okroglína -e ž
1. okrogel, zaobljen del česa: Toga ednoga dugoványa viszikoszt, toga drügoga globocsino, pá drügoga okroglino mérimo KAJ 1870, 65
2. okolica, pokrajina: ino Okrogline Szlovenſzke Vice-Öspöröſſa KM 1796, 1; i vu vſzoj okroglini bili ſzo odörjeni KM 1790, 72; Oh oh nebeſzke okrogline BKM 1789, 86; naj bi szvojo örocsino (Erdészko, ino pribli'sne okrogline) od Czaszara pod szé vzéo KOJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

okróugli tudi okrógli -a -o prid. okrogel: Gömbölyü; okrogli -a -o KOJ 1833, 157; Bo'ze králeſztvo je veſz ete okrougli ſzvejt KŠ 1754, 159; zKuzi ſze okrougla zemla BKM 1789, 86; ka je Paveo niſzikoga i okrougloga, edno malo prignyenoga tejla KŠ 1771, 431; ſzkouv ſze more krüh ſzpecſi okrougli KŠ 1754, 202; Dabi vſzo okrouglo zemlo te vodé, Ne potopile BKM 1789, 155; Po okrouglom ſzvejti Scsé ga veſz po'zrejti BKM 1789, 396; mops z okroglov glavov AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.