cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jájčji, adj. Ei-, Eier-; jajčje lupine; jajčje okrogel, eirund, oval, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

košúlja 1., f. 1) der Korb, Z.; — okrogel, iz srobotine spleten košek z majhno odprtino, v katerega se lešniki, orehi i. t. d. spravljajo, C., M., Kras; — 2) ein Handwägelchen mit geflochtenem Wagenkorb, Idrija.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krog m, F8, circulatim, v'krog, okuli; circunjicere, okuli v'króg metati; convexitas, v'krog velbanîe; gyratus, -a, -um, v'krog obernîen, v'krok ṡvit; orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel taler, króg, rink; verticosus, -a, -um, tú kar ſe v'krok verty, kakòr ena vertazha na vodi; zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krǫ́gəł, -gla, adj. = okrogel, Mur., Cig., Jan.; Pod tretjo (n. lipo) kroglo rajajo, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krona [krọ̑na] samostalnik ženskega spola

1. okrogel predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti; krona
2. tolar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kronica [krọ̑nica] samostalnik ženskega spola

iz cvetja spleten okrogel okras za na glavo; venček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kuglast prid., teres, -tis, okrogel, obel, kuglaſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obel prid., teres, -tis, okrogel, obel, kuglaſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okrogel [okrọ́gǝu̯] pridevnik

okrogel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okrogel prid., F46, cibilla, okrogla miẛa; discus, ṡkléda, tudi ena kamenata okrugla ṡhkrivzhiza k'luzhanîu; globosus, -a, -um, okrogil; hemicyclus, -cli, en okrogli ſtol, na polovizo zirkelna ſturjen; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel; pelta, -ae, polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; rotundare, okroṡhiti, ali okroglu délati, okroglu ſturiti; rotundus, -a, -um, okrogil

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okrogel -gla prid. okrogel: letu okroglu im. ed. s iabauku je leta ſveit (V, 496) ǀ ona sturj enu okroglu tož. ed. s ſnaminie (II, 395) ǀ Naturaliſti pak pravio, de lintuorn v'repi imà ene madeshe okrogle tož. mn. m ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru (II, 410)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okroglína -e ž
1. okrogel, zaobljen del česa: Toga ednoga dugoványa viszikoszt, toga drügoga globocsino, pá drügoga okroglino mérimo KAJ 1870, 65
2. okolica, pokrajina: ino Okrogline Szlovenſzke Vice-Öspöröſſa KM 1796, 1; i vu vſzoj okroglini bili ſzo odörjeni KM 1790, 72; Oh oh nebeſzke okrogline BKM 1789, 86; naj bi szvojo örocsino (Erdészko, ino pribli'sne okrogline) od Czaszara pod szé vzéo KOJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okróugli tudi okrógli -a -o prid. okrogel: Gömbölyü; okrogli -a -o KOJ 1833, 157; Bo'ze králeſztvo je veſz ete okrougli ſzvejt KŠ 1754, 159; zKuzi ſze okrougla zemla BKM 1789, 86; ka je Paveo niſzikoga i okrougloga, edno malo prignyenoga tejla KŠ 1771, 431; ſzkouv ſze more krüh ſzpecſi okrougli KŠ 1754, 202; Dabi vſzo okrouglo zemlo te vodé, Ne potopile BKM 1789, 155; Po okrouglom ſzvejti Scsé ga veſz po'zrejti BKM 1789, 396; mops z okroglov glavov AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okrožen del., orbiculatus, -a, -um, okroṡhen, okrogel, kar je okroglu ſturjenu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ovālən, -lna, adj. podolgovato okrogel, jajčast, oval, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podȏłgast, adj. länglich; podolgasto okrogel, länglich rund, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podołgovàt, -áta, adj. = podolgast, länglich, Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.); p. obraz, Zv.; podolgovato-okrogel, oval, Cig. (T.); tudi: podółgovat, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prǫ̑dnik, m. 1) okrogel kamen v produ, der Rollstein, der Flussstein, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) eine Art Strandläufer: das Grünbeinchen (tringa), Cig., Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rink m, F2, collaria, ẛheléẛni rink ſuṡhnom na gerli; orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel taler, króg, rink

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sférski, adj. obel, okrogel, sphärisch, nk.; s. odklon, die sphärische Abweichung, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

taler m, F4, athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo; catillare, talerje liẛati; cycus[!], en taler; orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel taler, króg, rink

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tŕkəlj, -klja, m. 1) der Klöpfel, der Schlägel, Mur., Cig., C.; — der Prügel, C.; — 2) der Baumklotz, Cig., Jan., M., C., Zv., KrGora; — = okrogel kos debla v polenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žlebat prid., F4, imbrex, -cis, vel imbricium, -ÿ, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ẛhlibati zégel ſturjen; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.