okóliš tudi okolíš -a m (ọ̑; í) 1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota zaa) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš;
matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš 2. okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka;
okoliš mesta 3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okolíšanje -a s (ī) glagolnik od okolišati: vse to okolišanje se mu je upiralo / povej mi brez okolišanja
● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišanja hitro, takoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okolíšati -am nedov. (ī) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: kaj bi okolišali in slepomišili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okóliščina -e ž (ọ̑) 1. nav. mn. dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na potek, uresničitev česa: okoliščine tega ne dopuščajo;
okoliščine so se popolnoma spremenile;
hitro se je moral prilagoditi novim okoliščinam;
nastopile so nenavadne okoliščine / zunanjepolitične okoliščine; skupek, splet srečnih okoliščin / ed., z oslabljenim pomenom opozoril bi na okoliščino, da sta pisatelja najbližja rojaka // razmere: vse je odvisno od okoliščin, v katerih kdo živi; v takih, teh okoliščinah ni mogel delati; živeli so v težkih okoliščinah 2. zastar. okolica: poznal je vso okoliščino, saj je že povsod beračil
♦ pravn. obteževalne ki vplivajo na odmero večje, olajševalne okoliščine ki vplivajo na odmero manjše kazni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okólišen tudi okolíšen -šna -o prid. (ọ̑; ȋ) 1. nanašajoč se na okoliš ali okolico: okolišne vasi / okolišni prebivalci // ki je okoli, v bližini česa: voda je zalila okolišne rove 2. knjiž. ki gre okoli, okrog: šli so po okolišni poti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okolíšenje -a s (ī) glagolnik od okolišiti: sprenevedanje in okolišenje / govoril je neposredno, brez okolišenja
● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišenja hitro, takoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okolíšiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil;
okolišiti in slepomišiti;
okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše // knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okóliški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na okolico: hodil je po okoliških hribih;
okoliške vasi / okoliški kmetje; okoliško prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okólišnji -a -e prid. (ọ̑) knjiž. okoliški: zelenjavo so kupovali pri okolišnjih kmetih / delavci iz okolišnje tovarne bližnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.