil Iſaias im. ed. samerkal ǀ od katerih Isajas im. ed. praui ǀ klaguje Iſajas im. ed. Prerok ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh Jſaias im. ed. Prerok ǀ Jſajas im. ed. nam pokashe ta mezh, rekozh ǀ nad vamy ſe je dopolnilu, kar Jſsaias im. ed. je prerokoual ǀ naſs troshta, inu opomina Iſaia im. ed. Prerok rekozh ǀ G. Bug je hotel ozhiſtit shnable Preroka Iſaia rod. ed. ǀ Kakor doli vſamem s'Preroka Iſaja rod. ed. ǀ takorshne ludy G. Bug skuſi uſta Jſaia rod. ed. Preroka sashpotuje ǀ Angel, kateri je bil Iſaju daj. ed. shnable ozhiſtil ǀ je djal Bug tudi pruti Iſaiu daj. ed. Preroku ǀ s'kusi Isaia tož. ed. Preroka govorij ǀ ozhitnu ſe pusti shlishat s'kusi Isaja tož. ed. Preroka ǀ nemolzhite s' Iſaiam or. ed. Prerokam, katiri je djal Izaíja, lat. V Isaias, gr. Ἡσαὶας, hebr. Ješajahu, prerok (SP Iz 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izbira -e ž izbira: kadar Abraham ſe imel lozhit od Lotha, je njemu na sbiro tož. ed. dal ǀ kadar ſo bily njemu na sbiro tož. ed. dali lepe gvante, inu shelesne sholnerske jope ǀ Pilatus je bil na sbero tož. ed. dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba, ali Chriſtuſa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izceran -a prid. oslabljen, izžet, izmučen: ionas od te velike ribe balene nej bil ſzeran im. ed. m, de se ſi lih try dni je v' nje trebuhu leshal ǀ bolniku arznie nezh nepomagaio, ampak de she boleſan hujshi prihaia, de mokruta, inu urozhina naterlih je iszerana im. ed. ž videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga tož. ed. m ži. Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa ǀ Ste taku s' poſtam szerani im. mn. m de vaſſ nej druſiga, kakor kuſt, inu kosa → izcerati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izčistiti -im dov. očistiti: shelim moje madeshe szhiſtit nedol. ǀ kakor en dober Vertner, kateri hozhe szhiſtiti nedol. od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ G. Bug nej mogal drugazhi shziſtit nedol. ta ſvejt, ampak s'tem gmain potupom ǀ resgreje kar je smersliga, inu szhisti 3. ed. kar je umadesheniga ǀ poſt ſzhiſti 3. ed. nasho pamet ǀ dokler nebosh szhiſtil del. ed. m tvoje Krajleſtvu od shentovaina ǀ dokler nebote szhiſtili del. mn. m vashe ſerze od grehou izčistiti se očistiti se: imamo poprei od grehou ſe szhiſtit nedol. ǀ Shelesu kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti 3. ed. ǀ dokler ſe neshzhiſti +3. ed. v' vizah od vſyh ſvojh madeshu ǀ dushe ſo sadershane, dokler ſe szhiſtio 3. mn. od ſvoih grehou ǀ na tem ſvejtu ſe s' zhiſtio 3. mn. od vſyh teh ner manshi grehou ǀ dokler ſe nebosh popolnoma shzishtil del. ed. m ǀ od katerih na semli skuſi pokuro ſe nej szhiſtila del. ed. ž ǀ sadoſti ſe nej ſò szhiſtile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izdrakslan -a prid. izstružen: S. Duh pravi de rokè Mariæ Divize ſo ſdrakslane im. mn. ž ǀ S. Duh pravi od Mariæ Divize, de imà rokè sdrakslane tož. mn. ž (III, 336) → draksler

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izdreti -derem dov. 1. izdreti: sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti nedol. ǀ Chriſtus je sapovedal ozhy is glave ſi sdreiti nedol. ǀ en tern s'noge tebi sdere 3. ed. ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij sdere 3. ed. ǀ prideta ven borsht, on sdere 3. ed. eno pishtolo ǀ hitru ſdere 3. ed. ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka ǀ s'pakla planio, s'narozhaj te shene ga ſdereio 3. mn. ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo 3. mn., rajſhi kakor de bi njega reshalile ǀ Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus je bil en tern sderl del. ed. m s'noge ǀ s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli del. mn. m, v'keho djali 2. odreti, obrati za materialne dobrine: Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio 3. mn. s'ozheta, inu mater vſe karkuli morio, velike oblube ym ſturè, ali kakor ſo s'hishe nemorio vezh od ſvoyh ſtarishyh shlishat ǀ po tem kir ſo vſe blagu s'nyh ſderli del. mn. m izdreti se izdreti se, osvoboditi se: je letela po lufti ena poſtoina, katera je imela v' kramplah eno skledinzo, leta is krampel ſe sdere 3. ed., ter raunu na glavo Eſchilu pade

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.