Ciprum m zemljepisno lastno ime Ciper: Selim Solimanau Syn, leta Benezhanom je bil vſel tu lepu Krajleuſtvu Ciprum im. ed. (IV, 162) Vzhodnosredozemski otok Cíper so 1489 zavzeli Benečani, 1570 pa Turki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Čerig [čerīg] samostalnik moškega spola

otok Ciper

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Egina ž zemljepisno lastno ime Ajgina: bom perglihal inimu sdravimu ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina im. ed., inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi (IV, 199) Ajgína, gr. Αἰγίνα, otok med Peloponezom in Atiko

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Etalija [etalȋja] samostalnik ženskega spola

italijansko mesto in otok Elba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Kalavrija ž zemljepisno lastno ime Kalavrija: Ie bila ena Gospodizhna v'tem shlahtnim Mestu Calauria im. ed. (I/1, 230) ǀ v' tem shlahtnem meſti Calauria im. ed. (IV, 274) Mišljen je otok Kalavríja, gr. Καλαυρεία, ob jugovzhodni obali Peloponeza ali tamkajšnje mesto Poros.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lúben, -bena, m. der Seebarsch (der Branzin) (labrax lupus), Otok Rab-Erj. (Torb.), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȗžnjak 1., m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Malta -e ž zemljepisno lastno ime Malta: je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti mest. ed. s' zholna ſtopil (III, 129) Málta, otok v Sredozemskem morju

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

marmor m, parius, tá marmor kamen is tega otok Pario. 1.Par:29; prim. marbelj kamen, marmelj ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȃvək 1., -vka, m. viseč otok, otekla bezgavka, GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odmę́kniti, -mę̑knem, vb. pf. 1) weich werden, Jan., C., Pohl. (Km.); aufthauen, Cig., Jan.; odmeknilo je, = jug je nastopil, da je (po zimi) vreme zopet "mečje", Lašče-Erj. (Torb.); — 2) erschlaffen, Mur.; — 3) nachlassen, aufhören (o bolečini), Povir (Kras)-Erj. (Torb.); bolečina, otok odmekne, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odpràviti -právim dov.
1. odstraniti, premaga-ti: i pri etoj priliki sze more vszáka naprê-prihájajôcsa razlocsnoszt odpraviti AI 1875, br. 2, 4; Paziti trbej, ka se čemér hitro z rane odprávi AI 1878, 29; ino jih je proszila, náj bi prisli hüdoga dühá zapriszégat, i odprávlat KOJ 1845, 98; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo BKM 1789, 423; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo SŠ 1796, 66
2. poslati: Generála hitro v-Erdelsko odprávi KOJ 1848, 104; ár je Gejza vesz 'sivesz na Vogerszko odpravo KOJ 1848, 22; szo Poszlansztvo v-Bécs odpravili KOJ 1848, 75
odpràviti se -právim se odstraniti se: Z-tém sze ti máli sztvári odprávijo i 'zivina pocsinek má AIP 1876, br. 2, 8
odprávleni -a -o
1. odstranjen: Mensi krivci szo pa szpolovleni, ino sztrán odprávleni KOJ 1848, 118
2. poslan: gde je Napoleon na otok Elba odprávlen KOJ 1848, 121; Odprávleni szo tak Poszlanci k-nyemi KOJ 1848, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

òsredek -dka m rečni otok: vsze je bej'salo, nekaj na mürszke oszredke KOJ 1914, 125

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otèk, -tę́ka, m. = otok, die Geschwulst, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otǫ̑čəc, -čca, m. dem. otok; 1) eine kleine Insel, Valj. (Rad); — 2) eine kleine Geschwulst, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otǫ̑čək, -čka, m. dem. otok; eine kleine Insel, Cig. (T.), Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otǫ́čən, -čna, adj. 1) inselreich, Jan.; — 2) = vzbočen, vrhat, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. otok 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otočice [otọ́čice] množinski samostalnik ženskega spola

otok

PRIMERJAJ: otok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otǫ̑čič, m. dem. otok; das Inselchen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otòk, -tǫ́ka, m. 1) die Insel; — 2) die Geschwulst; (v tem pomenu tudi: otọ̑k, Dict., jvzhŠt.); — 3) = krog, zid v otòk, = v krog (im Halbkreise), Koborid-Erj. (Torb.); ženske gredo rade v otok (tanzen gern), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otók tudi otóuk -a m
1. oteklina: Daganat; otok KOJ 1833, 153
2. tok, krvotok: I ovo edna 'zena vkrvávom otouki bodoucsa dvanájſzet lejt KŠ 1771, 29; Nika 'ſenſzka, ſtera je dvanájſzet lejt vu krvávom otouki bila KM 1796, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otok [ótok] samostalnik moškega spola

1. oteklina, bula
2. otok

PRIMERJAJ: otočice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otok2 m, F11, insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; insulanus, -a, -um, is ottoka; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; insularis, -re, kar k'enimu ottoku sliſhi, ali v'enim ottoku prebiva; mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga [str. 132b ]; mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti otokou, ali polovizo ſuhiga [str. 134a ]; parius, ta marmor kamen is tega otoka Pario. 1.Par:29; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otuk gl. otok 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Palmóza -e ž Palmoza, grški otok: vu záton Pathmos, ki je zdaj Palmoza, ga je zegnao KŠ 1771, 261

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pobrẹ́žən, -žna, adj. Ufer-, Strand-, Küsten-, Cig., Jan., nk.; pobrẹ̑žni otok, die Küsteninsel, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pribrẹ́žən, -žna, adj. Gestade-: pribrẹ̑žni otok, die Gestade-, Küsteninsel, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče-Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)-Erj. (Torb.); (die Klebeauster, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

reči dov., F20, ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!], je rekel; aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo rezhi; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi; dic, rezi, povi; dicere, rezhi, povédati, praviti; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; dictu nihil facilius, lahku je rezhi; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu rezhe kar hozhe; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

spláhniti 1., -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen (v. der Farbe), Cig., C., Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šọ̑la 1., f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Taprabonar -ja m prebivalsko lastno ime Cejlonec: Taprabonary im. mn. kadar na morje ſe poſtavio ena gvishne tize s' ſabo v' zholn vſameio ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou rod. mn. (III, 539) Lat. ime otoka Cejlon je Taprobane. Otok je poimenovan po mestu, ki je v stind. zapisano kot Tāmraparṇa-.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tok2 [tȍk] ali [tọ̑k] samostalnik moškega spola

oteklina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

upádati, -pȃdam, vb. impf. ad upasti; fallen, sinken, abnehmen; voda upada; oteklina, otok upada, Cig.; — srce, srčnost mi upada; — körperlich verfallen, einfallen, abnehmen, mager werden, Cig.; lica mu upadajo, Cig.; — u. z besedo, kleinlaut werden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vkràjvzéti -vzèmem dov. odvzeti: dobrouto, stero nam niscse nemore vkrajvzéti KOJ 1845, 17; Matyas I. scsé Stájer vkrajvzéti KOJ 1848, 67; Törszki Czaszar Benetsánom po szili vkrajvzeme otok Morea KOJ 1848, 10; Dühá szvétoga tvojega nevzemi vkraj od méne KOJ 1845, 129; Boug nám je vkrajvzéo KOJ 1845, 105; kim je szmrt vkrâvzéla roditele KAJ 1870, 52; kaj ſzte vkraj vzéli klücs znánya KŠ 1771, 210
vkràjvzéti -a -o odvzet: Szamo Slézia od prájszkoga Krála vkrajvzéta KOJ 1848, 110; Franczúzom je vsze vkrajvzéto KOJ 1848, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žlẹ́zən, -zna, adj. Drüsen-, Cig., Jan.; žlẹ̑zni otok, die Drüsengeschwulst, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.