elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏) 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti 2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg 3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jógurtni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z jogurtom: jogurtni preliv; jogurtna strjenka; V mestu je trava pomendrana, po njej se valjajo plastične vrečke, steklenice in jogurtni lončki E (↑)jógurtjógurtna revolúcija -e -e ž (ọ̑, ú)
1. organizirana zborovanja, demonstracije proti takratni oblasti v jugoslovanski avtonomni pokrajini Vojvodini v letih 1988 in 1989: V Beogradu so Vojvodino le tu in tam imenovali avtonomna pokrajina, a ta si po političnih spremembah prizadeva za formalno vračanje politične avtonomije, ki jo je po jogurtni revoluciji ob koncu osemdesetih odpravil stari režim
2. oznaka za organizirana zborovanja, demonstracije po letu 1991, usmerjene proti birokratskim in demokraciji odtujenim oblastnim strukturam na različnih nivojih: V nekaterih krajih se lahko zgodi jogurtna revolucija po slovensko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dèskanje -a s (ə̏) 1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; jadranje na deski, surfanje (1), windsurfing: Jezero je dolgo 40 kilometrov, okoli njega pa rastejo turistični bungalovi, ob katerih ponujajo ribarjenje, deskanje in vožnjo s čolni
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; surfanje (1//): deskanje na valovih; Pogrešam deskanje, saj je čudovit občutek drseti po valovih s kakšnimi 80 kilometri na uro 2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, snowboard (2), snowboarding: deskanje na snegu; Deskanje postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije 3. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, surfanje (2): spletno deskanje; Visoka tehnologija deskanja, videoiger in mobitelefonije večine državljanov na razvitem severu ne osvobaja, temveč jim samo malce hitreje prazni žepe, državi pa omogoča še temeljitejši nadzor nad njimi E (↑)dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
iskálnikSSKJ -a m (ȃ) rač. 1. spletna stran ali polje na spletni strani za iskanje informacij, spletnih strani: vpisati besedo v iskalnik; internetni iskalnik; spletni iskalnik; Zmogljiv iskalnik omogoča obiskovalcem iskanje informacij po različnih kriterijih: po ključnih besedah ali imenu podjetja, po kraju, po vrsti turistične ponudbe in po datumu 2. program, ki na internetu, računalniku najde iskane informacije, podatke: datotečni iskalnik; Zaradi visoke hitrosti iskanja podatkov je uporaba namiznih iskalnikov postala prijetna in predvsem koristna E (↑)iskálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mail1 -a cit. [mêjl] in mêjl -a m (ȇ) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), e-pošta (1): Prosili smo vas, da nam vprašanja pošljete po mailu in da bomo takrat videli, ali lahko odgovorimo ali ne | Prek mejla urejava podrobnosti v prezentaciji o delu zveze potrošnikov 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), e-pošta (2): Vsak dan ji pošlje en mail | Zdelo se mi je, da v mejlih, ki mi jih je poslal, piše tako zelo sproščeno in neposredno kot še nikdar poprej E ← agl. mail 'pošta, poštna pošiljka' ← stfrc. male 'torba' ← stfrank. *malha, prim. (↑)málhamail2 -- v prid. rabi
e-mail2, e-poštni: mail strežnik; V Cankarjevem domu bo na ogled razstava Ženske brez meja, ki izhaja iz koncepta mail arta – umetnosti po pošti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
óptičniSSKJ -a -o prid. (ọ́) óptični brálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični čitalnik, skener (1): Predlogo faksa ali kopije moramo vstaviti v optični bralnik in pognati program, s katerim jo potem optično preberemo
óptični čitálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik, skener (1): V napravo, ki združuje tiskalnik, fotokopirni stroj, optični čitalnik in telefaks, lahko vgradite brezžično mrežno kartico
óptični dísk -ega -a m (ọ́, ȋ)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; laserska plošča: Stroški shranjevanja podatkov na papirju za več kakor 75-krat presegajo stroške shranjevanja na optičnem disku
óptični kábel -ega -bla m (ọ́, á)
kabel iz optičnih vlaken: polagati optične kable; širokopasovni optični kabel; prenos podatkov po optičnih kablih; Najhitreje se internet pretaka po optičnih vlaknih in prav letos so začeli največji ponudniki internetnega dostopa v večjih slovenskih mestih s polno paro napeljevati optične kable
óptično vlákno -ega -a s (ọ́, á)
tanko upogljivo stekleno vlakno, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala: Po optičnih vlaknih se podatki prenašajo s pomočjo svetlobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sŕfar -ja in surfar -ja cit. [sə̀rfar] m, člov. (ȓ) pog. 1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, surfer (1): V vodi je bil en srfar, na obali pa se je spravljalo v vodo še kar nekaj drugih
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: Ker naj bi bili tu najboljši valovi, se tu zbirajo najboljši srfarji in tudi najboljši reševalci iz vode 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), surfer (2): »Ugrabljali« smo tiste srfarje po internetu, ki so v iskalnike vtipkali določeno ciljno besedo E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
surfanje -a cit. [sə̀rfanje] in sŕfanje -a s (ə̏) 1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, windsurfing: Za surfanje obstaja več različnih vrst desk in jader, ki so za različne moči vetrov tudi različno veliki | Da bi ušel brezizhodni monotoniji doma, se je lotil najbolj ekstremnih oblik srfanja v neurju
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; deskanje (1//): Tisto pravo surfanje vedno bolj prihaja tudi v Slovenijo, surfanje, kjer potrebujemo samo desko in valove | Med srfanjem na visokem valu pred Perthom ga je tik pod gladino spremljal najmanj tri metre dolg, a na srečo očitno sit morski morilec 2. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, deskanje (3): Surfanje po spletnih straneh mi pomeni predvsem sprostitev | Ko bo otrok opravil svoje obveznosti, lahko toliko in toliko časa porabi za igranje ali za srfanje po spletu E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pòosamosvojítveni -a -o prid. (ȍ-ȋ) ki je v zvezi s časom po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije: poosamosvojitvena politika; poosamosvojitvena zgodovina; poosamosvojitveno obdobje; Za poosamosvojitvena leta v slovenskem filmu je značilna averzija do filmov, ki so nastajali po slovenskih literarnih delih E iz po osamosvojítvi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pôpkórn -a in popcorn -a cit. [pôpkórən] m (ȏ-ọ́) pog. 1. razpočeno in napihnjeno zrno koruze pokovke; kokica, pokovka (2): jesti popkorn; prodaja popkorna; Američani se spoznajo na popkorn – po domače kokice –, brez katerih menda ni mogoč polnovreden ogled filma 2. umetniško nezahteven film: gledati popkorn; dobičkonosni popkorn; Hollywood, ki slovi po brezvestnem popkornu, zelo rad slavi inspirativne filme – filme z vestjo E ← agl. popcorn iz pop 'pok' + corn 'koruza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dèskarski -a -o prid. (ə̏) 1. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; snowboarderski: slovenska deskarska reprezentanca; Najmlajša deskarska disciplina so skoki 2. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po vodi stoje na jadralni deski: deskarski jambor in jadro
// ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Poleg lepo urejene plaže z zlato mivko stoji še mogočna skalnata deskarska plaža, na kateri vsako leto prirejajo mednarodna tekmovanja E ↑dèskar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ljúdskiSSKJ -a -o prid. (ȗ) ljúdska iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȗ, ȋ)
pravica po predpisih organizirane skupine občanov, da zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi, iz katerih izhaja, in predlaga kak zakon ali zakonsko spremembo: Obravnava predloga zakona, vloženega v okviru ljudske iniciative, ne bi zadržala obravnave drugih predlaganih zakonov, ki se nanašajo na isto področje
// tako organizirana skupina občanov: Ljudska iniciativa je vložila zahtevo za razveljavitev sklepa
// predlog, pobuda, zahteva državnemu organu, ki jih predlaga tako organizirana skupina občanov: vložiti ljudsko iniciativo; V Švici ni redkost, da smejo volivci zaradi zavlačevanja državnih organov o kakšni ljudski iniciativi odločati šele nekaj let po tem, ko je bila vložena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
surfer -ja cit. [sə̀rfer] m, člov. (ə̏) 1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, srfar (1): Vsak prosti trenutek preživim na vodi in lahko se pohvalim, da sem že prav spodoben surfer
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra; srfar (1//): Na koralnem grebenu, ki obkroža otok, se lomijo velikanski valovi, kjer svoje znanje preizkušajo pogumnejši surferji 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), srfar (2): Odkar uporabljam internet, vsak dan komuniciram vsaj z desetimi povsem neznanimi surferji po internetu E ← agl. surfer iz ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávatar -ja m (ȃ) 1. živ., v hinduizmu utelešenje božanstva: Zanj milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar 2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: Nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – po navadi nekoliko olepševalno – ogledalo E ← agl. avatar ← stind. avatāra- 'inkarnacija', prvotneje 'sestop'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bantustán -a m (ȃ) 1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave 2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane 3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E ← agl. Bantustan ← afrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
debriefing -a cit. [debrífing-] in debrífing -a m (ȋ) psihološka terapevtska storitev in svetovanje po travmatičnih dogodkih: Več raziskav je pokazalo, da pomoč psihologov ali t. i. debriefing, kakršnega so deležne žrtve naravnih nesreč ali drugih travmatičnih dogodkov, ni vedno učinkovit | Debrifing je oblika psihološke intervencije, izvedene po kritičnem incidentu E ← agl. debriefing iz debrief iz (↑)de… + tvor. od brief 'kratek'; iz vojaškega žargona, kjer pomeni 'dobiti kratko informacijo po opravljeni nalogi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
e-mail1 -a cit. [í-mêjl] m (ȋ-ȇ) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-pošta (1), mail1 (1): poslati po e-mailu; Obetavnejša bi bila možnost glasovanja po e-mailu (na podlagi osebne volivčeve šifre) 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati e-mail; Spisal sem mu krajši e-mail, nanj pa se nisem obrnil kot novinar, temveč kot njegov smrtno razočarani volivec E ← agl. e-mail, skrajšano iz electronic mail 'elektronska pošta'e-mail2 -- v prid. rabi
e-poštni: Ko kliknete na ime in priimek želenega poslanca ali poslanke, se odpre elektronska pošta s poslančevim e-mail naslovom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
é-potróšnik -a m, člov. (ẹ̄-ọ̑) potrošnik, ki naroča, kupuje po internetu: Kar 57 odstotkov e-potrošnikov je nakupilo izdelke ali storitve po internetu po povzetju, s kreditno kartico pa je plačalo internetni nakup 34 odstotkov e-potrošnikov, praviloma pa so to nakupi v tujini E ↑é- + (↑)potróšnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
faksírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pošiljati sporočila po faksu: Recept je treba bodisi faksirati bodisi poslati po elektronski pošti 2. sporočati komu kaj po faksu: Malo sem faksiral, malo klical, njegove elektronske pošte pa nisem mogel izvrtati E ↑fáks1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
genêričniSSKJ -a -o prid. (é) genêrično zdravílo -ega -a s (é, í)
nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generik (1): cena generičnih zdravil; proizvajalec generičnih zdravil; registracija generičnih zdravil; Številni bolniki so še vedno zmotno prepričani, da so generična zdravila manj učinkovita kot originalna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gôngSSKJ -a m (ȏ) gông populárnosti -a -- m (ȏ, ȃ)
nagrada za najbolj popularno osebnost s področja radia, televizije, glasbe in filma po izboru bralcev časopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto: dobitnik gonga popularnosti; glasovanje za gong popularnosti; Ustvarjalci Vikenda so sešteli prispele glasove zvestih bralcev in podelili gonge popularnosti za minulo obdobje
gông ustvarjálnosti -a -- m (ȏ, ȃ)
nagrada za najboljšo domačo televizijsko oddajo pretekle sezone po izboru strokovne žirije časopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto: podeliti gong ustvarjalnosti; Vikendov gong ustvarjalnosti je avtorica dobila za oddajo o italijanski mafiji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gverílskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) gverílsko vrtnárjenje -ega -a s (ȋ, á)
vrtnarjenje zlasti na opuščenih, zanemarjenih javnih mestnih površinah z namenom ustvarjanja lepšega, prijetnejšega bivalnega okolja: Slovenci potrebe po gverilskem vrtnarjenju menda ne čutimo tako močno kot ljudje v velemestih po svetu, ker nam je narava bolj dostopna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) informatívni dán -ega dnéva m (ȋ, ȃ ẹ̑)
dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi: imeti informativni dan; organizirati informativni dan; priti na informativni dan; Informativni dan je izpolnil vsa njegova pričakovanja, po njegovem so se zelo dobro pripravili in jim tudi realno predstavili možnosti zaposlitve po študiju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ínteroperabílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) 1. ki se da povezati z drugim, lahko deluje skladno z drugim; povezljiv: Imate dobro pripravljeno vojsko, vendar jo morate organizirati tako, da bo interoperabilna z Natovimi silami 2. ki lahko deluje v dveh ali več (različnih) omrežjih: Po znatnih težavah bodo prihodnji teden prve slovenske interoperabilne lokomotive zapeljale po voznem redu tudi po Italiji E (↑)inter… + (↑)operabílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jadrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) jadrálna dèska -e -e ž (ȃ, ə̀)
deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra; surfSSKJ: Že tako nežna sapica je nehala pihati in brezvetrje je povzročilo še večjo soparo in slabo voljo lastnikov jadralnih desk na eni sicer najbolj vetrovnih plaž na Jadranu
jadrálni padálec -ega -lca [padau̯ca] m, člov. (ȃ, ȃ)
kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino: Šestčlanska slovenska reprezentanca jadralnih padalcev je v Švici nastopila na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala
jadrálno padálstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
dejavnost jadralnih padalcev: Zgornje Posočje s prireditvijo dokazuje, da je eno od svetovnih središč jadralnega padalstva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kitájskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) kitájska medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo: tradicionalna kitajska medicina; Že stari spisi v kitajski medicini govorijo, da stara zdravila ne bodo veljala za nove bolezni
kitájski dátelj -ega -na in -tlja m (ȃ, á)
sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve; žižula: Žižulo večkrat imenujejo tudi kitajski datelj, ker njeni kandirani in sušeni plodovi tako po obliki kot po okusu spominjajo na dateljne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
konkurénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) konkurénčna klávzula -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
v pogodbi sklenjen dogovor med delodajalcem in delavcem o prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja: kršitev konkurenčne klavzule; spoštovanje konkurenčne klavzule; Vlada predlaga uvedbo konkurenčne klavzule, ki bi sodnikom in tožilcem štiri leta po opravljanju te funkcije preprečevala prehod med odvetnike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
konsekutívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) konsekutívni tolmáč -ega -a m, člov. (ȋ, á)
tolmač, ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Konsekutivni tolmači se popolnoma prilagajajo načinu in dinamiki govorca ter morajo zato biti natančni, hitri in prilagodljivi
konsekutívno tolmáčenje -ega -a s (ȋ, á)
vrsta tolmačenja, pri katerem tolmač besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Avtorske honorarje izplačujejo predvsem za konsekutivno tolmačenje in za druga specifična področja, za katera nimajo zaposlenih strokovnjakov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mediána -e [medijana] ž (ȃ) srednja vrednost, ki razdeli po velikosti urejene podatke o kaki spremenljivki na dve, po številu enaki polovici: mediana starosti; V splošnem so se mediane telesne višine po vsem svetu izboljšale z gospodarsko rastjo in boljšo prehrano E ← lat. (summa) mediāna iz medius 'srednji'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oránžniSSKJ -a -o prid. (ȃ) oránžna revolúcija -e -e ž (ȃ, ú) v Ukrajini leta 2004
protesti, ki so po drugem krogu predsedniških volitev potekali v podporo prozahodnega predsedniškega kandidata Viktorja Juščenka, katerega privrženci so v oblačilih oranžne barve zahtevali ponovitev volitev: Eno leto po oranžni revoluciji mnogi Ukrajinci ugotavljajo, da so bili njihovi ideali izdani
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
panorámskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) panorámska césta -e -e ž (ȃ, ẹ́)
cesta, speljana po pobočju, slemenu, s katere je lep razgled: Ko bo Pohorje nekoč povezano v enoten turistični izdelek, ko bo z enega dela Pohorja na drugega mogoče priti tudi po panoramski cesti na tisoč metrov visokem obrobju, bo oddih tam pravi raj
panorámska míza -e -e ž (ȃ, í)
mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih: Če z vrha ne boste vedeli, kam, poglejte na okroglo panoramsko mizo z zemljevidom, ki vam bo nakazal pravo smer in pot
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
permisívnost -i ž (ȋ) 1. permisivni nazori, permisivna miselnost: Današnjo družbo po eni strani zaznamuje totalitarni model, po drugi pa popolna permisivnost 2. lastnost, značilnost permisivnega: Po novem bo širitev koncesionarstva odvisna le od permisivnosti posameznega ministra in zmožnosti zdravnikov, da gredo v ta izziv 3. popuščanje in neomejevanje: Pri nas vlada permisivnost, splošna družbena strpnost do alkohola E ↑permisíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
píši-bríši -- v prid. rabi (í-í) 1. ki je izdelan tako, da se po njem z lahkoto piše in briše: Če napisanih vsebin ni potrebno prenašati na digitalne medije, ampak zadostuje papir oziroma tabla, uporabimo enostavne piši-briši magnetne table 2. ki je namenjen za pisanje po taki površini: Po tej tabli lahko pišemo s piši-briši flomastrom E (↑)písati + (↑)brísati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pòbolníšnični -a -o [in pobou̯nišnični] prid. (ȍ-ȋ) ki je v zvezi s časom po zdravljenju v bolnišnici: pobolnišnična obravnava; pobolnišnično zdravljenje; Priliv bolnikov bo treba reševati v sodelovanju s primarnim nivojem, ob tem pa dvigniti delež dnevnih obravnav in urediti pobolnišnično oskrbo, s čimer bi sprostili prezasedenost postelj E iz po bolníšnici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pòkomunístični -a -o prid. (ȍ-í) ki je v zvezi s časom po padcu komunizma; postkomunistični: pokomunistična država; Prvi pokomunistični predsednik je minuli teden podprl ratifikacijo ustave v parlamentu, in sicer zato, ker naj bi jo bila javnost že sprejela z glasovanjem o članstvu v uniji E iz po komunízmu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
povolílni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s časom po volitvah: povolilna koalicija; povolilno obdobje; povolilno sodelovanje; Zdaj, ko naj bi se povolilna evforija zmagovitih strank in žalost manj uspešnih že nekoliko umirili, je verjetno pravi čas, da javnost seznanimo z načrti za koalicijo E iz po volítvah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prázniSSKJ -a -o prid. (á) prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prôstiSSKJ -a -o prid. (ó) ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; Izraz prosto programje pomeni, da lahko program presnemavate, ga delite s prijatelji in ga spreminjate E = stcslov. prostъ 'preprost, enostaven, kmečki', hrv., srb. prȍst, rus. prostój 'preprost, enostaven', češ. prostý < pslov. *prostъ 'prost, svoboden, nesestavljen' < ide. *prosth2o- iz (↑)pro... + (↑)státi1 prôsti dostòp -ega -ópa m (ó, ȍ ọ́)
odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv: Praksa prostega dostopa se v svetu udejanja šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu
prôsto plézanje -ega -a s (ó, ẹ̑)
plezanje, pri katerem se tehnični pripomočki uporabljajo samo za varovanje: prosto plezanje po skalah ali umetni steni; tečaj prostega plezanja; Prosto plezanje v bistvu pomeni, da napreduješ po steni tako, da uporabljaš samo svoje telo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ráft -a m (ȃ) 1. gumijast čoln za plovbo, spust po divjih vodah, brzicah: Letos je bilo po svetu že več hujših nesreč na rekah, kjer so spusti z rafti, kajaki in kanuji že dolgo donosen posel 2. pog. plovba, spust s takim čolnom po divjih vodah, brzicah; raftanje, rafting: Tukaj smo se zbrali na raftu; od Zagorja do Hrastnika bomo šli z dvema čolnoma E ← agl. raft ← stnord. raptr 'hlod, klada'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rumêniSSKJ -a -o prid. (é) rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme
rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu
rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča
rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
snéžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) snéžna dèska -e -e ž (ẹ̑, ə̀)
1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snowboard1 (1): Štirinajstletnik, ki je smučal pod nadzorstvom staršev, je med vožnjo s snežno desko izgubil ravnotežje in si hudo poškodoval roko
2. plošča zglajenega, zbitega snega na cestišču: Zaradi nočnega soljenja cest nikjer ni nastala snežna deska
snéžno koló -ega -ésa ž (ẹ̑, ọ̑ ẹ̑)
kolesu podobno vozilo za vožnjo po snegu; snowbike: Snežno kolo ima sedež in krmilo, toda namesto koles ima dve kratki smučki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
snowboard1 -a cit. [snôu̯bórd-] m (ȏ-ọ̑) 1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snežna deska (1): Na noge si pripneš snowboard in ko si prepričan, da imaš dobro pripete vezi, se lahko spustiš po hribu 2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, deskanje (2), snowboarding: Snowboard je šport, ki se bo obdržal, čeprav smučanja nikoli ne bo spodrinil E ← agl. snowboard iz snow 'sneg' + ↑bórdsnowboard2 -- v prid. rabi
snowboard zveza; Ko se končno prebijem do snowboard parka, kjer ponavadi potekajo treningi, se začne zabava
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stopníščniSSKJ -a -o prid. (ȋ) stopníščni vzpenjálec -ega -lca m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalnik: Vodstvo šole se je poskušalo dogovoriti z ministrstvom, da bi kupilo stopniščni vzpenjalec, s katerim bi se dijak lahko povzpel v prvo nadstropje, kjer ima pouk
stopníščni vzpenjálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalec; stopniščni vzpenjalec: Dobili so stopniščni vzpenjalnik, namenjen za prevoz otrok z gibalnimi motnjami, ki so jih morali doslej iz nadstropja v nadstropje prenašati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
várniSSKJ -a -o prid. (á) várna híša -e -e ž (á, í)
ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini: zateči se v varno hišo; odpreti enoto varne hiše; vodja varne hiše; delovanje varne hiše; Po priporočilu evropskega sveta za pravice žensk naj bi varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja, na 10.000 prebivalcev imela eno ležišče
várna sôba -e -e ž (á, ó)
1. zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil: varna soba za vbrizgavanje; Eden izmed namenov varnih sob, kjer si lahko uživalci prineseni heroin vbrizgajo pod nadzorom medicinskega osebja, je preprečiti usodna predoziranja
2. prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja: Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je začelo zbirati sredstva, s katerimi bo po vseh večjih slovenskih mestih ustrezno uredilo varne sobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vzporédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̄) vzporédne volítve -ih -tev ž mn. (ẹ̄, ȋ)
anketa o odločitvah volivcev, ki poteka istočasno z volitvami, referendumom: izvajati vzporedne volitve; rezultati vzporednih volitev; Po razglasitvi izidov vzporednih volitev se bodo politiki začeli ukvarjati s povolilno aritmetiko – kdo bo s kom v vladi in kdo bo prihodnja štiri leta ostal v opoziciji
vzporédni štúdij -ega -a m (ẹ̄, ú)
dodatni študijski program, ki poteka istočasno kot redni študij: kandidati za vzporedni študij; prošnja za vzporedni študij; Že med študijem sem se začel ukvarjati z ekonomijo in sem se tudi vpisal na vzporedni študij ekonomije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bórdar -ja m, člov. (ọ́) pog. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; border, deskar (1), snowboarder: Ne, zavijanje ni tako preprosto, si mislim, in z zavistjo gledam za bordarji, ki z drobnimi zavoji švignejo mimo mene
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; border (//), deskar (1//), snowboarder (//): Na sneg na Starem vrhu čakajo tudi bordarji E ↑bórdati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bórder -ja m, člov. (ọ́) pog. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, deskar (1), snowboarder: V treh letih bodo zasneževali prav vse površine, uredili moderno progo za borderje in zgradili dve novi sedežnici
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), deskar (1//), snowboarder (//): V smučarskem središču Verbier je potekalo zabavno tekmovanje alpskih smučarjev in borderjev E ← agl. boarder iz ↑bórd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
chardonnay -ja cit. [šardoné -êja] in šardoné -êja m (ẹ̑ ȇ) 1. trta z majhnimi do srednje velikimi, zbitimi, koničastimi grozdi cilindrične oblike, po izvoru iz Francije: Suho peneče se vino je narejeno iz chardonnayja, modrega pinota in rebule | Letos so pustili 40 arov vinograda z nasadom šardoneja v bližini cerkve na Kapeli 2. zlatorumeno kakovostno vino iz grozdja te trte s cvetno ali sadno aromo: Chardonnay se je štiri mesece staral v barikih in diši po zrelem sadju in nežni vanilji | K pečenemu odojku se prilegajo barikiran šardone, malvazija in sivi pinot E ← frc. chardonnay po krajevnem imenu Chardonnay
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dèskarSSKJ -ja m, člov. (ə̏) 1. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, border, snowboarder: Med 1. decembrom in 21. februarjem se je samo na Rogli zaradi krivde smučarjev in deskarjev zgodilo pet nesreč, v katerih se je več ljudi huje poškodovalo
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), border (//), snowboarder (//): Najboljši deskarji na snegu bodo ta konec tedna nastopili v Avstriji 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, srfar (2), surfer (2): spletni deskar; Priljubljeni strežniki morajo v sekundi zadovoljiti potrebe desettisočev, stotisočev ali milijonov deskarjev E ↑dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fáks1 -a m (ȃ) 1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo 2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E ← agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímilefáks2 -- v prid. rabi
faks sporočilo; Močnejši model telefonov podpira tudi podatkovne in faks komunikacije z vgrajenim modemom
fáks módem -- -a in fáksmódem -a m (ȃ, ọ̑)
del računalniške strojne opreme, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov: Strežnik lahko namestimo v kateri koli računalnik v omrežju, zadoščati mora le minimalnim zahtevam za namestitev programa in imeti mora priključen faks modem
fáks števílka -- -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faksna številka: Le na drugo faks številko nam je po dolgotrajnem poskušanju uspelo nekoga priklicati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
globalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: globalizirati poslovanje; Če bomo globalizirali proizvodnjo, bomo morali lokalizirati znanje, sposobnosti in vsesplošno prizadevnost pri delu E ← agl. globalise iz (↑)globálenglobalizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati se, povezovati se v gospodarsko in informacijsko enovito celoto: Ker se trg globalizira, je iste izdelke moč kupiti kjer koli
2. širiti se, pojavljati se po vsem svetu: Ameriški model, način življenja se globalizira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gregôrček -čka m, živ. (ó) nav. mn., na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji razsvetljena plavajoča hišica iz papirja, lesa, ki jo na gregorjevo navadno otroci spuščajo po potokih, rekah v znamenje začetka pomladi: domiselni gregorčki; razstava gregorčkov; Gregorčke, ki so jih naredili v tržiških vrtcih in šolah, bodo po Tržiški Bistrici spustili jutri, ko se bo začelo večeriti E po svetniku, papežu Gregorju Velikem (pribl. 540–604)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
málamut -a m, živ. (ȃ) močen vlečni pes z gostim sivim kožuhom, po izvoru z Aljaske: aljaški malamut; Malamuti so uživali v teku po snegu E ← agl. malamute po imenu eskimskega plemena Malimiut na severozahodu Aljaske
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medmrežje (1), net: dostop do medomrežja; povezovanje ljudi v svetovno računalniško medomrežje; Internet ali po slovensko medomrežje je danes gotovo najbolj razširjeno sredstvo za računalniške komunikacije na daljavo 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja; Če nekaj podjetij medsebojno poveže svoje intranete, nastane internet, medomrežje, ne pa tudi Internet E po zgledu agl. internet iz (↑)med… + (↑)omréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nasprêjati -am dov. (ȇ) s pršenjem nanesti, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj; napršitiSSKJ: Po rekonstrukciji dlani so zdravniki celice darovane kože nasprejali na prste
// narisati, zlasti grafit, s sprejem na kaj: Aktivistu se je po dveh urah plavanja v temi uspelo prebiti do oporišča in na eno izmed podmornic nasprejati pomenljiv napis E ↑sprêjati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nèprivézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni privezan: neprivezano govedo; Težka zima je predvsem za srnjad že sama po sebi dovolj naporna, dodatna grožnja pa so neprivezani psi v naravi
// ki ni privezan z varnostnim pasom; nepripet: Analiza nesreč je pokazala, da neprivezani sopotniki po bočnih ali čelnih trkih najpogosteje z glavo treščijo drug z drugim E (↑)nè… + (↑)privézati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
posprêjati -am dov. (ȇ) 1. s pršenjem nanesti, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj: Obeske posprejamo s prozornim lakom, da postanejo bleščeči
// razpršiti sprej po prostoru: Ko je pokadil cigareto, je odprl okno in prostor posprejal z dišečim razpršilcem 2. popršiti koga s sprejem: Potem ko je žrtev s solzilcem posprejal po obrazu in ji iz rok iztrgal torbico, je ropar pobegnil proti staremu mestnemu jedru E ↑sprêjati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
skeníranje -a s (ȋ) 1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev
// ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem 2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil 3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah
// ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu E ↑skenírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
snowboarder -ja cit. [snôu̯bórder] m, člov. (ȏ-ọ́) kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (1), border (1), deskar (1): Snowboarderji imajo svojo modo, pazljivo izbirajo glasbo, v nekaterih sredinah imajo celo lastni žargon
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), border (//), deskar (1//): Enajst let sem se trudil, da bi postal najboljši snowboarder na svetu E ← agl. snowboarder iz ↑snowboard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
taizéjski -a -o cit. [tezêjski] prid. (ȇ) ki se nanaša na versko prakso mednarodne ekumenske skupnosti menihov iz francoske vasice Taizé: taizéjski spevi; taizéjska skupnost; Od leta 1972 veliko mladih Slovencev organizirano roma v Taizé, udeležujejo pa se tudi taizéjskih novoletnih romanj po različnih evropskih mestih E po krajevnem imenu Taizé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
védé -êja m, člov. (ẹ̑-ẹ̑ ẹ̑-ȇ) pog. kdor začasno opravlja določena vodstvena dela in naloge; v. d.SSKJ, vršilec dolžnostiSSKJ, vedejevec: Po statutu morata biti takoj po praznikih imenovana vedeja generalnega in strokovnega direktorja E po izgovoru okrajšave v. d. za v(ršilec) d(o)lžnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
akvizitêrstvo -a s (ȇ) ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
báskitára -e in bás kitára -- -e ž (ȃ-ȃ) električna kitara s štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: Klasično izobraženi kitarist je po znanje hodil v Španijo, vendar stopa po svoji poti: uporablja tudi godala, flavto, baskitaro in tolkala E (↑)bás + (↑)kitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
begosúmje -a s (ȗ) pravn. sum na namero po begu; begosumnost: Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja, saj bi lahko pobegnil v tujino E (↑)bég + (↑)súm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bílokácija -e ž (ȋ-á) pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E ← nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bombéta -e ž (ẹ̑) krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka; bombica: Zdravi sendviči so pripravljeni z bombetami ali žemljami iz polnozrnate moke – po možnosti s semeni – in ne iz bele pšenične moke E ← it. bombetta, prvotno 'bombica', iz (↑)bómba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ) živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E ← agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'breakdance2 -- v prid. rabi
brejkdenserski: breakdance plesalec; Že več kot tri leta delujejo kot registrirana breakdance skupina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bŕskatiSSKJ -am nedov. (r̄ ȓ) pregledovati strani na svetovnem spletu; deskati (3), surfati: brskati po svetovnem spletu; Nekega dne v lanskem letu, ko se je že odločil, da bo iz svoje življenjske zgodbe naredil film, je brskal po internetu in iskal naslove slovenskih producentov E = bolg. brъ́skam 'narahlo tolčem', sorodno z (↑)brízgati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
búto -a in butoh -a cit. [búto] m (ȗ) sodobni ples ekspresionističnega značaja, po izvoru iz Japonske: Buto, ki se je po drugi svetovni vojni na Japonskem razvil kot odgovor na pretirano amerikanizacijo, je povezava med človekovo notranjostjo in zunanjostjo E ← agl. butoh ← jap. butō iz bu 'ples' in tō 'korak'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čŕvSSKJ -a m, živ. (ȓ) rač. program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: internetni črv; virusi in črvi; Črv se po elektronski pošti širi zelo hitro E = hrv., srb. cȓv, rus. čérvь, češ. červ, stcslov. črъvь < pslov. *čьrvь ob *čьrmь < ide. *ku̯r̥-mi-
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
diskóntniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi s prodajo blaga po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine iste vrste blaga: diskontna prodajalna; Kaviar, in to le pristni, bi smele prodajati samo specializirane trgovine, nikoli pa supermarketi po diskontnih cenah, pravijo strokovnjaki E ↑diskónt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dizájnerski -a -o prid. (á) ki se nanaša na dizajnerje ali dizajnerstvo: dizajnerska oblačila; Ponoči mesto zaživi v povsem drugi luči: po ulicah se sprehajajo mladeniči, oblečeni po zadnji dizajnerski modi E ↑dizájnerdizájnersko prisl. (á)
V kopalnicah sta tako banja kot tuš, pa tudi opremljene so prav dizajnersko, kot je navada v dražjih hotelih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
DJ -ja in -- [dídžêj] m, člov. (ȋ-ȇ) krat. 1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu; didžej (1), diskdžokej (1): Oder bo po koncertu klasične glasbe zasedel DJ in namesto Bachovih melodij bodo po dvorani odmevali razigrani in udarni ritmi 2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; didžej (2), diskdžokej (2): DJ je izdal lastni album E ↑dískdžôkej
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
DVD-RÓM -a [dẹvẹdé-róm in dəvədə̀-róm in dẹvẹdé-rôm in dəvədə̀-rôm] m (ẹ̑-ọ̑; ə̏-ọ̑; ẹ̑-ȏ; ə̏-ȏ) optična digitalna plošča za shranjevanje večje količine podatkov, ki jih po zapisu ni več mogoče izbrisati: DVD-ROM je predvsem po zmogljivosti in hitrosti naslednik CD-ROM-a E ← agl. DVD-ROM iz ↑DVD + ↑RÓM
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
égotríp -a m (ẹ̑-ȋ) 1. potreba po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Ko se čutimo poklicane izboljšati družbo okrog sebe, poskrbimo za ustrezen ton, ne smemo pa ljudi iritirati zgolj zato, da bi zadostili lastnemu egotripu 2. kar izraža tako potrebo: To je samo en slabo napisan egotrip! 3. člov. kdor kaj dela iz potrebe po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Kako se obnese sobivanje dveh egotripov, kreativcev in egocentrikov? E ← amer. agl. egotrip 'dejanje, izkušnja, dogodek, ki godi egu' in 'egoističen ali egocentričen človek' iz (↑)égo + (↑)tríp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekskluzíva -e ž (ȋ) pog. 1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: To ne bo vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode, za intelektualce, za managerje, za zdravnike, za profesorje 2. izključna pravica: Ekskluziva je po svoje prednost, saj v proizvodnji nisi več le eden izmed treh, po drugi strani pa morda tudi tveganje, zlasti če izdelek na trgu ne bi bil uspešen 3. kar je izjemno, posebno: Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pri čemer je pomembna ekskluziva E ← hrv., srb. ekskluzíva iz (↑)ekskluzíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
esemès -êsa m (ȅ ȇ) kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; message, SMS: poslati esemes; Najhitreje prsti po tipkovnici mobitela drsijo 12- do 15-letnikom, ki so od pošiljanja esemesov že malodane odvisni E ↑sms
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fokolár -a in -ja m, člov. (á) pripadnik medverskega etičnega gibanja, temelječega na univerzalnem bratstvu; ognjiščar: Fokolari štejejo za svoj začetek 7. december 1943, ko je osnovnošolska učiteljica Chiara v tišini prepoznala, da bo svoje življenje posvetila Bogu | Člani gibanja fokolarjev – Marijinega dela so kristjani, ki so po pričevanju in prepričanju povezani med seboj kot bratje in sestre s Kristusovo ljubeznijo E ← it. focolare, prvotno 'ognjišče'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
genêrik -a m (é) 1. nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generično zdravilo: proizvajalci generikov; Generik lahko pride na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorja 2. živ. farmacevtska družba, ki izdeluje generična zdravila: originatorji in generiki; Generiki smo si med seboj veliki konkurenti, hkrati pa tudi veliki partnerji E ← nem. Generikum, prenarejeno iz agl. generic name 'občna blagovna znamka' iz (↑)genêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
irakizírati -am nedov. in dov. (ȋ) dodajati sporu, nesoglasju (v državi, med državami) poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku: Nasprotniki novega Afganistana poskušajo Afganistan irakizirati E po imenu države Irakirakizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
dobivati poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku: Po odhodu prejšnjega predsednika se razmere v državi ob zunanjem vmešavanju nevarno irakizirajo in v nekaj korakih lahko hitro dobijo razsežnosti državljanske vojne vseh z vsemi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jacuzzi -ja cit. [džakúzi] in džakúzi -ja m (ȗ) manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo: Dodobra se je mogoče sprostiti predvsem v jacuzziju, ki je v kopalnici v pritličju | V dodatno ponudbo so vključili sprostitveni center s savno, džakuzijem in po naročilu tudi masažo E ← agl. jacuzzi po imenu izdelka Jacuzzi® (od 1968) po ameriških bratih Jacuzzi italijanskega porekla, ki so od 1948 izdelovali črpalke za take bazene
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kájtati -am nedov. (ȃ) ukvarjati se s športom, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: Poskušala sta napredovati s pomočjo jadra, kajtati po snegu, ko bi ju na smučeh vlekel veter v jadru, vendar jima je to uspevalo le nekaj kilometrov, ker je bil veter prešibak E ↑kájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kebáb -a m (ȃ) 1. jed iz mariniranega mesa, navadno govejega, piščančjega ali jagnječjega, v plasteh nataknjenega na raženj, obrezanega in pečenega, z dodano zelenjavo in omako, navadno v posebni vrsti kruha: piščančji kebab; prodajalne kebaba; Po ogledu mesta smo se odpravili po nakupih, potem pa v park na kebab 2. meso, namenjeno za take jedi: Afganistanci v svojih lahkih oblačilcih opravljajo vsakdanje dolžnosti: peko kebaba ali prodajo na enem mnogih vozičkov, ki so še dodatna ovira v prometu E ← nem. Kebab, skrajšano iz tur. şiş kebap 'ražnjič' iz şiş 'raženj' in kebap 'pečeno meso' ← arab. kabāb 'pečeno meso'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kikiríkijev -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na tropsko rastlino ali njen sad kikiriki: kikirikijevo maslo; kikirikijevo olje; Po mestnih ulicah je videti opice, ki s stavb na ulične prodajalce mečejo kikirikijeve luščine, se vzpenjajo po električnih napeljavah in pogosto kradejo E (↑)kikirikí
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kolesarijáda -e in kolesariáda -e [kolesarijada] ž (ȃ) množično športno srečanje, namenjeno predvsem rekreativnemu kolesarjenju in druženju: Kolesarijada je potekala deloma po slovenskih, večinoma pa po hrvaških cestah E iz (↑)kolesár + (↑)(olimp)iáda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
latíno -- v prid. rabi (ȋ) 1. ki se nanaša na prebivalce Latinske Amerike ali Združenih držav Amerike, katerih predniki izvirajo iz Latinske Amerike: latino igralec; latino zvezdnik; Latino lepotica se je po rdeči preprogi filmskega festivala v Cannesu sprehodila v dolgi rdeči obleki 2. tak kot pri prebivalcih Latinske Amerike: latino temperament; Priljubljeni hrvaški pevec nam je v pogovoru razkril, od kod izvira njegov latino šarm 3. ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike; latinskoameriškiSSKJ, latinoameriški (2): latino pop; latino ritmi; latino glasba; V tistem času je bil razglašen za obetavnega latino pevca – glej tudi latíno... E ← agl. Latino iz ↑latínoamêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
latínoamêriški -a -o prid. (ȋ-ȇ) 1. ki se nanaša na Latinsko Ameriko; latinskoameriškiSSKJ: latinoameriška kultura; latinoameriška zgodovina; Kanarska kuhinja je znana po svoji raznolikosti, saj je nekakšna mešanica španskih receptov z afriškim in latinoameriškim vplivom 2. ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike; latinskoameriškiSSKJ, latino (3): latinoameriška glasba; V naših novih pesmih prevladuje severnoameriški zvok, za razliko od prejšnjega, ki je bil poln latinoameriških ritmov in melodij E ← špan. Latinoamericano iz (↑)latínski + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
magístrica -e ž, člov. (ȋ) ženska, ki ima magistrski naslov: magistrica znanosti; Po novem je četrti semester predviden za izdelavo in zagovor magistrske naloge, diplomanti pa bodo po končanem študiju dobili strokovni naziv magister ali magistrica poslovnih znanosti E (↑)magíster
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
majórkaSSKJ -e ž, člov. (ọ̑) nosilka čina, za stopnjo višjega od kapetana I. razreda: Po osnovnem činu je poročnica, po položajnem činu pa majorka E (↑)majór
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
manjšínstvo -a s (ȋ) 1. pripadnost skupini ljudi, ki se od večinskega prebivalstva loči po narodnosti, jeziku: Manjšinstvo je ne le seštevek posebnih pravic, temveč tudi vrsta priložnosti in dolžnosti 2. pripadniki skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva loči po narodnosti, jeziku: Članki se ukvarjajo z vprašanji naroda, manjšinstva, kulturne in jezikovne identitete E (↑)manjšína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mèdpomnílnik -a m (ȅ-ȋ) računalniški pomnilnik, kjer so začasno shranjeni podatki, ki jih sistem zaradi hitrejšega delovanja kasneje pošlje v napravo: Strežniki po navadi spletno stran zapisujejo v medpomnilnik in jo šele po tem, ko je dokončno zgrajena, pošljejo odjemalcu E (↑)med… + (↑)pomnílnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
múltikultúra -e ž (ȗ-ȗ) kultura, sestavljena iz prepleta več kultur na določenem ozemlju: Po njegovem prepričanju je prežemanje kultur sestavni del sodobnega sveta, saj je kultura sama po sebi pravzaprav multikultura, kolikor je kulturni človek odprt E ← nem. Multikultur, agl. multiculture iz (↑)multi… + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
múltikultúrnost -i ž (ȗ-ȗ) 1. lastnost, značilnost multikulturnega; multikulturalnost (1), večkulturnost (1): Njihova glasba ima več obrazov in odseva multikulturnost kozmopolitskega New Yorka 2. soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju; multikulturalnost (2), večkulturnost (2): vprašanje multikulturnosti; Po mnenju nekaterih naj bi koncept multikulturnosti sam po sebi razrešil odnose med narodoma E ↑múltikultúrni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
néoimperialízem -zma [neoimperijalizəm] m (ẹ̑-ī) težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: Svet je zaradi ameriškega unipolarnega neoimperializma postal bolj nevaren in še bolj razdeljen, ZDA pa manj varne in bolj ranljive kot kdaj prej E ← nem. Neoimperialismus, agl. neo-imperialism iz (↑)neo… + (↑)imperialízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
novoválovski -a -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na novi val, smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije: novovalovski film; Film izhaja iz novovalovske estetike 2. ki se nanaša na novi val, rokovsko glasbo iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz panka, s prvinami pop glasbe: novovalovska glasba; novovalovsko obdobje; Prešli so od udarnega novovalovskega roka in politično angažiranih himen s prvih plošč v osemdesetih do eksperimentiranja z elektronskimi ritmi v devetdesetih E iz nôvi vál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
paélja -e in paella -e cit. [paélja] ž (ẹ̑) španska, po izvoru katalonska jed iz riža, morskih sadežev, piščančjega, zajčjega mesa in zelenjave: Če nas flamenko in paelja spominjata na Španijo, kaj je sinonim za Slovenijo, po čem nas Španci prepoznajo? E ← špan., katalon. paella, prvotno 'ponev', ← stfrc. paële < lat. patella 'ponev, pladenj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
panetón -a m (ọ̑) pecivo, navadno z rozinami in kandiranim sadjem: Če bo šlo vse po načrtih, bo že naslednje leto na škatlah panetonov videti logotip za izvirnost, ki zagotavlja, da je bil kolač izdelan po tradicionalnih metodah E ← it. panettone iz panetto 'majhen hlebec' iz pane 'kruh' < lat. pānis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pánkerica -e in punkerica -e cit. [pánkerica] ž, člov. (ā) pripadnica subkulturne skupine, katere način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: Pankerica je bila po eni strani glave pobrita, po drugi pa pobarvana modro E ↑pánker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pòdiplománt -a m, člov. (ȍ-ā ȍ-á) kdor nadaljuje študij po diplomi; podiplomecSSKJ: Diplomant in podiplomant ljubljanske Akademije za glasbo veliko nastopa na recitalih in komornih koncertih E (↑)po... + (↑)diplománt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pogooglati -am cit. [pogúglati] in pogúglati -am dov. (ȗ) 1. poiskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom: Danes zvečer bom znanega športnika v hotelski sobi pogooglal in skušal dobiti tudi posnetek njegovega dvoboja | Preden se potencialni pacient odpravi v zasebno ambulanto, zdravnika dodobra pogugla 2. krajši čas iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom: Mislim, da bi se splačalo malce pogooglati in preveriti po internetu | Dajmo malo poguglati po spletu E ↑googlati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pòindustríjskiSSKJ -a -o prid. (ȍ-ȋ) ki se nanaša na sodobno globalno družbo, v kateri je gospodarstvo naravnano bolj storitveno kot proizvodno; postindustrijski: poindustrijsko obdobje; V poindustrijskih državah je sedaj večina ljudi zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih E iz po industríji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pòkomunízem -zma m (ȍ-ī) čas, razmere po padcu komunizma; postkomunizem: Spremembe, ki se jih je lotila vlada, so prizadele nekatere sloje ljudi, ki so imeli raje nizko socialno varnost komunističnega obdobja kot negotovost pokomunizma E (↑)po... + (↑)komunízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ponastávljati -am nedov. (á) nastavljati na začetne vrednosti: Še bolj kot ure so točne švicarske železnice – menda Švicarji po odhodih vlakov ponastavljajo ure E ↑ponastáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
popótništvoSSKJ -a s (ọ̑) 1. potovanje iz kraja v kraj v želji po novih doživetjih in spoznanjih: mladinsko popotništvo; ljubitelji popotništva; Sleherni izlet na goro, sleherno popotništvo po samotnih gozdnih poteh pomeni človeku, vzgojenemu v gorniškem duhu, praznično doživetje 2. dejavnost, ki je v zvezi s takim potovanjem: odbor za gorsko popotništvo; Komisija za popotništvo organizira potovanje na Kilimandžaro E (↑)popótnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pregorétiSSKJ -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme; izgoretiSSKJ: povsem pregoreti; pregoreti v želji po uspehu; Zaveda se, da je v preveliki želji po izvrstnem dosežku v svoji karieri že prevečkrat pregorela in na posameznih tekmah ni dosegla tistega, kar je bila vsekakor sposobna doseči E (↑)goréti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prótijunák -a m, člov. (ọ̑-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; antijunak (1): glavni protijunak; Ne pretirano pogumen in najraje zadet je Glista izrisan protijunak 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; antijunak (2): Po navadi je junak v filmu tisti, s katerim se identificiramo, protijunak pa po navadi uteleša zlo E (↑)proti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sámoaktualizácija -e ž (ȃ-á) težnja po uresničevanju osebnostnih zmožnosti: Proti samoaktualizaciji se pomikamo, kadar se odločamo za izbire, ki nam pomagajo rasti, in ne za tiste, ki jih vodita strah in pretirana želja po varnosti E (↑)samo... + (↑)aktualizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sébstvo -a s (ẹ̑) filoz. kar bitje, stvar določa samo po sebi, ne po lastnostih: London ima poudarjeno simboliko globljega jaza in je ena izmed odličnih možnosti za srečanje s sebstvom v dimenziji kulture E (↑)sebe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sirtáki -ja m (ȃ) družabni ples v krogu, po izvoru iz Grčije: Po četvorki so sledili še kankan, sirtaki in dunajski valček E ← nar. ngr. syrtákē iz syrtós 'kólo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
skinhead -a cit. [skínhêd-] in skínhêd -a m, člov. (ȋ-ȇ) pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec, skin: Odkritega antisemitizma ni, čeprav so nam po telefonu grozili skinheadi | Družba se je začela deliti, vedno več je skinhedov, zlasti med najmlajšimi E ← agl. skinhead 'obritoglavec' iz skin 'koža' + head 'glava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
splètSSKJ spléta m (ȅ ẹ́) svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), svetovni splet: brskanje po spletu; Informacije o razmerah na avtocestah je mogoče dobiti na spletu, prek glasovne postaje, po telefonu in na kioskih na počivališčih E (↑)splêsti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stánjski -a -o prid. (á) jezikosl. ki se nanaša na stanje po izvršitvi glagolskega dejanja ali po poteku glagolskega dogodka: V slovarju so upoštevani tudi stanjski glagoli telesnega ali duševnega stanja E (↑)stánje1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
streetball -a in street ball -- -a cit. [strídbol] m (ȋ) košarka, pri kateri igrata dve ekipi s po tremi igralci, ki mečejo žogo v en koš; ulična košarka: Po dopoldanskem treningu si je preoblekel majico in hlače ter se odpravil med kolege na ulici igrat pravi ameriški streetball E ← agl. streetball iz street 'ulica, cesta' + (basket)ball 'košarka' iz basket 'koš' + ball 'žoga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
surfatiSSKJ -am cit. [sə̀rfati] in sŕfati -am nedov. (ə̏) pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, deskati (3): Če surfate po internetu, je dobro, da to počnete varno | Še najraje ob prostih urah srfam po spletu in srkam kakšno kavico E ← agl. surf, prvotneje 'deskati na valovih', prvotno 'butanje, kipenje valov'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
végi1 -ja m, člov. (ẹ̑) pog. vegetarijanec: Mesto premore le dve vegetarijanski restavraciji, drugje pa se lahko vegiji za silo pretolčejo skozi le z zelenjavnim krožnikom ali špageti E po zgledu agl. veggie skrajšano iz (↑)vegetarijánecvégi2 -- v prid. rabi
vegetarijanskiSSKJ: vegi piknik; vegi sendvič; Katera je po vašem mnenju v Ljubljani najboljša restavracija z vegi jedmi?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vídeoplés -a in vídeo plés -- -a m (ȋ-ẹ̑) umetnost, katere izrazna oblika je umetniško zmontiran in zrežiran videoposnetek plesa: Pri videoplesu snemalec zaradi sledenja gibalni dinamiki nemalokrat ne gleda skozi objektiv – kamero upravlja po občutku E ↑vídeo... + (↑)plés
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vídeoumétnost -i in vídeo umétnost -- -i ž (ȋ-ẹ́) umetnost, katere izrazno sredstvo je video: Med bogato ponudbo razstav – dogajanje na tem področju je po vsem svetu zelo živahno – se kdaj pa kdaj zgodi, da naletimo tudi na razstavo videoumetnosti E ↑vídeo... + (↑)umétnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vitalizácija -e ž (á) 1. povzročanje, da ima kaj več življenjske moči, energije: vitalizacija možganov; vitalizacija telesa; Masažo izvajajo s posebnim gelom za vitalizacijo in regeneracijo celic 2. delanje, da kaj postane bolj živahno, zanimivo: vitalizacija mesta; Občina in država sta podpisali pogodbo, da bosta plačali del vitalizacije jezera in ga spremenili v turistični, športni in plovni center. 3. povzročanje, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: Ključnih poudarek je poziv za pomoč pri vnovični vitalizaciji turizma v jugovzhodni Aziji po lanski katastrofi – večji del prizadetega območja je tega docela sposoben E ↑vitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vitalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da ima kdo, kaj več življenjske moči, energije; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: vitalizirati telo; Kaj človeka najbolj vitalizira, ga napolni z energijo in optimizmom, z veseljem do življenja? 2. delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: Polne dvorane, uspešnice, ki ostajajo na sporedu po nekaj let – vse to komercialno produkcijo vitalizira in ohranja pri življenju E ← nem. vitalisieren, agl. vitalise iz (↑)vitálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zmenkaríje -rij ž mn. (ȋ) dogovorjena srečanja, namenjena spoznavanju novih ljubezenskih partnerjev: hitre zmenkarije organizirani družabni dogodek, na katerem ljudje v obliki kratkih pogovorov spoznavajo morebitne partnerje; spletne zmenkarije; Kot še kažejo podatki raziskave, so se želje po zmenkarijah v mestu precej ohladile – kar 43 odstotkov anketiranih je povedalo, da trenutno partnerja ne iščejo aktivno in ne hodijo na zmenke E (↑)zmének
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med. degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ámiš -a m, člov. (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
avtomátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) avtomátska tájnica -e -e ž (ȃ, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, telefonska tajnica, telefonski odzivnik (3): Po uradnih urah se oglasi samo avtomatska tajnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ) hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E ← agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'babyboom2 -- v prid. rabi v zvezi babyboom generacija
ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v letih po drugi svetovni vojni: Leta 2008, 2009 in 2010 na tujem štejejo za leta babyboom generacije, v teh letih se je namreč pričela upokojevati največja povojna generacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) balkánska kŕčmaSSKJ -e -e ž (ȃ, r̄) ekspr.
neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Prvi korak k temu poslu, ki je navadna balkanska krčma, je bil storjen že lani
balkánska pót -e -í ž (ȃ, ọ́ ȋ)
organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka: Pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji je čez Slovenijo potekala balkanska pot, po kateri so tovorili predvsem heroin iz Afganistana na zahod
balkánske vôjneSSKJ -ih vôjn ž mn. (ȃ, ó ȏ)
vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991– 1995: žrtve balkanskih vojn; Veliko mest je bilo uničenih v balkanskih vojnah na začetku in v sredini devetdesetih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balzámičniSSKJ -a -o prid. (á) balzámični kís -ega -a m (á, ȋ)
aromatičen, slajši kis navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji: Zmešam en del balzamičnega kisa in dva dela olivnega olja, dodam žlico naribanega hrena, malo sladkorja, sol in poper in za nameček še sesekljan drobnjak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
banánaSSKJ -e ž (ȃ) torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriškobanána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bárbika -e ž (ȃ) 1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke 2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑) biolóška prideláva -e -e ž (ọ̑, ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biopridelava: Kakšne so po mnenju evropske komisije možnosti za večje spodbujanje biološke pridelave hrane, pri kateri je kakovost pomembnejša od količine?
biolóško oróžje -ega -a s (ọ̑, ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; bioorožje: prepoved biološkega orožja; jedrsko, kemično in biološko orožje; Irak je podal novo dokumentacijo o bojnih strupih in biološkem orožju
biolóško zdravílo -ega -a s (ọ̑, í)
zdravilo, pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni: draga biološka zdravila; nova biološka zdravila; uvajanje bioloških zdravil; Na oddelku za zdravila ugotavljajo, da je največja pomanjkljivost bioloških zdravil, da pridejo na trg prehitro, še preden so dovolj dobro raziskani njihov varnostni profil, učinkovitost in kakovost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ) tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz ↑bío… + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bórzniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) bórzni posrédnik -ega -a m, člov. (ọ̑, ẹ̑)
kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; broker (1): izbrati borznega posrednika; pooblaščeni borzni posrednik; Borzni posredniki so včeraj sklenili 610 poslov v skupni vrednosti 3,15 milijona evrov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr. nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) civílna drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti: Protestu predstavnikov civilne družbe zaradi zadnjih sprememb na listi zdravil, s katerimi so se nekatera zdravila za otroke in mladostnike znašla na negativni listi, še ni videti konca
civílna iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȋ, ȋ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna pobuda, državljanska pobuda: Civilna iniciativa je na javni obravnavi dala osem pripomb
civílna nèposlúšnost -e -i ž (ȋ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska neposlušnost: »Koraka k civilni neposlušnosti si preprosto nisem upal napraviti,« priznava, poboža svojo žametno sivo siamsko mačko in se zasmeje
civílna pobúda -e -e ž (ȋ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, državljanska pobuda: Civilna pobuda je peticijo s 1300 podpisi včeraj poslala občinskemu svetu občine, ki je po podpisu pogodb z agencijo podprl sodelovanje v postopku iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov
civílni pogúm -ega -a m (ȋ, ȗ)
pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti: Konkretna ocena je rezultanta več dejavnikov, med katerimi velja poleg strokovnosti omeniti predvsem osebno poštenost, civilni pogum in poklicno etiko
civílno slúženje vojáškega róka -ega -a -- -- s (ȋ, ú, á, ọ̑)
služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi: Z odpravo civilnega služenja vojaškega roka so morali povečati število operativcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dávčniSSKJ -a -o prid. (á) dávčna oáza -e -e ž (á, ȃ)
država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: ukrepi proti davčnim oazam; Zaradi strahu pred političnim dogajanjem se z davčnimi oazami zakriva izvor kapitala, hkrati pa se investitorji izognejo plačevanju davkov doma
dávčna števílka -e -e ž (á, ȋ)
identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je: sporočiti davčno številko; fotokopija davčne številke; Po sprejetju zakona bomo morali uporabniki pri bančnem poslovanju med drugim predložiti davčno številko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dežúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) dežúrni krívec -ega -vca m, člov. (ȗ, ī)
kdor je ne glede na okoliščine vedno ali pogosto (po krivici) proglašen za krivega za probleme, težave: Gozdni delavci, ki največkrat veljajo za dežurne krivce vseh požarov, se branijo, da so obtožbe krivične in neresnične
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dónat -a m (ọ̑) slatina iz Rogaške Slatine, ki vsebuje veliko magnezija: Če boste imeli težave s prebavo, pijte donat E po imenu izdelka Donat Mg®, imenovanega po sv. Donatu, po katerem je imenovana Donačka gora v bližini izvira te slatine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
drôbniSSKJ -a -o prid. (ó) drôbni tísk -ega -a m (ó, ȋ)
besedila, namensko napisana v manjšem, težje prepoznavnem naboru črk, ki je določen za posebno vlogo: Množica tehničnih podatkov lahko velikokrat bolj zmede kot koristi, še posebej, če so ti podatki taki, da je treba za njihovo pravilno razumevanje pobrskati še po drobnem tisku ob robu reklamnega sporočila
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
drséčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) drséči délovni čàs -ega -ega čása m (ẹ́, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; fleksibilni delovni čas, gibljivi delovni čas: uvesti drseči delovni čas; Še sreča, da ima drseči delovni čas in lahko pride v službo tudi po osmi uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
državljànSSKJ -ána in državljánSSKJ -a m (ȁ á; ȃ) državljàn svetá -ána -- in državlján -a m, člov. (ȁ, ȃ; á; ȃ)
kdor je zaradi svojega mednarodnega delovanja znan po svetu: Chopin je bil sicer Poljak, vendar je bil hkrati državljan sveta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fíksniSSKJ -a -o prid. (ȋ) fíksna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
tehnologija, pri kateri se zvok prenaša po žičnem telekomunikacijskem omrežju in pri kateri oba uporabnika uporabljata omrežno priključno točko na fiksni lokaciji: naročnik fiksne telefonije; operater fiksne telefonije; ponudnik fiksne telefonije; Število uporabnikov fiksne telefonije še naprej upada
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
francóskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) francóska štrúca -e -e ž (ọ̑, ú)
dolga ozka štruca (kruha); bageta: Francoske štruce delno zapečejo, jih zapakirajo, zamrznejo in pošiljajo v trgovine in restavracije na različnih koncih sveta
francóski rogljíček -ega -čka m (ọ̑, ȋ)
pecivo iz kvašenega maslenega listnatega testa podkvaste oblike: Zjutraj nas je v hotelu zbudil vonj po sveže pečenih francoskih rogljičkih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
furby -ja cit. [fə̀rbi] m, živ. (ə̏) robotizirana igrača v obliki plišaste živali, ki se zna pogovarjati in igrati: Po izredno priljubljenih tamagočijih in furbyjih je zabavna industrija otrokom in staršem pred nekaj meseci predstavila novo interaktivno igračo E po imenu izdelka agl. Furby® (od 1998) ameriškega proizvajalca Hasbro iz fur 'krzno'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri
genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva
genétsko prisl. (ẹ̑)
gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti
genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gétoSSKJ -a m (ẹ̑) 1. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; Po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali zvečine najnižji socialni sloji, ljudje z družbenega dna 2. s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: kulturni geto; Te kulturniške ustanove si ne predstavljam kot artističnega geta, v katerem se dogajajo samo stvari, ki so nekomunikativne E ← nem. Getto ← it. ghetto po imenu beneškega otoka Ghetto, kjer so v 16. stoletju prebivali Judje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gôrskiSSKJ -a -o prid. (ó) gôrski kolesár -ega -ja m, člov. (ó, á)
kdor se ukvarja z gorskim kolesarstvom: dirka gorskih kolesarjev; prvenstvo gorskih kolesarjev; Razgibano Polhograjsko hribovje privablja številne popotnike, izletnike, sprehajalce in gorske kolesarje
gôrsko kolesárstvo -ega -a s (ó, ȃ)
šport, pri katerem se vozi z gorskim kolesom: ljubitelji gorskega kolesarstva; Za šport in rekreacijo je v okolici domačije nešteto lepih možnosti, od gorskega kolesarstva in sprehodov do planinarjenja
gôrsko koló -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh: vrhunsko gorsko kolo; žensko gorsko kolo; Vsak dan sede na svoje gorsko kolo in se odpravi osvajat najzahtevnejše vzpetine in premagovat koreninaste poti v okolici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gráfičniSSKJ -a -o prid. (á) gráfična kártica -e -e ž (á, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu: vgrajena grafična kartica; zmogljiva grafična kartica; Na videz preprosta nadgradnja računalnika z novo grafično kartico, nekaj pomnilnika in procesorjem utegne biti težavna, če ne poznamo potrebnih informacij
gráfična táblica -e -e ž (á, ȃ)
na dotik občutljiva elektronska tablica, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom: uporabljati grafično tablico; interaktivna grafična tablica; Na grafične tablice je mogoče risati s posebnim peresom
gráfični vmésnik -ega -a m (á, ẹ̑)
grafični prikaz računalniškega programa na zaslonu, ki uporabniku s pomočjo ikon, menijev omogoča delo s programom: prenovljen grafični vmesnik; uporabniku prijazen grafični vmesnik; Zaradi grafičnega vmesnika je tudi najbolj zapletene funkcije, kot so pomanjševanje, razporejanje dokumentov in dodatne možnosti tiska, mogoče priklicati in uporabiti hitro in brez napak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gregôrjevo -ega s (ó) 12. marec, ko se po ljudskem izročilu praznuje začetek pomladi: praznovati gregorjevo; na predvečer gregorjevega; Vajenci in pomočniki so nekoč na gregorjevo v potok metali goreče šope slame in tako naznanili, da od tega dne naprej delajo pri dnevni svetlobi E po svetniku, papežu Gregorju Velikem (pribl. 540–604)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
haiderizacija -e cit. [hajderizácija] ž (á) uveljavljanje, uveljavitev skrajno desničarske politike, nazorov, ki jih je zastopal avstrijski politik Jörg Haider: Nekateri tudi protestirajo proti še večji haiderizaciji Koroške, ki se je začela s poimenovanjem mostu čez Dravo po pokojnem glavarju E po avstrijskem politiku Jörgu Haiderju (1950–2008)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hítriSSKJ -a -o prid. (í) hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
industríjaSSKJ -e ž (ȋ) industríja zabáve -e -- ž (ȋ, ȃ)
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; šovbiznis, zabavna industrija, zabavništvo: medijska industrija zabave; svetovna industrija zabave; razvoj industrije zabave; Po finančni moči in vplivu tekmuje ameriška industrija zabave samo z oboroževalno industrijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
intercity1 -ja cit. [íntersíti] m (ȋ-ȋ) hiter, udoben vlak, ki ustavlja samo na pomembnejših postajah: vozovnice za intercity; Konec leta bo intercity razdaljo prevozil v uri in pol E ← agl. intercity iz (↑)inter… + city 'mesto, velemesto'; prvotno v Veliki Britaniji kot ime železniške mreže InterCity (od 1950)intercity2 -- v prid. rabi
Intercity vlak Pohorje bo po novem vozil od Gradca do Kopra in nazaj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jadrálecSSKJ -lca [jadrau̯ca] m (ȃ) jadrálec na dèski -lca -- -- m, člov. (ȃ, ə̀)
kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, srfar (1), surfer (1): Kopalci najdejo najlepše plaže na južnozahodnem delu otoka, za jadralce na deski pa je poskrbljeno na vzhodnem delu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jádranjeSSKJ -a s (ȃ) jádranje na dèski -a -- -- s (ȃ, ə̀)
šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), surfanje (1), windsurfing: Močen veter, sončno nebo in prazna laguna so pričarali sanjske razmere za jadranje na deski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jádratiSSKJ -am nedov. (ȃ) jádrati na dèski -am -- -- nedov. (ȃ, ə̀)
ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskatiSSKJ, surfatiSSKJ: V mladosti je jadral na deski, plaval in igral nogomet
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jánševec -vca m, člov. (á) član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku Janezu Janši: V sprednjih vrstah so sedeli večinoma janševci in Nova Slovenija E po politiku Janezu Janši (1958–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jín-jáng1 -a m (ȋ-ȃ) nedeljivi ženski in moški princip v kitajski dualistični filozofiji: Jin-janga ne moremo deliti na eno in drugo polovico E ← nem. Yin-Yang(-Lehre), agl. Yin-Yang ← kit. yinyang iz ↑jín + ↑jángjín-jáng2 -- v prid. rabi
jin-jang filozofija in filozofija jin-jang; Ko je izvorna energija v svojem (po)polnem stanju, se jin-jang pola prevesita v ravnovesje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
júngovski -a -o prid. (ȗ) ki se nanaša na ideje in metode švicarskega psihologa in psihiatra Carla Gustava Junga: jungovski psihoanalitik; jungovska psihoanaliza; Njegove ure psihoanalize so mednarodno priznane po vseh jungovskih inštitutih na svetu E po švicarskem psihiatru in psihologu Carlu Gustavu Jungu (1875–1961)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kábelskiSSKJ -a -o prid. (á) kábelska televizíja -e -e ž (á, ȋ)
sistem prenosa televizijskih programov po kabelskem omrežju: operaterji kabelske televizije; koncesija za kabelsko televizijo; Ko ljudje seštejejo posamezne stroške za telefon, internet in kabelsko televizijo, ugotovijo, da je klasični kabel že dražji in ponuja manj od drugih
kábelski ínternét -ega -a m (á, ȋ-ẹ̑)
tehnologija, ki za prenašanje podatkov z interneta uporablja kabelsko televizijsko omrežje: dostop do kabelskega interneta; Edina alternativa pri ponudbi širokopasovnega interneta je kabelski internet, ki je na voljo le naročnikom kabelske televizije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
katalóžniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) katalóžni zapís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
zapis o publikaciji, izdelan v skladu s pravili za katalogizacijo: Komisija je izločila knjige, ki niso bile prvenci, kajti avtorji so imeli že prej objavljeno literarno delo (kar je ugotovljeno po kataložnem zapisu v NUK-u)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kávbojec -jca m, člov. (ȃ) v ameriškem okolju pastir na konju; kavbojSSKJ: Kavbojci so skrbno žigosali krave, da so vedeli, čigave so
// tak pastir kot junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu; kavbojSSKJ: Oddelki kavbojcev so občasno izvajali krvave povračilne akcije po indijanskih vaseh E (↑)kávboj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kibernétičniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetski: kibernetična galerija; Zaradi najrazličnejših projektov se iz kibernetične ravnine končno oblikuje poduhovljen kibernetični prostor E (↑)kibernétikakibernétična kavárna -e -e ž (ẹ́, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetska kavarna: Kibernetične kavarne so v preteklem desetletju v večjih mestih rasle kot gobe po dežju
kibernétični prôstor -ega -óra m (ẹ́, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetski prostor, kiberprostor: Roparski virusi, črvi in trojanski konji so v kibernetičnem prostoru postali že del vsakdanjika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kjótski -a -o in kiótski -a -o [kijotski] prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na kjotsko konferenco: kjotski protokol; kjotski sporazum 2. ki se nanaša na Kjoto: Po sijajnem odkritju so se v njegovi pisarni na kjotski univerzi zvrstile številne novinarske ekipe, kar ga je začelo motiti in je v nekem pogovoru svojo nestrpnost tudi odkrito pokazal E po japonskem mestu Kjoto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kljúčniSSKJ -a -o prid. (ȗ) kljúčna beséda -e -e ž (ȗ, ẹ̑)
1. beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo: Ključna beseda človeškega sveta je čas
2. beseda ali besedna zveza, ki se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah ter v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: iskanje po ključnih besedah; Vtipkate ključno besedo, sprožite iskanje in dobite seznam zadetkov
3. rač. osnovni element programskega jezika, ki označuje določen ukaz: Ključna beseda je in, s katero povemo, da bi radi pretvarjali enote
4. beseda ali besedna zveza, ki omogoča komunikacijo prek storitev SMS: Naročnik lahko pošlje tudi SMS s ključno besedo poraba na številko 1919
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
komplementárniSSKJ -a -o prid. (ȃ) komplementárna medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
medicina, ki zdravi z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine: metoda komplementarne medicine; Bolniki, nezadovoljni s ponudbo uradne medicine, se vse pogosteje zatekajo po nasvete in pomoč k praktikantom komplementarne medicine
komplementárno zdrávljenje -ega -a s (ȃ, á)
zdravljenje z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine: Ali naj starši otrokom poleg uradne medicine pomagajo tudi s komplementarnim zdravljenjem?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
krompírjev -a -o prid. (ī) krompírjeve počítnice -ih -nic ž mn. (ī, ȋ)
jesenske počitnice ob koncu oktobra in v začetku novembra: Med krompirjevimi počitnicami ne bomo pobirali krompirja, temveč se bomo zabavali ob morju, v termah, se potepali po Sloveniji in odkrivali lepote sosednjih držav
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kvárčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kvárčna úra -e -e ž (ȃ, ȗ)
ura, ki deluje na osnovi kremenovih kristalov: Zadnjih 30 let so tradicionalno urarstvo mučili huda konkurenca, svetovna gospodarska kriza, pa tudi povpraševanje po kvarčnih urah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lípaSSKJ -e ž (í) lípa správe -e -- ž (í, ȃ)
1. lipa, posajena leta 1989 na ljubljanskem pokopališču Žale kot simbol slovenstva, prizadevanja za narodno spravo in želje po pokopu žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne: Na Žalah bo tudi spominska slovesnost ob lipi sprave
2. takšna lipa v drugih slovenskih krajih: Neznanec je poškodoval lipo sprave na Slovenskem trgu v Kranju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lóčeniSSKJ -a -o prid. (ọ́) lóčeno zbíranje -ega -a s (ọ́, í)
zbiranje z razvrščanjem po lastnosti: ločeno zbiranje odpadkov; Ker nimamo ločenega zbiranja, tudi nimamo ločene predelave in ločenih proizvodov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lymska borelióza -e -e cit. [lájmska] in lájmska borelióza -e -e [borelijoza] ž (ȃ, ọ̑) med. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska bolezen: Na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni na dan v povprečju odkrijejo od pet do deset bolnikov z lymsko boreliozo | Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani v Sloveniji zaradi lajmske borelioze zbolel 3801 človek E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mailing1 -a cit. [mêjling-] m (ȇ) sistem za pošiljanje elektronskih obvestil z enostavno uporabo: Vse urejajo izključno prek mailinga E ← agl. mailing iz ↑mail1 mailing2 -- v prid. rabi
mailing akcija; mailing lista
mailing ákcija -- -e ž (ȇ, á)
organizirano delovanje po e-pošti: Oglaševalsko nagrado je dobila agencija, ki je »zakuhala« tudi najboljšo mailing akcijo
mailing lísta -- -e ž (ȇ, ȋ)
elektronski poštni seznam, ki omogoča hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov: preurejanje in dopolnjevanje mailing list; Prednost mailing liste pred pošiljanjem na veliko število naslovov je v tem, da sporočilo pošljemo na en sam naslov, nato pa ga sistem razpošlje vsem prijavljenim uporabnikom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
medmréžje -a s (ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medomrežje (1), net: elektronsko medmrežje; svetovno medmrežje; dostop do medmrežja; Z nenehnim širjenjem števila uporabnikov svetovnega računalniškega omrežja – interneta oziroma medmrežja – vsak dan vznikajo tudi najrazličnejši informativni servisi 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medmrežju; uporabniki medmrežja; Občinska volilna komisija mestne občine Slovenj Gradec je preverila razširjenost medmrežja E po zgledu agl. internet iz (↑)mréža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
míškaSSKJ -e ž (ȋ) manjša, po obliki roki prilagojena naprava z gumbi za podajanje ukazov, ki je povezana z računalnikom in omogoča premikanje kazalca na računalniškem zaslonu: klikniti na miško; tipka miške; Novo vezje naj bi sprva uporabljali predvsem za brezžično povezavo tipkovnic in mišk z osebnim računalnikom, vendar so načrti z izdelkom še precej večji E po zgledu agl. mouse 'miš' in 'miška', kot računalniški termin prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
montessori -- cit. [montesóri] v prid. rabi (ọ̑) ki se nanaša na izobraževanje otroka s poudarkom na spodbujanju samodiscipline, samospoznavanja in samostojnosti ob posebnih delovnih pripomočkih: montessori vrtec in vrtec montessori; montessori pedagogika in pedagogika montessori; Septembra bo vrata odprl prvi katoliški vrtec v Mariboru, v katerem bodo vzgojno-izobraževalni program izvajali po montessori metodi E po italijanski zdravnici, učiteljici in filozofinji Marii Montessori (1870–1952)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
môrskiSSKJ -a -o prid. (ó) môrski sádeži -ih -ev m mn. (ó, ȃ)
užitni morski organizmi, razen rib: solata iz morskih sadežev; rižota z morskimi sadeži; Navadno pripravi štiri jedi: hladna predjed so običajno morski sadeži, topla jed je riba, vmes sorbet, s katerim jedci nevtralizirajo okus po ribi, potem še kakšna mesna jed, nazadnje pa sladica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mréžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) mréžna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kartica, ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom: V splošnem je za priklop na internet potrebna naslednja vrsta opreme in storitev: modemi, širokopasovni usmerjevalniki in mrežne kartice
mréžni márketing -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
način prodaje izdelkov ali storitev prek mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežno trženje: Mrežni marketing je legitimen posel, ki ga odlikujejo predvsem nizke vstopne ovire in relativno nizki stroški poslovanja
mréžno tŕženje -ega -a s (ẹ̑, ŕ)
način prodaje izdelkov ali storitev preko mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežni marketing: Bistvo mrežnega trženja je, da tovarna prodaja lastni produkt brez posrednikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
múltikulturálnost -i ž (ȗ-ȃ) 1. lastnost, značilnost multikulturnega; multikulturnost (1), večkulturnost (1): Kultnega svetovnega avtorja je odkril najprej kot avtorja scenarija za film Moja čudovita pralnica iz leta 1985, ki je prinesel v sodobno umetnost multikulturalnost pop kulture 2. soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju; multikulturnost (2), večkulturnost (2): problemi multikulturalnosti in ksenofobije; Srednjeevropsko multikulturalnost zelo občuti, saj se je rodila na Moravskem nemško govorečim staršem, po drugi svetovni vojni je kot begunka s konvojem Rdečega križa pribežala v Švico E po zgledu agl. multiculturality iz ↑múltikultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mutsu -ja cit. [múcu] m (ȗ) sladko-kislo debelo, okroglo zimsko jabolko zelenorumene barve, po izvoru iz Japonske: Mutsu zori konec septembra, ima debel zelenorumen plod in čvrsto meso E ← agl. Mutsu (apple) '(jabolko) mutsu' po pokrajini Mutsu na Japonskem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
NBA-jevec -vca [enbeájevəc in enbẹájevəc] m, člov. (ȃ) član ameriške košarkarske lige NBA; enbeajevec: nekdanji NBA-jevec; Reprezentančni zdravnik je po pregledih na ljubljanski kliniki odredil, da bo naš NBA-jevec nekaj dni okreval pod vodstvom fizioterapevta E po agl. kratici NBA za N(ational) B(asketball) A(ssociation) 'nacionalna košarkarska zveza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
negoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) negoválna bolníšnica -e -e [bou̯nišnica] ž (ȃ, ȋ)
bolnišnica za ljudi s potrebo domskega varstva, ki se morajo rehabilitirati po odpustu iz bolnišnice: mestna negovalna bolnišnica; Negovalne bolnišnice lahko ponudijo le začasno namestitev ljudem, ki potrebujejo rehabilitacijo v primeru težke in kratke bolezni
negoválna kozmétika -e -e ž (ȃ, ẹ́)
sredstva za nego kože, zlasti na obrazu, in las: naravna negovalna kozmetika; Za mladosten videz naj ne bi zadoščala le zdrava prehrana, potrebujete tudi negovalno kozmetiko, obogateno z naravnimi sestavinami
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nórdijskiSSKJ -a -o prid. (ọ́) nórdijska hója -e -e ž (ọ́, ọ́)
rekreacijska hoja s posebnimi palicami, pri kateri je aktiven tudi zgornji del telesa, navadno po razgibanem terenu: tečaj nordijske hoje; tehnika nordijske hoje; palice za nordijsko hojo; Nordijska hoja povečuje gibljivost hrbtenice in zgornjega dela telesa ter krepi mišice podlahtnice, mišice ramenskega obroča, kot tudi trebušne, prsne in hrbtne mišice
nórdijsko zlató -ega -á s (ọ́, ọ̑ ȃ)
zlitina bakra, aluminija, cinka in kositra, ki se uporablja za izdelavo kovancev: Kovanci za 10, 20 in 50 centov so izdelani iz unikatnega nordijskega zlata
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
numerológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se ukvarja z numerologijo: V zadnjih letih se je veliko ljudi preimenovalo po nasvetu numerologov in astrologov E po zgledu agl. numerologist, nem. Numerologe iz (↑)númera + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
objektívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) objektívna odgovórnost -e -i ž (ȋ, ọ́)
odgovornost nadrejenega za namerne ali nenamerne napake, kriminalna dejanja, ki so jih storile osebe pod njegovo pristojnostjo, čeprav pri tem ni bil udeležen in o tem ni nič vedel: prevzeti objektivno odgovornost; načelo objektivne odgovornosti; Po zadnjem izmed sklepov bi poslanci pozvali vlado, naj sama ugotovi morebitno objektivno odgovornost posameznih nosilcev javnih funkcij in ustrezno ukrepa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
obŕnjeniSSKJ -a -o prid. (ŕ) obŕnjeni slovár -ega -ja m (ŕ, á) jezikosl.
slovar, v katerem si besede sledijo po abecednem redu od njihovega konca proti začetku; odzadnji slovarSSKJ: obrnjeni slovar lastnoimenskega besedja; Odzadnji ali obrnjeni slovar je nujno potreben za tipološke in druge študije sorodnih in nesorodnih jezikov, pa tudi za izdelavo besedotvornih in oblikoslovnih del
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
odklíkati -am dov. (ȋ) 1. s klikom računalniške miške kaj izbrati, označiti, zaznamovati: odklikati ikono; Uporabnik le odklika ustrezne parametre in tako nadomesti tipkanje ukaza 2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran s klikom računalniške miške; oddeskati (2), odsurfati: Ko si je ogledal video, je odklikal na drugo spletno stran
// s klikom računalniške miške priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; oddeskati (2//), odsurfati (//): Če ima kdo željo po raziskovanju novih funkcij priljubljenega programa, lahko odklika na spodaj navedeni naslov E ↑klíkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
odpŕtiSSKJ -a -o prid. (ȓ) odpŕta mêja -e -e ž (ȓ, é)
1. nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav: V odprti meji vidijo priložnost za razvoj turizma v povezavi z bližnjimi smučišči na avstrijski strani, medtem ko se bodo sami trudili zagotoviti več turističnih prenočišč
2. dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje: Odprta meja je pomenila možnost umika in izhoda, totalitarizem pa takšne možnosti ni dopuščal
odpŕti telefón -ega -a m (ȓ, ọ̑)
organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu: Prvi letošnji odprti telefon je namenjen vprašanjem s področja delovanja vrtcev, osnovnih in srednjih šol
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
osébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) osébna števílka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; PIN, PIN-koda: zamenjava osebne številke; Osebno številko za kartico si takoj po prejemu zapomnite in uničite ovojnico, v kateri ste jo prejeli
osébni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; PC: Vsaj štiri petine Švedov, starih med 16 in 64 let, ima v svojem gospodinjstvu osebni računalnik, med njimi ga vsak dan uporablja 39 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk
osébni stečáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ) pravn.
sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do prezadolženih fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov in možnosti za poravnavo: postopek osebnega stečaja; Stečaj zapuščine in osebni stečaj sta dve pomembni novosti, ki ju prinaša predlog zakona o finančnem poslovanju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pádecSSKJ -dca m (ȃ) pádec berlínskega zidú -dca -- -- m (ȃ, ȋ, ȗ)
ukinitev političnoekonomskih ovir med Vzhodno in Zahodno Nemčijo kot posledica zrušitve zidu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom: obletnica padca berlinskega zidu; Globalizacija se je v svetovnem merilu sprostila po nekaterih temeljnih preobratih, kot je padec berlinskega zidu, konec hladne vojne ipd.
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
paperback1 -a cit. [pêjperbêk] m (ȇ-ȇ) knjiga, vezana v mehke platnice; broširana izdaja knjigeSSKJ: Zakaj slovenski založniki ne izdajajo poceni paperbackov, zakaj praktično vse knjige izhajajo v trdi vezavi in so tudi zaradi tega dražje? E ← agl. paperback iz (↑)papír + back 'hrbet'paperback2 -- v prid. rabi
paperback izdaja; Redno segam po svoji mali zasebni paperback kolekciji, ki se je nikoli ne naveličam
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
parádaSSKJ -e ž (ȃ) paráda ponôsa -e -- ž (ȃ, ó)
javna manifestacija za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in transspolnih oseb: Parade ponosa potekajo po vsem svetu, so pa spomin na dogodke iz leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasiljem policistov v New Yorku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
poameričánitiSSKJ -im dov. (á ȃ) narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poamerikaniti, zamerikanizirati: Nemški socialdemokrati so povsem poameričanili svojo predvolilno kampanjo in dosegli velik volilni uspeh E iz američániti po imenu prebivalca države ali celine Amerikapoameričániti se -im se dov. (á ȃ)
privzeti ameriški način življenja in mišljenja; zamerikanizirati se: Mesto se je povsem poameričanilo: dobilo je nadvse moderne četrti, borzo, veleblagovnice in tovarne visoke tehnologije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
podátkovniSSKJ -a -o in podatkôvni -a -o prid. (ȃ; ō) podátkovno vodílo -ega -a in podatkôvno -ega s (ȃ, í; ō)
rač. vodilo, po katerem se prenašajo podatki med funkcionalnimi sklopi računalnika: 256-bitno podatkovno vodilo; Hitra podatkovna vodila med zmogljivimi diskovnimi enotami in osnovno ploščo so ključnega pomena za hitro delovanje računalnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
poklícniSSKJ -a -o prid. (ȋ) poklícna matúra -e -e ž (ȋ, ȗ)
matura na srednji strokovni ali tehniški šoli: opravljati poklicno maturo; predmeti poklicne mature; uvedba poklicne mature; Tisti, ki bodo želeli študij po poklicni maturi nadaljevati na univerzitetni ravni, bodo opravljali še dodatni izpit iz klasične mature
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
polnítiSSKJ -im in pôlnitiSSKJ -im [pou̯niti] nedov. (ī; ó ó) polníti si bateríje -im -- -- in pôlniti -im nedov. (ī, ȋ; ó ó) ekspr.
dobivati, pridobivati si novih moči, energije: polniti si baterije psihično in fizično; Naši najboljši športniki si bodo lahko oddahnili in začeli vnovič polniti baterije šele po prireditvi svetovnega pokala konec tega tedna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
posébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) posébni odpádki -ih -ov m mn. (ẹ̑, ȃ)
odpadne snovi, s katerimi je treba ravnati na poseben način in po posebnih pravilih: odlagališče posebnih odpadkov; odvoz posebnih odpadkov; akcija zbiranja posebnih odpadkov; Na deponiji posebej zbirajo steklo in papir z embalažo, ločujejo tudi belo tehniko, les, plastično embalažo, dvakrat letno pa zberejo tudi posebne odpadke iz gospodinjstev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
posočnína -e ž (ī) obvezni posebni denarni prispevek za obnovo Posočja po potresu leta 1998: plačati posočnino; Odgovora oziroma dogovora, na podlagi katerega predpisa – ali dopolnjenega zakona o posočnini ali novega interventnega zakona – se bodo delila ta in druga sredstva, še ni E po zemljepisnem imenu Posočje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pòsttítovski -a -o in pósttítovski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ọ̑-ȋ) ki se nanaša na čas po Titu: posttitovska identiteta; posttitovska Jugoslavija; Iz jugoslovanske prestolnice je poročal v času posttitovskega razkrajanja države, ko se še ni smelo govoriti o krizi, kvečjemu o zaostrenih gospodarskih razmerah E (↑)póst... + títovski po jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu (1892–1980)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prálnicaSSKJ -e ž (ȃ) prálnica denárja -e -- ž (ȃ, á) ekspr.
ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor: Klubi postajajo igračke milijarderjev in objekti špekulacij finančnih akrobatov, po možnosti pa tudi pralnice denarja za organizirani kriminal
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
privatizacíjski -a -o in privatizácijski -a -o prid. (ȋ; á) privatizacíjska vrzél -e -i [vərzeu̯] in privatizácijska -e ž (ȋ, ẹ̑; á)
v postopku lastninjenja nastali presežek vrednosti lastniških certifikatov glede na vrednost lastninjenega premoženja; certifikatska luknja: zapolnitev privatizacijske vrzeli; Po mnenju analitikov sodijo med glavne probleme finančnega trga relativna zaprtost za tuje vlagatelje, veljavno obdavčenje kapitalskih dobičkov in nezapolnjena privatizacijska vrzel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prodájniSSKJ -a -o prid. (ȃ) prodájna veríga -e -e ž (ȃ, í)
pojav, ko vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo v promociji, čeprav so lastniki in poslovodje enot samostojni: Prodajna veriga deluje tako na področju trgovine na drobno kot tudi trgovine na debelo, s čimer uspešno strežemo potrebam celotnega domačega tržišča
prodájni agènt -ega -ênta m, člov. (ȃ, ȅ é)
kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca: Prodajni agent ima nabit urnik in ga težko dobiš za sestanek
prodájni tečáj -ega -a m (ȃ, ȃ)
cena valute, po kateri jo je trg pripravljen kupiti: Prodajni tečaj je seveda višji od nakupnega
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prótitobáčni -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki omejuje kajenje tobaka; proticigaretni, protikadilski: protitobačni ukrepi; protitobačna zakonodaja; Posebna protitobačna policija ima pravico, da nenapovedano vdira v restavracije, pisarne in vsa druga javna mesta in ugotavlja, ali so v zraku sledi dima E iz próti tobákuprótitobáčni zákon -ega -óna in -a m (ọ̑-ȃ, á ọ́; á)
uradna prepoved kajenja na javnih mestih: V 500 manjših lokalih po Sloveniji so opozorili na posledice novega protitobačnega zakona, ki prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ráftar -ja m, člov. (ȃ) kdor rafta: V soboto zgodaj popoldne je na reki Soči pri stari žagi v bližini vasi Koritnica slovenski kajakaš uspešno oživil utapljajočega se tujega raftarja
// športnik, ki se ukvarja z raftanjem: Po slalomu v Osilnici so tudi drugič slavili raftarji Hrastnika E ↑ráft
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
razhrôščiti -im dov. (ó ȏ) ugotoviti in odpraviti napako v računalniških programih: Razvijalci programe preizkusijo in po potrebi razhroščijo za nemoteno uporabo; šele potem jih zapakirajo v obliko, primerno za namestitev E po zgledu agl. debug iz *hrôščiti iz (↑)hrôšč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rdéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) rdéče barétke -ih -rétk ž mn. člov. (ẹ́, ẹ̑)
pripadniki specialne policijske enote v Srbiji po letu 1996: poveljnik zloglasnih rdečih baretk; Rdeče baretke so sejale smrt ne samo na bojiščih, temveč so za potrebe režima opravljale organizacijo in izvedbo ubojev s političnim ozadjem
rdéče mesó -ega -á s (ẹ́, ọ̑ ȃ)
goveje, svinjsko, ovčje in konjsko meso ter nekatere vrste perutnine: pusto rdeče meso; proizvodnja rdečega mesa; afera z rdečim mesom; Rdeče meso vsebuje veliko železa
rdéči kartón -ega -a m (ẹ́, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik podeli igralcu za resen prekršek, in pomeni takojšnjo prepoved nadaljevanja igre: prislužiti si rdeči karton; Za zaključek tekme je zaradi nešportnega vedenja glavni sodnik gostom upravičeno pokazal dva rdeča kartona
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
SD-jevski -a -o [esdêjeu̯ski] prid. (ȇ) ki se nanaša na stranko Socialni demokrati; esdejevski: Po razhodu župana in SD-jevske prejšnje svetniške skupine je edina svetnica, ki je tudi v tokratnem svetu E po kratici SD za S(ocialni) d(emokrati)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sekúndniSSKJ -a -o prid. (ȗ) sekúndno lepílo -ega -a s (ȗ, í)
tekoče lepilo za hitro in natančno lepljenje manjših površin: Na koncu objekt prevlečemo s sekundnim lepilom, ki po sušenju poskrbi, da je stisnjeni model trden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sesúvatiSSKJ -am nedov. (ú) pog. 1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Barbarska ljudstva, ki jih Karel Veliki ni zmogel asimilirati, so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj 2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: Nasprotniki trošijo proračunski denar in sesuvajo vladno politiko 3. jemati pomen, veljavo, vrednost: Sami sesuvajo svojo verodostojnost, ker niso zmožni oblikovati resne alternative na našem političnem prizorišču E ↑sesútisesúvati seSSKJ -am se nedov. (ú)
prihajati v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedovati: Operacijski sistem lahko postane po namestitvi popravkov nestabilen in se začne sesuvati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
SKD-jevec -vca [eskadêjevəc] m, člov. (ȇ) član, pristaš Slovenskih krščanskih demokratov; eskadejevec: SKD-jevci so se takoj po volitvah začeli s strankami slovenske pomladi pogovarjati o vseh pomembnih vprašanjih konstituiranja novega državnega zbora E po kratici SKD za S(lovenski) k(rščanski) d(emokrati)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sobótniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) sobótno léto -ega -a s (ọ̑, ẹ́) šol.
leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju, izpopolnjevanju, potovanjem: Moj prvi veliki načrt je, da bom skušal s pridom uresničiti sobotno leto, ki sem ga dobil po dvanajstih letih profesure na fakulteti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
súmo1 -a m (ȗ) tradicionalna japonska rokoborba, pri kateri tekmovalca poskušata drug drugega izriniti iz ringa ali spraviti na tla: trenirati sumo; Sumo ni le rokoborba, je tudi način življenja in razmišljanja E ← agl. sumo, nem. Sumo ← jap. sumō iz sumafu 'tekmovati, boriti se'súmo2 -- v prid. rabi
sumo ring; Dežela vzhajajočega sonca je znana predvsem po samurajih, sumo borcih in sušiju – glej tudi súmo...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
svetlôbniSSKJ -a -o prid. (ó) svetlôbno onesnaževánje -ega -a s (ó, ȃ)
onesnaževanje zaradi vnosa umetne svetlobe v okolje: uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja; Svetlobno onesnaževanje ogroža preživetje številnih živali, denimo ptic selivk, ki v kroženju nad svetlimi mesti izgubijo orientacijo
svetlôbno peró -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca: Uporabnik je s svetlobnim peresom risal po zaslonu, poleg tega je že narisano lahko tudi sproti spreminjal
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
špangléščina -e ž (ẹ̑) mešanica španščine in angleščine: Pisatelj je znan po tem, da je špangleščino, jezik, ki je nastal v neposrednem soočenju angleščine in španščine, z ulice dvignil na literarno raven E po zgledu agl. Spanglish iz (↑)šp(ánski) + (↑)(an)gléščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro? 2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka 3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tehnolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) tehnolóški párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja: član tehnološkega parka; direktor tehnološkega parka; gradnja tehnološkega parka; V poslovni coni v vzhodnem delu mesta načrtujejo visokošolsko središče s tehnološkim parkom in novo industrijsko cono
tehnolóški preséžek -ega -žka m (ọ̑, ẹ̑)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki višek (1): Postopke ugotavljanja tehnoloških presežkov bo izpeljal zavod, končani pa morajo biti do konca avgusta
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki višek (2): postati tehnološki presežek; Delavke so po vrnitvi s porodniškega dopusta izpostavljene izsiljevanju, da kot tehnološki presežek sprejmejo slabše delo ali pa same dajo odpoved
tehnolóški víšek -ega -ška m (ọ̑, ī)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki presežek (1): ugotavljanje tehnoloških viškov; Kot vemo, je pri začetnih fazah lastninjenja začelo prihajati do velikih tehnoloških viškov
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki presežek (2): postati tehnološki višek; Zgraditi moramo sistem, da bomo sposobni prešolati tiste tehnološke viške, ki bodo izgubili delovna mesta zaradi novih tehnologij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
terapévtskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) terapévtska žóga -e -e ž (ẹ̑, ọ̄)
velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit; telovadna žoga: Terapevtske žoge so po priporočilih zdravnikov najboljši način sedenja za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
transparêntenSSKJ -tna -o prid. (ē) ki je jasno in javno izražen in izvajan: transparentna poraba; transparentno delo; transparentno poslovanje; biti povsem transparenten; Dobili bomo bolj transparenten zdravstveni sistem, preglednejši način razdelitve denarja in bolj usposobljen management na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti E ← agl., nem. transparent ← frc. transparent ← srlat. transpārens 'prozoren, prosojen' iz transpārere 'svetiti skozi, biti prosojen'transparêntno prisl. (ē)
Dokler bom jaz tu, bomo delali transparentno in po svojih zmožnostih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tránsspôlni -a -o prid. (ȃ-ȏ) ki je v zvezi z osebami, ki so spremenile svoj družbeni spol s pomočjo operacije, hormonske terapije ali v govoru uporabljajo oblike za nasprotni spol: transspolni aktivist; pravice transspolnih ljudi; S parado ponosa želijo opozoriti na prisotnost, delo in življenje lezbijk in gejev, biseksualnih in transspolnih oseb v družbi in na njihove še neuresničene zahteve po spoštovanju človekovih pravic E po zgledu agl. transgender iz (↑)trans… + (↑)spôlen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
trilétka -e ž (ẹ̑) 1. orientacijsko določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli; triada, triletje: Eksterno preverjanje po prvi triletki pomeni spodbujanje inovativnosti in funkcionalne pismenosti otroka in ga ne nazadnje navaja tudi na red pri zunanjem preverjanju znanja 2. obdobje treh let: Tekmovalke bodo v naslednji triletki stavile na kombinacijo izkušenj in mladosti E univerbizirano iz trilétno obdóbje po zgledu (↑)osemlétka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
turístičniSSKJ -a -o prid. (í) turístična kmetíja -e -e ž (í, ȋ)
objekt, kjer se izvaja dejavnost kmečkega turizma; kmečki turizem (2): ekološka turistična kmetija; katalog turističnih kmetij; V ceno so všteti bivanje v hotelu s štirimi zvezdicami, polpenzion z zajtrkom in večerjo, kopanje v termalnih bazenih in izlet z večerjo na turistični kmetiji
turístični vlákec -ega -kca m (í, ȃ)
vlakec za prevoz turistov: cestni turistični vlakec; Hkrati z odprtjem turističnoinformacijskega centra je začel po prelepi pokrajini nove občine voziti turistični vlakec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
úličniSSKJ -a -o prid. (ū) úlično gledalíšče -ega -a s (ū, í)
oblika gledališkega ustvarjanja, ki se odvija na javnih zunanjih prostorih, navadno ulicah in trgih, in je namenjena naključnim mimoidočim; poulično gledališče: mednarodni festival uličnih gledališč; Poleg klasičnih gledaliških predstav in predstav uličnega gledališča bo v letošnjem programu več plesnih in raziskovalnih predstav
úlična košárka -e -e ž (ū, ȃ)
košarka, pri kateri igrata dve ekipi s po tremi igralci, ki mečejo žogo v en koš; streetball: Poletje bo v znamenju državnega prvenstva v ulični košarki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
úzi -ja m (ȗ) izraelska avtomatska brzostrelka: Po podatkih policije je napadalec stopil v center židovske skupnosti oborožen z devetmilimetrskim uzijem in izstrelil več kot sedemdeset nabojev E ← agl. Uzi po izraelskem inženirju Uzielu Galu (1923–2002) z vzdevkom Uzi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
váruhSSKJ -a m (ȃ) váruh človékovih pravíc -a -- -- m, člov. (ȃ, ẹ́, ȋ)
predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; ombudsman (1): evropski varuh človekovih pravic; poročilo varuha človekovih pravic; urad varuha človekovih pravic; Po zakonu lahko varuh človekovih pravic na pristojne organe naslovi predloge, mnenja in priporočila ali pa zahteva podatke in odgovore na vprašanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
veselošólec -lca m, člov. (ọ̑) kdor se udeležuje Vesele šole, osnovnošolskega tekmovanja v znanju: gruča veselošolcev; priznanja veselošolcem; Nič ni tako zabavno kot kravžljanje možgančkov, pravijo veselošolci, mladi in manj mladi raziskovalci, ki s pomočjo Vesele šole že 40 let brskajo po skrivnostih življenja E po imenu tekmovanja Vesela šola
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vídeo1 SSKJ -a m (ȋ) pog. 1. z videokamero napravljen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; videogram (1), videoposnetek: ogledati si video; snemanje videa; Na festivalu so podelili nagrade v treh kategorijah, za najboljši kratki film različnih formatov, najboljši video in dokumentarni film 2. medij, nosilec takega posnetka; videogram (2): digitalni video; kupiti video; Za praznike sva si sposodila kup videov 3. glasba, ki se predvaja z videoposnetkom; videospot: Mediji so sprva ugibali, ali ne gre morda le za spretno propagandno potezo ob izidu novega singla in videa 4. dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja: Gre za teoretično in praktično spoznavanje filma in videa E ← agl. video iz ↑vídeo...vídeo2 -- v prid. rabi
video varnostni nadzor; video posnetek; video kamera; Med počitkom po kosilu se je zamotil z video igricami – glej tudi vídeo...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vôdniSSKJ -a -o prid. (ó) vôdna póstelja -e -e ž (ó, ọ́)
postelja, pri kateri je posteljni vložek napolnjen z vodo: prednosti vodnih postelj; Vodne postelje so odlične za preventivo in zdravljenje hrbteničnih težav
vôdni párk -ega -a m (ó, ȃ)
urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport: gradnja vodnega parka; obisk vodnega parka; Osvežitev želijo poiskati v vodnem parku, katerega največje znamenitosti so razgibani in raznovrstni umetni valovi ter vodni kanalčki in tobogani, po katerih obiskovalci drvijo na najetih zračnicah
vôdno mésto -ega -a s (ó, ẹ́)
večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave: graditi vodno mesto; odpreti vodno mesto; recepcija vodnega mesta; Zmogljivost vodnega mesta je 4000 obiskovalcev na dan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vzajémniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) vzajémni sklàd -ega skláda m (ẹ̑, ȁ á)
premoženje velikega števila oseb, ki je naloženo zlasti v vrednostne papirje in ki ga upravlja posebna denarna ustanova; vzajemec: upravljati vzajemne sklade; delniški vzajemni skladi; domači vzajemni skladi; donosi vzajemnih skladov; Vzajemni skladi po svetu že nekaj časa sodijo med najbolj priljubljene oblike varčevanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zbírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zbírna mápa -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; portfolio (2 //): Novost sistema je osebna zbirna mapa dokazil o kandidatovi strokovni usposobljenosti, na podlagi katere komisija preveri in potrdi znanje, veščine, spretnosti in sposobnosti kandidatov
2. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, portfolio (3): V svojo zbirno mapo študenti lahko vložijo tudi sestavke, ki niso nastali po navodilih učitelja kot del pouka pisanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zêmeljskiSSKJ -a -o prid. (ē) zêmeljska stevardésa -e -e ž, člov. (ē, ẹ̑)
delavka na letališču, ki izdaja ali preverja letalske vozovnice, skrbi za namestitev, oskrbo in udobje potnikov pred poletom in po pristanku letala: Potnikom invalidom pomagajo zemeljske stevardese, in sicer jih spremljajo od okenca za prijavo na let prek carine in kontrole potnih listov skozi izhode do letala
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zgoščênka -e ž (é) 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča: Odločba informacijske pooblaščenke odreja uničenje zgoščenke z izpiski telefonskih klicev 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), CD-plošča (2), cede (2), cedejka (2): izdati zgoščenko; posneti zgoščenko; dvojna zgoščenka glasbeni album, ki zajema dve zgoščenki; Zadnjič sem imel koncert za promocijo zgoščenke in opazil sem, da ljudje hrepenijo po romantiki, ki je ni več E univerbizirano iz zgoščêna plôšča po zgledu agl. compact disk, ker je ta manjši od predhodnega 12-palčnega laserskega diska, agl. laser disk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zóbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zóbna nítka -e -e ž (ọ̄, ȋ)
mehka najlonska ali svilena nitka, ki se uporablja za odstranjevanje zobnih oblog in delcev hrane med zobmi: uporabljati zobno nitko; čiščenje zob z zobno nitko; Čiščenje zob bi bilo potrebno po vsakem obroku, zato je morda pametno, da zobno nitko vedno nosimo s seboj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio
zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med. ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E ← nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)génaerogéno prisl. (ẹ̑)
Bolezen se širi aerogeno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ákcijaSSKJ -e ž (á) ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ↑ákcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alternatívec -vca m, člov. (ȋ) 1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci 2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E ↑alternatíva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alternatívka -e ž, člov. (ȋ) 1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču 2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E ↑alternatívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
anafiláktični -a -o prid. (á) med. ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E ← agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ) skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑) ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ántidepresívni -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti depresiji; protidepresivni: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; Večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati šele po dveh do treh tednih E (↑)anti... + (↑)depresíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E ← nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ántiglobalizacíjski -a -o in ántiglobalizácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) ki je proti globalizaciji; protiglobalizacijski: antiglobalizacijsko gibanje; antiglobalizacijska načela; Po njegovih besedah so tudi antiglobalizacijski protesti del demokracije oziroma del demokratične države E ↑ántiglobalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ) kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā) kem. 1. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidacijski: antioksidantski učinki; antioksidantsko delovanje; Vitamini A, C in E so znani po svojih antioksidantskih lastnostih 2. ki vsebuje antioksidante: antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; Vsak dan uživamo antioksidantske dodatke k prehrani E ↑ántioksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
àsociálnež -a [asocijalnež-] m, člov. (ȁ-ȃ) kdor se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: Bil je asocialnež, ki je kot nomad blodil po družbeni nikogaršnji zemlji, in grožnja vsem pravilom civilizacije E (↑)àsociálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
avtomobilístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z avtomobilisti ali avtomobili in njihovo uporabo: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo; Slovenska avtomobilistična posadka je po previdnem začetku prvi dan relija končala na 32. mestu E (↑)avtomobilíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á) 1. prostor, namenjen za zbiranje izrabljenih avtomobilov: Avtomobilske tablice bi morale ostati na vozilu, vse dokler tega ne reciklirajo ali odpeljejo na avtoodpad 2. podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: zasebni avtoodpad; Pravilnik, po katerem bodo avtoodpadi lahko še naprej odkupovali izrabljena in poškodovana vozila, bo pripravljen v slabem mesecu E (↑)avto…1 + (↑)odpàd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bájtni -a -o prid. (ȃ) rač. ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E ↑bájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
barikíranje -a s (ȋ) zorjenje vina v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: To so vina iz zrelih vinogradov, ki se jim po prvem zorjenju v cisternah podaljšuje čas zorjenja v sodih za barikiranje E ↑barikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bebop -a cit. [bíbop] m (ȋ) stil v džezu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: Bebop je razbil harmonične in ritmične forme starejših oblik džeza in vnašal disonance, nepravilne ritme, nenavadne harmonije, fragmentarnost in improvizacijo E ← amer. agl. bebop, medmet pri petju jazza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
begosúmnost -i ž (ú) pravn. sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bikerski -a -o cit. [bájkerski] in bájkerski -a -o prid. (á) ki se nanaša na bikerje: Bikerska pravila so samo ena in veljajo za vse | Po njegovem mnenju je edina scena, kjer se še sliši dober rokenrol in blues, na bajkerskih zborih E ↑biker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíkica -e ž, člov. (ȋ) ženska, rojena v astrološkem znamenju bika: Kar podobna sva si, čeprav je ona po horoskopu bikica E ↑bìk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíodízelski -a -o [bijodizəlski] prid. (ȋ-ī) ki se nanaša na biodizel: biodizelsko gorivo; Po podatkih združenja je Evropa biodizelska velesila, ki letno proizvede dva milijona ton goriva iz rastlinskih olj E ↑bíodízel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíoenergétičarka -e [bijoenergetičarka] ž, člov. (ȋ-ẹ́) ženska, ki zdravi z bioenergijo: Po več obiskih pri bioenergetičarki je hčerka začela spati brez prebujanja in tudi njeno obnašanje je bolj umirjeno E ↑bíoenergétik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem. etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E ← agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz ↑bío… + (↑)etanól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíokatalizátor -ja [bijokatalizator] m (ȋ-ȃ) biokem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encimSSKJ: Elementi z beljakovinskimi molekulami in vitamini tvorijo več kot 1000 organizmu nujno potrebnih biokatalizatorjev E ← nem. Biokatalysator iz ↑bío… + (↑)katalizátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíométrika -e [bijometrika] ž (ȋ-ẹ́) tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrija: Biometrika bo povečala varnost pri uporabi bančnih avtomatov, pametnih kartic in osebnih računalnikov E ← agl. biometrics iz ↑bío… + (↑)métrika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíoterapíja -e [bijoterapija] ž (ȋ-ȋ) zdravljenje z bioenergijo: Malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zaradi izboljšanja za 60 odstotkov zmanjšali dozo zdravila E ← agl. biotherapy, nem. Biotherapie iz ↑bío… + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíseksuálka -e ž, člov. (ȋ-ȃ) ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Po namigovanju nekaterih medijev naj bi bila biseksualka, saj so jo večkrat ujeli, kako se je poljubljala z ženskami E ↑bíseksuálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blôganje -a in blóganje -a s (ȏ; ọ̑) pisanje bloga: Poročilo o dostopu do informacij po svetu navaja, da je rastoče število aretacij blogerjev dokaz naraščajoče politične pomembnosti bloganja E ↑blôgati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blokêr -ja m, člov. (ȇ) šport. igralec, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralcev: reprezentančni bloker; srednji bloker; Evropsko prvenstvo je zaključil kot najuspešnejši bloker na tekmah, po povratku domov pa se je moral preko noči privaditi na klubski režim dela E ← agl. blocker iz (↑)blokírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bôdi -ja in body -ja cit. [bôdi] m (ȏ) enodelno oprijeto otroško ali žensko oblačilo iz životka in spodnjih hlačk: Sama sem imela podobne težave, a sem našla odlično šiviljstvo, ki po meri izdeluje modrčke, hlačke in bodije iz pestre izbire kakovostnih materialov E ← agl. body, skrajšano iz bodysuit iz body 'telo' + suit 'oblačilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bodyguard -a cit. [bôdigárd-] in bôdigárd -a m, člov. (ȏ-ȃ) telesni stražar: Za njihov popolni mir oziroma klavzuro pa so pred vsakimi vrati skrbeli najmanj trije bodyguardi | Lastnikov bodigard je čofnil po nosu enega od najemnikov lokala E ← agl. bodyguard iz body 'telo' + guard 'stražar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bórd -a m (ọ̑) pog. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska (1), snowboard (1): Med vožnjo z bordom je padel in si poškodoval kolk E ← agl. board, skrajšano iz ↑snowboard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bórdanje -a s (ọ̑) pog. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskanje (2), snowboard (2), snowboarding: Bordanje je čedalje bolj priljubljeno, snega pa je vse manj E ↑bórd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bórdati -am nedov. (ọ̑) pog. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; deskati (2): Letos pozimi sem veliko bordal E ↑bórd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
borélijski -a -o prid. (ẹ́) pog. ki se nanaša na borelijo: Borelijskega klopa imamo po vsej državi, največ na Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini E ↑borélija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brezazbéstni -a -o prid. (ẹ̑) ki ne vsebuje azbesta: brezazbestne plošče; Po nam dostopnih informacijah tudi še ni jasno, kateri od 20 vrtcev in šol, ki so bili uvrščeni na lanski prednostni seznam, imajo danes brezazbestno streho E iz brez azbésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brezcestnínski -a -o prid. (ȋ) ki je brez plačila cestnine: Avtocesta naj ne bi poslabšala njihovih življenjskih razmer, pričakujejo pa tudi vzporedno brezcestninsko cesto, kakršne imajo drugje po državi E iz brez cestníne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brisálkaSSKJ -e ž (ȃ) ikona na zaslonu ali tipka na tipkovnici za brisanje računalniško napisanega ali narisanega: Brisalka, ki je skoraj vedno v zgornjem desnem kotu, je po novem pomaknjena v spodnjo vrsto E univerbizirano iz brisálna típka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bróker -ja m, člov. (ọ̑) pog. 1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice 2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E ← agl. broker 'mešetar, posrednik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brskálec -lca [bərskau̯ca] m, člov. (ȃ) kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar (2), srfar (2), surfer (2): Izurjeni brskalci po internetu lahko najdejo na njem več kot 3560 revij E ↑bŕskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bug -a cit. [bág-] m (ȃ) rač. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema; hrošč: Imam TV, ki je imel na začetku bug, ampak po naložitvi novega programa ni več problemov E ← agl. bug, prvotno 'hrošč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bulímičarka -e ž, člov. (í) ženska, ki ima bulimijo: Od osebnostnih lastnosti je za bulimičarko značilna velika želja po popolnosti in uspešnosti E ↑bulímik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bulimíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: Se vam ne zdi, da se v javnosti bulimija in anoreksija velikokrat preveč površno razlagata kot »motnja hranjenja, povezana predvsem s tem, da bi zadostili idealu družbe biti lep in mlad, torej suh« E ← nlat. bulimia ← gr. bulīmia 'volčja lakota'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
butler -ja cit. [bátler] in bátler -ja m, člov. (á) v angleškem okolju služabnik, strežnik v ugledni, premožni hiši: Nekdanji butler waleške princese piše knjigo o pravilih lepega vedenja in umetnosti zabavanja | Batler sprejema goste pri vratih po predhodnih navodilih svojega gospodarja E ← agl. butler ← stfrc. bouteillier iz bouteille 'steklenica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
catering -a cit. [kêtering-] in kêtering -a m (ȇ) gostinska dejavnost, ki se ukvarja s pripravo in postrežbo jedi, pijače po naročilu na različnih prireditvah, ob različnih priložnostih: Gostom je na voljo bar, ob prireditvah pa nudijo tudi kulinarične pogostitve v sodelovanju z zunanjo družbo za catering | Podjetje je razširilo svojo dejavnost še na področje gostinstva (slaščičarstvo, ketering) in izobraževanje krupjejev E ← agl. catering iz cater 'dobaviti, priskrbeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cederóm -a in cederôm -a m (ọ̑; ȏ) optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Sedem let po izidu knjižne oblike je leksikon prenesen na cederom E ↑CD-rom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
certificíranje -a s (ȋ) strokovni postopek, s katerim se pisno zagotovi, da je ocenjeni izdelek ali dejavnost v skladu z določenimi predpisi in standardi; certifikacija: politika certificiranja; postopki certificiranja; Kmalu bo oblikovana posebna skupina, ki bo izpeljala postopek certificiranja za izdelke z geografskim poreklom ali izdelke višje kakovosti, kakršna je ajdova kaša po tradicionalnem receptu E iz certificírati ← nem. zertifizieren ← lat. certificāre iz certus 'odločen, gotov' + facere 'napraviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cestnínjenje -a s (ȋ) pobiranje pristojbine za uporabo cest: elektronsko cestninjenje; satelitsko cestninjenje; sistem cestninjenja; Uvajanje pravičnejšega cestninjenja, ko bi cestnino plačevali po resnični uporabi, je za prihodnja leta napovedoval dovčerajšnji prometni minister E ↑cestníniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
chi -ja cit. [čí] in čí -ja m (ȋ) univerzalna kozmična energija v taoizmu: Dobri stari sprehod po gozdu je v poplavi zena, chija, jina in janga nekoliko iz mode, svoje zdravilne moči pa naj ne bi izgubil | Či je vitalna energija, ki prežema vse, kar je živega E ← agl. chi ← kit. qì
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu 2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika 3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cíljcíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
curling -a cit. [kə̀rling-] in kêrling -a m (ə̏; ȇ) ekipni šport, podoben balinanju, kjer igralci po ledu potiskajo poseben kamen in ga skušajo približati ciljni točki: Največja posebnost curlinga je tako imenovano pometanje, saj igralci dobesedno pometajo pred drsečim kamnom in s tem dosežejo boljše drsenje in daljšo pot | Na zimskih olimpijskih igrah mladih se bo približno tisoč nastopajočih, starih od 14 do 18 let, merilo v sedmih športih, in sicer v smučanju, hokeju, biatlonu, bobu, sankanju, kerlingu in umetnostnem drsanju E ← agl. curling iz curl 'gubati, kodrati, valoviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čekíranje -a s (ȋ) 1. preverjanje ustreznosti dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čakati na čekiranje; čekiranje prtljage; Po čekiranju je treba z ročno prtljago skozi policijski in carinski pregled 2. pog. ugotavljanje ustreznosti, pravilnosti česa, seznanjanje s čim z gledanjem; pregledovanjeSSKJ: Takojšnjemu čekiranju pravopisa, prevajanju sta namenjena pripadajoči tezaver in slovarsko orodje E ↑čekírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čekírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preveriti ustreznost dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čekirati prtljago; čekirati vozovnico; Ko smo se že čekirali za odhod v Romunijo, je prišla k nam letališka policistka in zahtevala potne liste 2. nedov. pog. pregledovati: čekirati elektronsko pošto; Policaji so čekirali njene bančne račune, telefonske račune, e-maile in spletne strani, po katerih je surfala na dan izginotja E ← agl. check, prvotno 'dati šah', prvotneje 'šah', ← stfrc. eschequier ← srlat. scaccārium iz (↑)šáh
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
číli -ja m (ȋ) 1. feferonu podobna sorta paprike ali njeni drobni koničasti pekoči plodovi: pridelovati čili; svež čili; V posodi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo, ingver in čili 2. začimba iz zmletih posušenih plodov te rastline: ščepec čilija; Potrebujemo pol litra tekočega jogurta, kavno žličko čilija v prahu, po dve žlici sesekljanega svežega peteršilja in bazilike, 100 g nepraženih bučnih semen, sol, poper E ← agl. chili ← špan. chile ← indijan. (nahuatl) chilli
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čipírati -am dov. in nedov. (ȋ) označiti žival z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: čipirati pasje mladiče; V ljubljanskem zavetišču ob sterilizaciji in kastraciji mačke po novem tudi čipirajo E ↑číp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črnogórščina -e ž (ọ̑) črnogorski jezik: Knjižna črnogorščina se od knjižne srbščine razlikuje po toliko pomembnih fonetičnih lastnostih, da ne moremo govoriti o istem knjižnem jeziku E (↑)črnogórski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črnogradíteljstvo -a s (ȋ) graditeljstvo, ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: Črnograditeljstvo naj bi po novem kazenskem zakonu sodilo tudi med kazniva dejanja E (↑)črnogradítelj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dedevêjevski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na dedeve: Umirjanje domačega povpraševanja se po dedevejevski mrzlici nadaljuje E ↑dedevé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dehidríranost -i ž (ȋ) stanje človeka, organizma po (pre)veliki izgubi vode: Zaradi popolne izčrpanosti in dehidriranosti je dobil izdatno infuzijo E (↑)dehidrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dekánkaSSKJ -e ž, člov. (ȃ) predstojnica fakultete; dekanicaSSKJ, dekanja: dekanka fakultete za farmacijo; Dekanka je napovedala, da fakulteta po desetletju intenzivne rasti ne predvideva več širitve programov in vpisa, temveč le kakovostno rast E (↑)dekàn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dekontaminírati -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti škodljivo snov, zlasti kemično, biološko ali radioaktivno: Obiskovalci si lahko ogledajo razstavo o oborožitveni tekmi med hladno vojno in prikaz postopkov, s katerimi so po zaprtju obratov za izdelovanje jedrskega orožja dekontaminirali okolje E (↑)de… + (↑)kontaminírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
delfinárij -a m (á) prostor, poslopje za gojenje velikih morskih živali, zlasti delfinov: Med čofotanjem v delfinariju morski lev Mike nežno ovije plavut okoli delfinke Jenny, medtem ko skupaj plavata po bazenu E ← nem. Delphinarium iz (↑)delfín + (↑)(akv)árij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
déloSSKJ -a s (ẹ́) délo na čŕno -a -- -- s (ẹ́, ŕ)
samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov: Posameznik bo kršil novi zakon, če bo v svojem imenu in za svoj račun zaposlil delavca, ki zanj opravlja delo na črno E po zgledu nem. Schwarzarbeit in it. lavoro nero
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
delohóličarka -e ž, člov. (ọ́) ženska, ki je zasvojena z delom: Je deloholičarka, po značaju, kot pravi sama zase, je feministka, ki zavzeto in zagrizeno opravlja svoje delo E ↑delohólik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
denominíran -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje po uvedbi nove denarne, vrednostne enote v zameno za večje število starih: Finančni strokovnjaki priporočajo podjetjem, naj odprejo račune, denominirane v evrih E ↑denominírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dételjicaSSKJ -e ž (ẹ́) kar je po obliki podobno deteljici, trojni ali četverni pentlji: Tretji celjski avtocestni priključek je zasnovan kot polovična deteljica E (↑)dételja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
detoksikácija -e ž (á) odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dietológ -a [dijetolog-] m, člov. (ọ̑) strokovnjak za dietologijo: Sklenemo lahko, da je sladoled najbolj zdrava slaščica, ki je, po priporočilih dietologov, lahko pojemo do tri kepice na dan E (↑)diéta + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
digitalizácija -e ž (á) 1. pretvorba podatkov in informacij v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: projekt digitalizacije; Digitalizacija je drag postopek 2. uvedba, uvajanje tehnologije, ki temelji na taki pretvorbi: Po usmeritvah strategije razvoja bo letos izpeljana popolna digitalizacija telekomunikacijskega omrežja, ki jo bomo izvajali s postopno zamenjavo analognih telefonskih central z digitalnimi E ↑digitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dílcanje -a s (ȋ) pog. smučanje: Obljubljam vam noro dilcanje po pršiču E ↑dílcati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dílcati -am nedov. (ȋ) pog. smučati: Medtem ko so drugi njegovi vrstniki raje dilcali po strminah, si je sam pozimi vselej rad privoščil tek na smučeh E (↑)dílca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
díler -ja in dealer -ja cit. [díler] m, člov. (í) pog. 1. (poulični) (pre)prodajalec, razpečevalec mamil: Resen diler bo pokvarjeno robo vrgel stran, kakšen drugi pa jo bo prodal za vsako ceno 2. (prodajni) posrednik: slovenski Fiatov diler; Pred kratkim sem v krogih priznanih stripovskih dilerjev spraševal po Zvitorepcu E ← agl. dealer iz (↑)dílati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
diskáč -a m (á) pog. nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoSSKJ, diskoteka: S sošolci je imela dobre odnose, rada je hodila plesat v diskač, za posedanje po barih pa ni razmetavala svojega časa E ← hrv., srb. dȉskāć iz (↑)diskotéka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
diskóntSSKJ -a m (ọ̑) prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E ← nem. Diskont ← stit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dizájner -ja m, člov. (á) kdor daje predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovalecSSKJ: grafični dizajner; Po besedah barvnega dizajnerja iz znanega podjetja modni trendi pri avtomobilskih barvah prihajajo v valovih, posamezni barvi v desetih do dvanajstih letih uspe doseči višek priljubljenosti, nato zlagoma zamre E ← agl. designer iz (↑)dizájn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dodelávni -a -o prid. (ȃ) ekon. ki se za plačilo opravlja po naročilu drugega podjetja kot del njegovega proizvodnega procesa: dodelavni posli; Domače podjetje opravlja le dodelavna dela; material dobiva iz tujine in tudi izdelki se prodajajo tam; prav tako od tujega podjetja dobi le toliko denarja, kolikor ga potrebuje za najnujnejše stroške E (↑)dodélati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dogrévati -am nedov. (ẹ́) dodatno segrevati: V bazenu bodo imeli morsko vodo, ki jo bodo delno dogrevali, da bodo tako lahko nekoliko podaljšali kopalno sezono pred poletjem in po njem E ↑dogréti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
donegován -a -o prid. (á) agr. ki z uporabo predpisanih postopkov dosega večjo, dodatno kakovost: Pridelovalci kakovostnega vina poudarjajo, da je skrbno donegovano po klasični metodi vretja v steklenici, za kar so izbrane kakovostne sorte grozdja E ↑donegováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dónorka -e ž (ọ́) 1. člov. med. ženska, ki daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalkaSSKJ, darovalkaSSKJ: S posebnim postopkom se odvzame jedro jajčne celice ženske, ki po naravni poti ne more zanositi, v izpraznjeno mesto pa se vstavi jajčno celico donorke 2. vet. samica živali, zlasti goveda, ki daje spolne celice ali zarodke: krava donorka E ↑dónor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dónorski -a -o prid. (ọ́) ki se nanaša na donorje: donorski center; donorski program; Na srečanju so ob promociji donorskih izkaznic poudarjali etične vidike darovanja organov in tkiv po smrti E ↑dónor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dopingíranec -nca m, člov. (ȋ) kdor jemlje, uživa nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športnik brez dopinga dokazuje tisto, kar človek zmore po naravni poti, pri dopingirancu pa naj bi šlo predvsem za dokazovanje, kako dobro uporabljena ukana deluje E ↑dopingíran
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Vodilne može omenjenega kluba preiskovalci bremenijo, da so sistematično dopingirali svoje nogometaše vse od leta 1990 2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: Po podražitvah nafte v letih 1999 in 2000 so v prvih šestih mesecih letos inflacijo dopingirale visoke cene hrane E (↑)dópingdopingírati se -am se nedov. (ȋ)
jemati, uživati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Če si mentalno in tehnično boljši od tekmeca, boš zmagal, pa tudi če se nasprotnik dopingira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dópinški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na doping: dopinški test; dopinška afera; dopinška kontrola; Za dopinški primer bi šlo le v primeru, če bi se izvidi po francoski metodi (urin) in avstralski (kri) povsem ujemali E (↑)dóping
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dozátor -ja m (ȃ) priprava, ki natančno odmerja količino česa: Če pride v času doziranja do napake na katerem izmed dozatorjev (tujek med krmili, velike kepe, ki zaustavijo dozirni mehanizem), se po določenem času ta dozator avtomatično izklopi E ← agl. dosator iz (↑)dozírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
drogíranje -a s (ȋ) omamljanje z mamili: Nekatere stavbe, nekdaj ponos mesta, so danes razpadajoče razvaline, ki so po sili razmer postale zbirališče in pribežališče mladih ter prizorišče opijanja in drogiranja E ↑drogírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
drugáčnež -a m, člov. (ȃ) kdor se po lastnostih razlikuje od drugih: nenavadneži in drugačneži; Svoje misli vse preveč usmerjamo k banalnostim, kadar nezavedno podpihujemo sovraštvo do nič hudega slutečega tujca ali zgolj drugačneža E (↑)drugáčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dvójčicaSSKJ -e ž, člov. (ọ̄) ženska, rojena v astrološkem znamenju dvojčkov: Po horoskopu je dvojčica E ↑dvójček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
džêk -a m, člov. (ȇ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, frajer (1): Spoznal sem ga na televiziji in že po prvem vtisu se mi je zdel džek E ← agl. Jack 'Jaka'; morda prevzeto kot jack v pomenu 'vtikač'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
džemát -a m (ȃ) pri muslimanih osnovna enota v organizaciji islamske verske skupnosti: Po organizacijski plati je džemat primerljiv z župnijo E ← bos. džèmāt ← tur. cemaat ← arab. džamā’a 'skupnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
džíns -a in jeansSSKJ -a cit. [džíns] m (ȋ) 1. trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi zlasti za hlače: Leta 2001 smo namestili novo linijo za izdelavo džinsa in dodatne predilne stroje, da bi lahko sledili velikemu povpraševanju na trgu po teh tkaninah 2. hlače, oblačilo iz take tkanine: V vrstah skritih trgovinic v ulici Canal si lahko kupil ure in džins, ročne torbice in majice, denarnice in pasove, vse z ročno prišitimi etiketami znamenitih oblikovalcev E ← agl. jeans, skrajšano iz Je(a)ne fustian 'genovsko blago' iz stagl. Jene 'Genova' in fustian 'bombažno blago, barhant'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekologízem -zma m (ī) navadno pretirano poudarjanje pomena ekoloških načel, ekološkega ravnanja: Po njihovem mnenju alpska konvencija velikanske predele regije postavlja pod dogmatski pokrov enostranskega ekologizma E (↑)ekologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekslibríst -a m, člov. (ȋ) ljubitelj in zbiralec ekslibrisov: V preteklem obdobju je dozorel v enega najvidnejših slovenskih ekslibristov, ki razstavlja po celem svetu E (↑)ekslíbris
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekstêrec -rca m, živ. (ȇ) nav. mn., pog. zunanji preizkus znanja po končani osnovni šoli: Nikakor nisem za odpravo ekstercev, saj ti za učitelje in učence pomenijo vpogled v njihovo delo E univerbizirano iz ekstêrni izpít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
elastán -a m (ȃ) tekst. elastično sintetično vlakno, ki se dodaja tkaninam za večjo prožnost: Povpraševanje po elastanu je začelo naraščati v 60. letih, ko so postali priljubljeni prilegajoče se spodnje perilo in samostoječe najlonske nogavice E ← nem. Elastan, agl. Elasthan iz (↑)elást(ičen)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
eléktroencefalografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; EEG (1): Po pol stoletja je elektroencefalografija še vedno osnovni pripomoček v diagnostiki epilepsij pri otrocih in mladostnikih E (↑)eléktroencefalográf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
elektrónikaSSKJ -e ž (ọ́) 1. ed. elektronski elementi, ki krmilijo napravo: vgrajena elektronika; Vse do štirih krogov pred koncem je vodil, nato pa je tudi njemu zatajila elektronika in tekmeca sta švignila mimo njega 2. skupina naprav, sestavljenih iz elektronskih elementov: zabavna elektronika; Po kategorijah so rast zabeležile osebna nega, hrana, zdravila in elektronika, padli pa avtomobili, alkoholne in brezalkoholne pijače ter finančne storitve 3. glasba, ustvarjena z elektronskimi glasbili ali drugimi elektronskimi napravami; elektronska glasbaSSKJ: Pozivajo, da se prijavijo tudi ustvarjalci nerockovskih žanrov, kot so hiphop, džez, etno, elektronika E ← nem. Elektronik iz (↑)elektrón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
elitíst -a m, člov. (ȋ) 1. pristaš nazora, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: Nasprotja med t. i. elitisti in populisti se bodo morda počasi le umirila, saj obe strani spoznavata, da je najbolje sodelovati 2. kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitnež, elitnik: Prepričan sem, da je dejstvo, da elitist želi najboljše, odlika E (↑)elíta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
elítnež -a m, člov. (ȋ) kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitist (2), elitnik: Če sin kakšnega elitneža v Sloveniji ne bi bil uvrščen na želeno šolo, bog pomagaj, je pač tako E (↑)elíten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
elítnik -a m, člov. (ȋ) kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitist (2), elitnež: Znani politik je spomnil, da te dni Edvard Kocbek tudi uradno stopa v panteon slovenskih elitnikov duha E (↑)elíta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
embeájevec -vca m, člov. (ȃ) kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; MBA (3), MBA-jevec: zaposlovati embeajevce; upad števila embeajevcev po 11. septembru; Izboljšave v podpornih dejavnostih in skrbi za študente se izražajo tudi v tem, da gre dekan z embeajevci enkrat na teden na zajtrk E ↑MBA
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
enotéka -e ž (ẹ̑) urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin, navadno razvrščenih po poreklu, kakovosti, pridelovalcih; vinotekaSSKJ: Enoteka oziroma vinski bar bo od točilne mize, zidov, tlaka in pročelja narejen iz opeke v različnih odtenkih, barvah in oblikah E ← nem. Önothek, frc. oenothèque iz gr. oĩnos 'vino' + thḗkē 'shramba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ênozvézkovnik -a in ênozvezkôvnik -a m (ē-ẹ̑; ē-ȏ) slovar, ki, navadno po združitvi predhodnih, v daljšem časovnem obdobju izdanih posameznih delov, izide v enem zvezku, eni knjigi; enozvezkovni slovarSSKJ: SSKJ je leta 1994 izšel tudi kot enozvezkovnik E iz èn zvézek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ergométer -tra m (ẹ́) 1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ 2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E ← nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
erlihióze -óz [erlihijoze] ž mn. (ọ̑) med. bolezni, ki jih prenašajo klopi in povzročajo bakterije erlihije: Med značilne bolezenske znake erlihioze uvrščamo hudo povišano telesno temperaturo, glavobol, drobne rdečkaste izpuščaje, raztresene po vsem telesu, pogosto tudi motnje v delovanju jeter E ↑erlíhija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
etážnik -a m, člov. (ȃ) lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši; etažni lastnikSSKJ: Tako v letu pred novim stanovanjskim zakonom kot v letu po njem je bilo največ pritožb in vprašanj etažnikov v zvezi s stroški E (↑)etáža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
é-turízem -zma m (ẹ̄-ī) organiziranje, urejanje turističnih storitev po internetu: Znana gospodarstvenica, ki je sodelovala na kongresu o e-turizmu na Mednarodni turistični borzi v Berlinu, meni, da imajo letalske zveze slabosti in da so za preživetje na zdajšnjem trgu druge, boljše možnosti E ↑é- + (↑)turízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
évribor -a in -ja in euribor -a in -ja cit. [éu̯ribor] m (ẹ̑) fin. medbančna obrestna mera, izračunana na osnovi podatkov evropskih in zunajevropskih bank: obrestna mera evribor | Po izbruhu ameriške krize so se na trgu hipotekarnih posojil izrazito zvišali tudi pribitki na evribor E ← agl. euribor, kratica za Eur(o) i(nter)b(ank) o(ffered) r(ate) 'evrska medbančna referenčna obrestna mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
evrokrát -a m, člov. (ȃ) 1. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (1): bruseljski evrokrati; Bodoča pogodba Unije bo zmanjšala ekipo najvišjih evrokratov, v kateri ima vsaka država po enega predstavnika 2. ekspr. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (2): Bruseljčani in evrokrati živijo bolj drug poleg drugega kakor skupaj E ↑évro… + (↑)(biro)krát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
évrosúper -pra in -ja m (ẹ̑-ȗ) visokooktanski bencin po evropskih standardih: V rekordno dragem Salzburgu stane liter evrosupra 1,204 evra, dizla pa 1,106 evra E ↑évro… + (↑)súper
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
facelifting -a cit. [fêjslífting-] m (ȇ-ȋ) kirurško zategovanje obrazne kože, s čimer se doseže izravnava kožnih gub in mlajši videz; obrazni lifting: Nekatere mislijo, da bodo po faceliftingu videti petnajst let mlajše E ← agl. face-lifting iz face 'obraz' + ↑lífting
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
faksíran -a -o prid. (ȋ) poslan po faksu: faksirano sporočilo; Faksiran dokument vsaj začasno nadomešča original E ↑faksírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
faksíranje -a s (ȋ) pošiljanje sporočil po faksu: barvno faksiranje; internetno faksiranje; Izdelek je namenjen tako domačim uporabnikom kot podjetjem, podpira pa tiskanje, optično branje, fotokopiranje in faksiranje dokumentov E ↑faksírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
famózno prisl. (ọ̑) ekspr. 1. izraža splošno priznano veliko vrednost ali veljavo: Erazem Rotterdamski, avtor Hvalnice norosti, je famozno rekel, da je v deželi slepih kralj ta, ki ima vsaj eno oko 2. izraža preseganje stvari svoje vrste po pomembnosti, kakovosti; odličnoSSKJ: V sodbi je cel kup formulacij, ki se mi zdijo sporne, a moram priznati, da so famozno formulirane E (↑)famózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fast food1 -- -a in fastfood -a cit. [fást fúd-] m (ȃ, ȗ) 1. hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; hitra hrana, hitro pripravljena hrana: Na kmetijskem ministrstvu so pripravili projekt, s katerim hočejo namesto balkanskega fast fooda popularizirati morsko hrano 2. gostinski obrat, ki ponuja tako hrano: Gre za moderni in prefinjeni pariški fast food, v katerem so na voljo kruh in drugi domači izdelki, gostje pa se lahko odločijo tudi za postrežbo po gurmansko 3. kar na hitro zadovolji potrebe: Založniška industrija raste iz literarnega fast fooda, njeni avtorji so iznajdljivi žanrski rokodelci, ki izdelujejo ohlapne stavke in vsebinsko praznino E ← agl. fast food iz fast 'hiter' in food 'hrana'fast food2 -- -- v prid. rabi
Ob vseh fast food restavracijah so začeli popularizirati francosko kuhinjo v bistrojih nakupovalnih središč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
feng shui -- -a in feng šui -- -a cit. [fénk šúj] in féng šúj -- -a m (ẹ̑, ȗ) kitajska veščina urejanja prostora z doseganjem harmoničnega energijskega razmerja: Vedno več ljudi preureja stanovanja, načrtuje gradnjo hiš in opremljanje poslovnih prostorov po pravilih feng shuia | Feng šui je kitajska znanost in umetnost s častitljivo zgodovino, saj je znana več kot 4000 let | Novejši hotel na otoku je oblikovan v skladu z načeli feng šuja, upoštevajoč bistvene elemente vode, lesa, ognja, zemlje in kovin E ← agl. fengshui ← kit. fengshui iz feng 'veter' in shui 'voda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ferragosto -a cit. [feragósto] in feragósto -a m (ọ̑) v Italiji kolektivni poletni dopust, ki se začne 15. avgusta: Ferragosto pri nas ne bo povzročil turistično-prometnega šoka, kakršnega so minulo soboto doživeli v Franciji, ko so se dopustniki znašli kar v 800 kilometrov dolgem zastoju | Po pričakovanjih je bila tretjo soboto v avgustu velika selitev narodov v Evropi, saj se je pri naših zahodnih sosedih začel feragosto E ← it. ferragosto iz lat. fēriae Augusti 'Avgustovi prazniki'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
féta -e ž (ẹ̑) beli ovčji ali kozji sir nekoliko kiselkastega okusa, namočen v slanici, po izvoru iz Grčije: Sir feta odcedite, narežite na petmilimetrske kocke in stresite v skledo E ← ngr. féta ← it. fetta 'rezina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
filmofíl -a m, člov. (ȋ) poznavalec in ljubitelj filma; filmoljub: Po pravici povedano, nikoli nisem bil filmofil, zato si še dandanes ne ogledam veliko filmov E (↑)fílm + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fitnesírati -am nedov. (ȋ) ukvarjati se s fitnesom: Po statistiki v urbanih okoljih fitnesira že vsak deseti E ↑fítnes1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fiziatríja -e [fizijatrija] ž (ȋ) med. veda o poškodbah, obolenjih gibalnega sistema telesa in o njihovem zdravljenju: Po končanem študiju medicine se je odločila za specializacijo iz fiziatrije E ↑fiziáter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
flôp -a m (ȏ) 1. film. žarg. film, ki je bil v javnosti in pri kritiki zelo slabo sprejet: Film je bil kljub ambicijam in pričakovanjem popoln flop 2. pog. velik neuspeh, polom: Zakonodajne spremembe, ki so bile sprejete, so po mojem mnenju flop desetletja E ← agl. flop 'polom' < 'padec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
foteljáš -a m, člov. (á) slabš. kdor udobno živi in ima navadno velik družbeni vpliv: Govorjenje o večji socialni varnosti po novem pokojninskem sistemu ni nič drugega kot nesramno zavajanje presitih foteljašev E (↑)fotélj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fótoavtomát -a m (ọ̑-ȃ) avtomat za fotografiranje, navadno v preprosti kabini, na javno dostopnih mestih: Atelje vodi potomec znanega ljubljanskega fotografa, ki je v tridesetih letih po lastni zamisli in patentu dal izdelati fotoavtomat, ki je stal v pasaži kina Komuna E (↑)foto… + (↑)avtomát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fragmentácija -e ž (á) 1. pojav, obstoj posameznih delov, fragmentov: V pesmih pogosto brez reda našteva posameznosti iz svojega življenja, ta fragmentacija pa daje njegovim pesmim skoraj skrivnosten značaj 2. delitev, razpad na manjše, po značilnostih podobne enote kake prej homogene celote: Večja fragmentacija, različnost in konkurenca med mediji so povzročili neusmiljen boj za pozornost občinstva E ← nem. Fragmentation, agl. fragmentation iz (↑)fragmènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
franšízni -a -o prid. (ȋ) ekon. ki je v zvezi s franšizo: franšizna pogodba; franšizna prodajalna; franšizna trgovina; Hitrejšo rast prodaje naj bi po zagotovilih vodstva dosegli tudi z uporabo franšiznega sistema in povečano investicijsko dejavnostjo E ↑franšíza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
frízbi -ja m (ȋ) 1. ploščat, okrogel, upognjen predmet, ki si ga igralci podajajo pri športni igri: metati frizbi; Najprej je bil frizbi le plastična igračka za sprostitev, kasneje pa je metanje frizbija preraslo v profesionalno športno zvrst s posebnimi pravili in progami 2. športna igra, pri kateri si igralci podajajo tak predmet: Mladim bodo ponudili športne igre (badminton, namizni tenis, frizbi, nogomet) E ← agl. frisbee po okrogli embalaži za pite ameriške firme Frisbie Pie Company, ki so jo uporabljali za metanje po zraku študentje univerze Yale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gástroenterologíja -e ž (ȃ-ȋ) med. veda o prebavnih organih in njihovih boleznih: klinični oddelek za gastroenterologijo; Po ugotovitvah izvedenke gastroenterologije tožničina jetrna bolezen in patološki jetrni testi niso v vzročni zvezi s spornim zdravljenjem E ↑gástroenterológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
genóm -a m (ọ̑) biol. celota dednih informacij živega bitja v genih; dednina: ustvariti sintetični genom; človeški genom; genom bakterije; raziskovanje genoma; Po današnji oceni človekov genom vsebuje med 70.000 in 100.000 različnih genov E ← agl. genome, nem. Genom iz (↑)gén + (↑)(kromos)óm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
géostacionárni -a -o [geostacijonarni] prid. (ẹ̑-ȃ) ki je v zvezi z navidezno stalno točko nad Zemljinim površjem: Po sedanjih izračunih bo asteroid letel celo bliže od številnih komunikacijskih satelitov v geostacionarni orbiti okoli Zemlje E ← agl. geostationary iz (↑)geo... + (↑)stacionárengéostacionárni satelít -ega -a m (ẹ̑-ȃ, ȋ)
umetni satelit na navidezno stalni točki nad Zemljinim površjem, ki se premika v orbiti nad ekvatorjem z enako hitrostjo in v isti smeri kot Zemlja: Satelitski oddajnik posreduje signal na enega od devetih geostacionarnih satelitov, od koder se prenaša na zemeljsko postajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
géostratéški -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki se nanaša na strategijo vzpostavljanja, spreminjanja ekonomskega in političnega položaja nekega območja, izhajajočega zlasti iz nekaterih njegovih geografskih značilnosti: geostrateški interes; geostrateški položaj; geostrateški premik; geostrateška lega; Geostrateška podoba sveta se je po 11. septembru popolnoma spremenila E ← agl. geostrategic, nem. geostrategisch iz (↑)geo... + (↑)stratéški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
getoizíran -a -o in getizíran -a -o prid. (ȋ) 1. ki je prisiljen živeti na določenem območju, izoliran od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: getoizirane skupnosti; Oster obračun z demonstranti so vsaj po tihem odobravali številni Francozi, prestrašeni zaradi izgube nacionalne identitete, islamizacije in nasilja tolp getoiziranih priseljencev
// ki je v zvezi z izolacijo družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizirana naselja; getoizirano območje; Velika večina se je nastanila v getoiziranih četrtih mestnega juga ali v na novo porajajoči se črnski četrti na zahodu Chicaga 2. ki je omejen na izoliranem (družbenem) prostoru, s čimer se omeji, zmanjša njegova družbena vloga: getoiziran jezik; Boril se je za novatorsko, družbenokritično in velikokrat getoizirano umetnost in kulturo E ↑getoizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
getoizírati -am in getizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prisiljevati družbeno skupino, da živi na določenem območju izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: Vlada se je odločila, da priseljencev ne bomo getoizirali, temveč jih bomo nastanili enakomerno, po celi državi 2. povzročati, da kdo, kaj obstaja, deluje na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: Upam, da ljudje ne bodo takoj nasedli neutemeljenim očitkom, da je zakonski predlog ksenofobičen in da skuša getoizirati slovenščino E ↑géto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
glamurózen -zna -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na glamur; glamuren: glamurozen dogodek; glamurozna obleka; glamurozna revija; glamurozna zabava; Za bolj glamurozen videz oblikovalci uporabijo tkanine s kovinskim odsevom, medtem ko za klasično uglajene priložnosti posežejo po barvi pepela E ← nem. glamurös ← agl. glamorous iz ↑glamúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
glikémični -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi s količino sladkorja v krvi, zlasti po zaužitju določenih živil: glikemični nadzor; glikemična obremenitev; Fruktoza iz jabolka pomaga pri uravnavanju glikemične reakcije (dvigovanje in spuščanje ravni sladkorja v krvi) E (↑)glikemíjaglikémični índeks -ega -a m (ẹ́, ȋ)
število (med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja: visok glikemični indeks; Nutricionisti in diabetologi priporočajo predvsem živila z nizkim glikemičnim indeksom, da ostane krvni sladkor bolj ali manj enakomeren in da lakote ne občutimo tako pogosto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
glisírati -am nedov. (ȋ) pluti tako, da se plovilo pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: Ladje morajo pluti najmanj 300 metrov od obale, čolni, ki glisirajo, vsaj 250 metrov od obale E nem. glissieren ←frc. glisser 'drseti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
globalístSSKJ -a m (ȋ) 1. člov. pristaš globalizma: zaprisežen globalist; poulični spopadi med globalisti in antiglobalisti; Ob obisku v Sloveniji je povedal, da se za našo državo zanima že nekaj časa, da ji je zelo naklonjen; kot pravi globalist da ji zameri zgolj restrikcije na področju tujih vlaganj 2. živ. veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, večnacionalka: panožni globalist; Švicarski farmacevtski globalist namerava v svojih tovarnah po vsem svetu zapreti približno 2500 delovnih mest E ← agl. globalist iz (↑)globálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
golfíst -a m, člov. (ȋ) igralec golfa: poklicni golfist; slaven golfist; Po luknji št. 1, ki je najlažja in primerna za začetnike, se golfisti srečajo z vrsto vodnih ovir, širokimi čistinami, zanimivo oblikovanimi zelenicami in tudi zahtevnimi ledinami E (↑)gólf1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
goncourt -a cit. [gonkúr -ja] m, živ. (ȗ) nagrada za najboljše prozno delo preteklega leta v francoski književnosti, ki jo vsako leto podeljuje francoska akademija Goncourt: prejeti goncourta; Če si napisal še tako dobro knjigo in ti jo je izdal manjši založnik, ki ga ni med četverico, nimaš nobenih, ampak resnično nobenih možnosti, da bi dobil goncourta E ← frc. goncourt po nagradi Prix Goncourt, ki jo podeljuje Société littéraire des Goncourt 'Literarno združenje Goncourt', imenovano po ustanovitelju Edmondu Huotu de Goncourtu (1822–1896) in njegovem bratu Julesu Alfredu Huotu de Goncourtu (1830–1870)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grafítarstvo -a s (ȋ) dejavnost grafitarjev: razcvet grafitarstva; Čeprav je grafitarstvo nezakonito in je po zakonu (neuspešno) preganjano, pa bi bilo brez njega glavno mesto bržkone umetniško precej osiromašeno E ↑grafítar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grafitíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) delati, ustvarjati grafite: Poleg ilegalnega ustvarjanja na urbanih površinah nekateri ustvarjalci občasno grafitirajo tudi po naročilu
// spreminjati podobo zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov: grafitirati stavbe; Potem ko so ostali brez vnaprej plačanih vstopnic, so razjarjeni navijači v hotelskih sobah razbijali vse povprek, grafitirali hodnike in uničevali pročelje E ↑grafít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grand slam -- -a cit. [grênt slêm] m (ȇ, ȇ) šport. zmaga na štirih najpomembnejših tekmah, turnirjih v tenisu ali golfu v istem letu: zmagovalec grand slama; turnir za grand slam v golfu; Po zmagah na vseh štirih turnirjih za grand slam v sezoni se je nemška teniška igralka okitila še z olimpijskim zlatom E ← agl. grand slam, prvotno 'veliki slem', 'napoved vseh vzetkov v bridžu', iz grand 'sijajen, imeniten' in slam 'tresk, tlesk, pok'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grebátorstvo -a s (ȃ) ekspr. prizadevanje za dosego, pridobitev česa za lastno korist, zlasti ugleda, denarja, visokega položaja v družbi: grebatorstvo za ocene; Politično grebatorstvo, kraja državne lastnine in spolno izkoriščanje zaposlenih delavk se po mojih merilih ne more šteti za uspeh E ↑grebátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
GSM -a in -- in gsm -a in -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat. 1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: kupiti nov GSM; poklicati po GSM-u; Predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM, in ker jim ga ni takoj dal, so si ga vzeli sami 2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je digitalni sistem, ki ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah E ← agl. GSM, kratica za g(lobal) s(ystem for) m(obile communications) 'svetovni sistem mobilnih komunikacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
GSO -- [gẹesó] m (ọ̑) nav. mn., krat. organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, gensko spremenjeni organizem: vsebovati GSO; register GSO; gojenje GSO; Delo z GSO v laboratorijih poteka po pravilih dobre laboratorijske prakse z upoštevanjem mednarodnih varnostnih pravil E kratica za g(ensko) s(premenjeni) o(rganizem)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
haiku1 -ja cit. [hajkú in hájku] m (ȗ; ȃ) lit. pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; Haiku je čisti izraz razpoloženjskega stanja E ← agl. haiku ← jap. haiku, skrajšano iz hai(kai no) ku 'del pesnitve, sestavljene v pesniški obliki haikai'haiku2 -- v prid. rabi
haikujevski (1), haikujski (1): haiku festival; Že kmalu si je ustvaril sloves plodnega in virtuoznega pesnika haiku poezije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
halóSSKJ medm. (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu izraža začudenje in navadno tudi nestrinjanje: Halo, to je poneverba, izmišljotina! E ← nem. hallo, velelnik od stvnem. halōn 'iti po koga, pripeljati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
harekríšnovec -vca m, člov. (ȋ) pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno; krišnovec: Večina razmišlja o harekrišnovcih kot o sekti, ne da bi vedeli, kakšno veličastno znanje se skriva v njihovih religioznih spisih E po mantri Hare Krišna ← stind. hare kṛṣṇa, po vzdevku bogu Višnuju Hare in imenu boga Krišna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
HÍV -- in -a in hív 1 -- in -a m (ȋ) krat. virus, ki se prenaša z nekaterimi telesnimi tekočinami in povzroča aids; hiv2 okužiti se s HIV; Slovenija ima po podatkih Inštituta za varovanje zdravja med uporabniki drog zelo nizko okuženost z virusom hepatitisa in HIV-a, kar kaže na pravočasno izvajanje ustreznih ukrepov E ← agl. HIV, kratica za h(uman) i(mmunodeficiency) v(irus) 'virus človeške imunske pomanjkljivosti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hójica -e ž (ọ̄) 1. priprava na kolescih, ki omogoča otroku, ki še ne hodi, gibanje po stanovanju: Ali je hojica koristna za otrokov razvoj ali mu v resnici škodi? 2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hodulja: Čeprav smo bile vse tri na berglah, sama pa sem prve dni hodila s hojico, so nam namenili najbolj oddaljeno mizo v jedilnici E (↑)hójca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
homologácija -e ž (á) 1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: postopek homologacije; Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehnično analizo oziroma homologacijo vozila
// uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: Že dolgo ne pomnimo tolikšne neučakanosti, kakršno so izpričali slovenski avtomobilisti, ko so v nedeljo komajda dočakali konec postopka homologacije novega kombiniranega dirkališča 2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti homologacijo; izdati homologacijo; Na enem izmed štirih pooblaščenih servisov morate pridobiti homologacijo, saj tuja pri nas ne velja E ← nem. Homologation, agl. homologation, it. omologazione iz gr. homologéō 'strinjam se, potrdim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hot line -- -na in -- -- cit. [hôt lájn] m (ȏ, ȃ) 1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; vroča linija (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Na poseben hot line lahko posamezniki sporočijo, da so naleteli na škodljive ali ilegalne vsebine na internetu 2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča linija (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Potem sem jo začel spraševati, kaj točno dela, pa mi pove, da je na hot line E ← agl. hot line iz hot 'vroč' in line 'linija, telefonska ali telegrafska zveza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
iatrogéni -a -o [jatrogeni] prid. (ẹ̑) med. ki ga nenamerno povzroči zdravnik, kirurg ali zdravstveni delavec med zdravljenjem bolnika: iatrogeni zaplet; Tako je, na primer, padec s postelje zaradi slabega nadzora ravno tako iatrogena komplikacija kot hujša krvavitev po kirurškem posegu E ← nem. iatrogen iz gr. iātrós 'zdravnik' + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
igralnína -e ž (ī) 1. znesek, ki se plača za uporabo igrišča: Po odprtju bo prvi igralni dan v sredo, 26. maja, igralnina bo 150 evrov 2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na tekmovanju; startninaSSKJ: Beseda med športniki je tekla tudi o desettisočih evrov pomladne igralnine za zmagovito moštvo E (↑)igrálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
igrálniški -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na igralnico ali igralništvo: igralniški gostje; igralniška dejavnost; igralniško podjetje; V največji slovenski igralniški družbi so v štirih prazničnih dneh po pričakovanjih imeli okoli 22.000 obiskovalcev, med njimi je bilo več kot 90 odstotkov Italijanov E (↑)igrálnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
individuálec -lca m, člov. (ȃ) 1. kdor je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznikSSKJ: Če nič drugega, je v kriminalkah in hollywoodskih kavbojkah nosilec morale vedno le suvereni posameznik, individualec 2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualistSSKJ: izrazit individualec; velik individualec; Jaz sem individualec, rada živim sama in rada imam svoj mir 3. zasebnik, privatnik: Tudi z lastniškimi odnosi še zelo eksperimentiramo, saj se kabelske organizacije pojavljajo kot individualci, zadruge, društva 4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: Individualcem se napoveduje črtanje fiksne nagrade za delovno uspešnost, krajšanje dopustov in nižanje bonitet E univerbizirano iz individuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
informatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti informacijske sisteme, tehnologije v delovanje česa: informatizirati bolnišnice; informatizirati zdravstvo; Če bodo podjetja hotela preživeti, se morajo informatizirati, torej tudi znotraj začeti delovati po mreži E ← nem. informatisieren, frc. informatiser, agl. informatise k (↑)informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
insájder -ja in insider -ja cit. [insájder] m, člov. (á) pog. 1. kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: Na resnično škodo opozarjajo predvsem insajderji v (še) državnih bankah 2. kdor zlorablja notranje informacije v ustanovi, zlasti finančni, v kateri je zaposlen: Stroga kazen čaka tudi hekerje in insajderje, ki razpečujejo glasbo in filme še pred uradno izdajo 3. delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki menedžer, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: Insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji E ← agl. insider iz inside 'znotraj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
instántni -a -o prid. (ȃ) 1. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja; instantSSKJ: instantna juha; instantna kava; instantna polenta; V novih prostorih so z novo opremo povečali proizvodne zmogljivosti za desertne prelive s prejšnjih 3000 na 7000 ton, za kakavove instantne izdelke pa z dobrih 3000 na 6000 ton 2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo; instant: instantna duhovnost; instantna rešitev; instantna slava; Las Vegas je znan tudi po instantnih porokah, kjer obred izvedejo v nekaj minutah in predvsem brez nepotrebnih vprašanj E ↑instánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ínteraktívnost -i ž (ȋ-ȋ) 1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: Zelo uporabna lastnost programa je interaktivnost, pri katerih lahko takoj po spremembi podatkov opazujemo spremenjene vrednosti v tabelah in grafikonih 2. aktivna udeležba uporabnika: Povabljeni umetniki se bodo osredotočili na interaktivnost, ki je eden najpomembnejših vidikov sodobne medijske umetnosti 3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: Prednosti e-demokracije sta povečanje politične udeležbe državljanov in interaktivnost v političnem dialogu, pa tudi izboljšanje politične kulture E ↑ínteraktívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ínternét1 -a m (ȋ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje (1), medomrežje (1): širokopasovni internet; uporabniki interneta; dostop do interneta; Naslednje leto, ko bo mogoče na podlagi elektronskega podpisa preveriti verodostojnost pošiljatelja, bomo lahko izpolnjen obrazec poslali kar prek interneta 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; medmrežje (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: deskanje po internetu; Na tisoče navdušencev na internetu razvija gigantsko enciklopedijo, prodajno uspešnico, ki je tako rekoč zastonj E ← agl. internet, skrajšano iz internetwork iz (↑)inter… + network 'omrežje'ínternét2 -- v prid. rabi
internetni, internetski: internet kavarna; Očitno je konkurenca med ponudniki internet storitev v Sloveniji še vedno premajhna, saj se ob vse večji rasti uporabe širokopasovnega dostopa do interneta infrastruktura razvija vse prepočasi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ínternétovec -vca m, člov. (ȋ-ẹ̑) uporabnik interneta; internetnik: Strastni internetovci, ki deskajo po mreži povprečno 40 ur na teden, priznavajo, da v ta namen porabijo dobršen del delovnega časa E ↑ínternét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
intervénca -e ž (ẹ̑) 1. dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa; intervencijaSSKJ, posegSSKJ, poseganjeSSKJ: končati intervenco; državna intervenca; vojaška intervenca; Interventni zakon najbrž bo učinkovit, čeprav gre za precej pozno intervenco 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države; intervencijaSSKJ, vmešanjeSSKJ: oborožena intervenca; intervence na ozemlju drugih držav; Neposredno je začutil vojno in po pogovoru z nama pretresen začel klicati svoje kolege zunanje ministre in pripravljati intervenco E ← nem. Intervenz iz (↑)intervéncija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
intervéntni -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na intervenco: interventni ukrep; interventni zakon; interventna dela po poplavah; Vsakogar, ki bi pogrešanega Kamničana videl ali kar koli vedel o njem oziroma njegovem izginotju, policija prosi, da obvesti najbližjo policijsko postajo ali pokliče interventno številko policije 113 E ← agl. intervenient iz (↑)intervenírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
invazíven -vna -o prid. (ȋ) med. 1. ki se nanaša na vdor, navadno mikroorganizmov, v veliki množini v telo: Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov 2. ki se nanaša na vraščanje, prodiranje kakega tkiva v drugo tkivo: invazivni rak materničnega vratu; Histološke analize so pokazale, da gre za zelo invazivne tumorje 3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: invaziven poseg; V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji in bolnišničnem zdravljenju ter skrajšali nezmožnost za delo, so zdravniki razvili številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil E ← agl. invasive ← srfrc. invasif < srlat. invāsīvus iz invadere 'vdreti, napasti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ISDN -- in -ja in -a [isədənə̀ in iesdeèn in iesdẹèn -êna] m (ə̏; ȅ ȇ) krat. digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: Monter je na zid pritrdil škatlico ISDN-ja E ← agl. ISDN, kratica za i(ntegrated) s(ervices) d(igital) n(etwork) 'celostne storitve prek digitalnega omrežja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ISDN- [isədənə̀ in iesdeèn in iesdẹèn] prvi del zloženk (ə̏; ȅ) ki se nanaša na digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: ISDN-priključek in priključek ISDN; ISDN-telefonija in telefonija ISDN; ISDN-modem in modem ISDN E ↑ISDN
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izbírnik -a m (ȋ) na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav, navadno računalnika, telefona, televizije; meni: brskati po izbirniku; osnovni izbirnik; slovenski izbirnik; Izbirniki so na voljo v slovenščini in so znani iz drugih sorodnih modelov istega proizvajalca in omogočajo hitro navajanje na telefon E (↑)izbíren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izviséti -ím dov. (ẹ́ í) pog. ne uspeti, ne doseči zaželenega, pričakovanega: Zavedal sem se, da gredo študijski kolegi, prijatelji, celotna moja generacija po poklicni poti naprej, da si ustvarjajo družine, jaz sem pa izvisel E (↑)viséti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jakúza1 -e in -a m, člov. (ȗ) pripadnik japonske tajne kriminalne organizacije jakuza: Po drugi svetovni vojni je ustvaril gigantsko kriminalno združbo, ki jo je sestavljalo več kot 10.000 jakuz, razdeljenih v 500 skupin E ← agl. yakuza ← jap. yakuza iz nar. ya 'osem', ku 'devet', za 'tri', kar je najslabša kombinacija v japonski igri s kartami
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jojóba -e ž (ọ̑) visoka zimzelena grmičasta rastlina z debelimi listi, iz katere plodov se pridobiva olje, po izvoru iz Amerike: Olja, ki jih vtrete v vlažne ali suhe lase, naj bodo iz jojobe E ← nem. Jojoba ← meh. špan. jojoba ← indijansko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
júgonostalgíja -e ž (ȗ-ȋ) od leta 1991 nostalgija po življenju v nekdanji Jugoslaviji: Ko odrasli govorijo o jugonostalgiji, imajo v mislih celovit pojav – številne socialne vezi, politične dogodke, kulturne usmeritve itd., ki so jih vezale, v dobrem in v slabem, na rajnko Jugoslavijo E (↑)jugo… 2 + (↑)nostalgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
júgonostálgik -a m, člov. (ȗ-á) od leta 1991 kdor ima nostalgijo po življenju v nekdanji Jugoslaviji: Jugoslavija, ki je zdaj, razen v glavah jugonostalgikov, definitivno ni več, je bila res nekaj posebnega E ↑júgonostalgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kadétinja -e ž, člov. (ẹ̑) športnica v kategoriji med petnajstim in šestnajstim letom: reprezentanca kadetinj; Po dveh porazih proti hrvaškim kadetinjam so mlade slovenske košarkarice dvakrat premagale italijanske vrstnice E ↑kadét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kafìč -íča m (ȉ í) pog. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafeterija: posedati po kafičih; Ko sediš v kafiču ob cesti in opazuješ ljudi, ki hodijo mimo in jih ne poznaš, te eni zanimajo, drugi pa ne E ← hrv., srb. kàfīć iz kàfē ← frc. café '(manjša) kavarna'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kájt -a m (ȃ) jadralnemu padalu podobna priprava za kajtanje: Preden se preizkusite na vodi, je pametno, da se s kajtom naučite ravnati na kopnem E ← agl. kite, prvotneje 'zmaj za spuščanje po zraku'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kájtanje -a s (ȃ) šport, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: Kadar piha, je idealno za kajtanje in surfanje, kadar ne, je še vedno fino za deskanje E ↑kájtati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kanjóning -a m (ọ̑) pog. šport, pri katerem se spušča po soteskah s pomočjo vrvi in druge zaščitne opreme; soteskanje: Z adrenalinom me napolnijo rafting, kanjoning in vožnja z motorjem E ← agl. canyoning iz (↑)kánjon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kartomát -a m (ȃ) avtomat za prodajo vstopnic, vozovnic: uvajanje kartomatov; Potniki morajo označiti, ali bodo vozovnico prevzeli osebno na blagajni, na kartomatu ali po pošti E (↑)kárta1 + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
katérič prisl. (ẹ̄) izraža vprašanje po zadnji ponovitvi v zapovrstju: Pravilen odgovor na vprašanje, katerič je bil izbor Slovenski avto leta, je štirinajstič E (↑)katéri1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kazálecSSKJ -lca [in kazau̯ca] m (ȃ) grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo; kurzor: premikanje kazalca po zaslonu; Z vnovičnim pritiskom na tipko boste prekopirano besedilo vstavili oziroma prilepili na mesto kazalca E (↑)kázati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klepetálnica -e ž (ȃ) internetna storitev, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki; čvekalnica: elektronska klepetalnica; spletna klepetalnica; Po zadnjih podatkih se povečuje oglaševanje nezdrave hrane prek interneta, z računalniškimi igricami, v klepetalnicah, blogih itn. E ↑klepetáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klicáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. večkrat, pogosto klicati: nenehno klicariti; Še po toliko letih ji nenehno pisari ostudna pisma, jo klicari in zasleduje na vsakem koraku E (↑)klícati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klicátelj -a m, člov. (ȃ) kdor kliče po telefonu: anonimni klicatelj; številka klicatelja; Klicatelji SOS- -telefonov za pomoč žrtvam nasilja so praviloma ženske in/ali otroci E (↑)klícati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klonírati -am nedov. in dov. (ȋ) ustvarjati identične kopije izvirnega organizma ali stvari: klonirati človeka; Ovco Dolly so klonirali šele po 270 neuspelih poskusih E ↑klón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klorámfenikólski -a -o prid. (ȃ-ọ̑) ki se nanaša na kloramfenikol: kloramfenikolska afera; kloramfenikolsko mleko; Kakšno je mleko in kakšni so mlečni izdelki, ki jih slovenske mlekarne pošiljajo na trg po razvpiti kloramfenikolski mlečni zgodbi? E ↑klorámfenikól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klošáriti -im nedov. (á ȃ) biti, živeti kot brezdomec, potepuh: klošariti po Ljubljani; Življenje je kmalu zavozila: psihično in fizično zlomljena je nehala delati in začela klošariti E (↑)klošár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
knjigosléd -a m (ẹ̑) tematsko organizirana predstavitev knjig po založbah na knjižnem sejmu: šolski knjigosled; Strokovni javnosti bo namenjen poseben knjigosled, na katerem bodo glavno besedo seveda imeli založniki in knjigotržci E (↑)knjíga + (↑)sledíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kolabírati -am dov. (ȋ) pog. 1. pasti v nezavest, doživeti kolaps: Po finalnem nastopu, v katerem je bila druga, je kolabirala in nato nekaj časa preživela v bolnišnici 2. sesuti se, prenehati delovati: v celoti kolabirati; Zadnji poskusi so sicer propadli, a nekako se zdi, da se slovensko prebivalstvo vse bolj zaveda, da brez finančne injekcije naš zdravstveni sistem lahko edinole kolabira E ← nem. kollabieren iz lat. collābī 'pasti skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
koláčSSKJ -a m (á) finančni delež, odmerjen za določeno področje delovanja: finančni kolač; oglaševalski kolač; proračunski kolač; Po prvotnih načrtih bi od 21 začetnih milijard dolarjev morali za obnovo električnega omrežja nameniti največji del kolača, kar 5,56 milijarde dolarjev E = cslov. kolačь, hrv. in srb. kòlāč < pslov. *kolačь iz (↑)koló
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kolumnístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi s kolumnisti ali kolumno: kolumnistično pisanje; Tukaj in zdaj me je prvič v življenju zamikalo, da bi po vzoru enega od svojih kolumnističnih kolegov uporabila vsaj pet klicajev E ↑kolumníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
konkatedrála -e ž (ȃ) pomožna cerkev drugi, predhodno obstoječi stolni cerkvi: Konkatedrala je po pomenu in časti druga cerkev v škofiji E ← nem. Konkathedrale, it. concattedrale iz (↑)kon… + (↑)katedrála
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kontêjnerSSKJ -ja m (ȇ) 1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik (1): bivalni kontejner; Gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste so delavci zaklenili že pred prazniki in po orodje spet prišli šele januarja 2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; zabojnik (2): plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov; Naj vas ne presenetijo otroci, ki opozarjajo starše, da so steklenico napačno odvrgli v kontejner za papir E ← agl. container iz contain 'vsebovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
korónavírus -a m (ọ̑-ȋ) virus iz družine Coronaviridae: okužba s koronavirusom; Ko napade neznani patogen, kakršen je koronavirus, telo po naravni poti razvije protitelesa, ki lahko poiščejo in uničijo vsiljivca E ← nlat. coronavirus iz lat. corona 'krona' + (↑)vírus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kórtikosteroíd -a m (ọ̑-ȋ) med. hormon nadledvične žleze ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: inhalacijski kortikosteroidi; uporaba kortikosteroidov; Za boleče sklepe lahko predpišemo nesteroidna protivnetna zdravila, po potrebi pa klinični specialist lahko začne zdravljenje s kortikosteroidi E ← nlat. corticosteroidum iz (↑)kórteks + ↑steroíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kotácija -e ž (á) ekon. 1. sprejem novega vrednostnega papirja v trgovanje na borzi: borzna kotacija; prva kotacija del borzne kotacije, v katero se lahko uvrstijo delnice izdajateljev, ki izstopajo po svoji likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja; razširitev kotacije; Višji dobiček je posledica višjih prihodkov iz borznega poslovanja in prihodkov od kotacij vrednostnih papirjev 2. vrednost, cena česa na borzi: visoke kotacije evra; znižanje kotacij; Naftni derivati so dražji tako zaradi podražitve dolarja kot zaradi dviga kotacij na sredozemski borzi E ← agl. quotation v pomenu 'navedba cene' iz quote 'navajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kresníčkaSSKJ -e ž (í) odsevno telo, ki ga navadno pešci nosijo za večjo vidnost v prometu: uporabljati kresničko; Zlasti starejši proti večeru ne bi smeli hoditi po robu lokalne ceste brez kresničke ali odsevnega traku E (↑)kresníca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
krpára -e ž (ȃ) preproga ali tekač iz krp: Tudi letos bomo zbirali stare brisače, krpare, odeje, manjše preproge, skratka kar koli, kar lahko pogrnemo po tleh, da kužkov v zavetišču ne bo zeblo E ← hrv., srb. kr̀para iz (↑)kŕpa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kúpčkatiSSKJ -am nedov. (ȗ) 1. dogovarjati se o razdelitvi denarja, položajev, navadno na moralno sporen način: Koalicijski partnerici bosta znova kupčkali za razdelitev bodočega proračunskega denarja 2. razporejati: Dele teksta program kupčka po skupnih frazah, besedah ali temah E (↑)kúpček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kurkúma -e ž (ȗ) 1. rastlina, katere posušene in zdrobljene korenine se uporabljajo v prehrambene in zdravilne namene, po izvoru iz Azije: Kurkuma je rastlina, ki se je v zadnjih letih znašla na meji med tradicionalno indijsko kuhinjo in sodobno znanstveno medicino 2. živo rumen začimbni prašek, ki ga pridobivajo iz oranžne korenine te rastline: žlička kurkume; Kurkuma pomaga prebavilom k večji učinkovitosti tako, da spodbuja prebavne encime k razgrajevanju ogljikovih hidratov in maščob E ← nem. Kurkuma, it., špan. curcuma ← arab. kurkum 'žafran'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kúrzor -ja m (ȗ) grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo; kazalec: premakniti kurzor; utripajoči kurzor; položaj kurzorja; Drsna ploščica daje dovolj povratnih informacij in omogoča natančno potovanje s kurzorjem po zaslonu E ← agl. cursor, prvotno 'tekač', ← lat. cursor iz currere 'teči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kúskus -a m (ȗ) iz posebne vrste pšenice narejen zdrob, po izvoru iz severne Afrike: Kuskus poparimo, pustimo nekaj sekund v vreli vodi, odcedimo in ohladimo E ← agl. couscous, frc. couscous ← berber. kuskus, arab. kuskus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kvinója -e ž (ọ̑) semena rastline Chenopodium quinoa, po izvoru iz Južne Amerike, ki se uporabljajo kot živilo: Kvinoja daje telesu poleg beljakovin in kalcija še dovolj vitamina E in vitaminov skupine B E ← nem. Quinoa ← amer. špan. quinua ← indijan. (kečua) kinwa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lambáda -e ž (ȃ) hiter ples v štiričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalca dotikata z rameni in trebušnim delom, po izvoru iz Brazilije: Skupaj se prijavita na tekmovanje v plesanju lambade E ← port. lambada iz lambar 'tolči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
last minute -- -- cit. [lást mínit] v prid. rabi (ȃ, ȋ) ki se nanaša na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani ceni tik pred njegovim začetkom: last minute aranžma in aranžma last minute; last minute ponudba in ponudba last minute; Zanimanje za last minute počitnice se v zadnjih letih povečuje, gospodarska kriza pa ga samo še dodatno krepi E ← agl. last minute 'v zadnji minuti' iz last 'zadnji' in (↑)minúta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lastníniti -im nedov. in dov. (í ȋ) 1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: Podjetja, ki so se lastninila z javno ponudbo delnic, zakonodaja zavezuje, da uvrstijo delnice na borzo 2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja: Vsi v Sloveniji niso bili najemniki stanovanj in niso lastninili stanovanj po stanovanjskem zakonu 3. nedov. ekspr. vesti se, delovati kot lastnik dobrin: Država si je z zakonom o vodah začela lastniniti vodo E (↑)lastnína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
latíno… prvi del zloženk (ȋ) ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike: latinoglasba; latinoglasbenik; latinoritmi – glej tudi latíno E ↑latíno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lêr -a m (ȇ) 1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo 3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler E ← nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
levínjaSSKJ -e ž, člov. (í) ženska, rojena v astrološkem znamenju leva: Po horoskopu sem levinja in moram biti na odru E ↑lèv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lézba -e ž, člov. (ẹ̑) slabš. lezbijka: zmerjati žensko z lezbo; Rekli so, da se obnašava kot lezbi, ko sva šli po cesti z roko v roki E ← nem. Lesbe iz (↑)lézbijka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
libanonizácija -e ž (á) ekspr. vmešavanje države v zadeve druge države ob političnih konfliktih, vojaških spopadih v tej državi zaradi lastnih koristi: Kulturniki smo že ob začetku osamosvajanja napovedali libanonizacijo Jugoslavije E po zgledu agl. Lebanonisation po imenu države Libanon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
licenčnína -e ž (ī) plačilo za pridobitev, uporabo licence: plačevati licenčnino; plačilo licenčnine; Licenčnine za patente so visoke, saj podjetja po svetu zanje na leto porabijo približno sto milijard dolarjev E (↑)licénčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
liméta -e ž (ẹ̑) južno drevo z zelenimi, limoni podobnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: sok limete; Povaljal sem rezino limete po soli, posesal, kar je bilo posesati, in potem izpil E ← nem. Limetta ← frc. limette iz lime 'vrsta citrone'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lisícaSSKJ -e ž (í) nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice; sneti lisice; Ljubljanski redarji so po uradni uvedbi lisic v dveh dneh priklenili 22 vozil E = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ 'lisjak'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lisíčitiSSKJ -im nedov. (í ȋ) nameščati lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila: Medtem ko v centrih naselij mestni redarji vestno lisičijo in pišejo globe napačno parkiranim vozilom, se mirujoči promet izven strogega središča ureja sam po svoje E ↑lisíca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
litopunktúra -e ž (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku 1. metoda zdravljenja zemlje, podobna akupunkturi, temelječa na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Če je pretok energije oviran, ga akupunktura vzpostavi z iglami, ki jih zabadamo v energetske točke, litopunktura pa s pozicioniranjem kamnitih stebrov na energetske točke v pokrajini 2. skulptura z izklesanimi kozmogrami, risbami energetskih valovanj in arhetipov nekega kraja, arhitekture, bitja, namenjena za zdravljenje zemlje, temelječe na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Dodani so litopunktura, z lesenimi čoki obkrožena lipa, nekaj zvezdastih tlakov in še grobo betoniran zidec ob pločniku E iz gr. líthos 'kamen' + lat. punctūra 'zbodljaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
litopunktúrni -a -o prid. (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku ki je v zvezi z litopunkturo: litopunkturni kamen; litopunkturni steber; Do sredine prihodnjega leta bodo opremljene vse litopunkturne točke, pripravljena pa bo tudi vsa dokumentacija za začetek gradnje zdraviliške vasi E ↑litopunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lizingodajálec -lca in leasingodajalec -lca cit. [lizingodajáləc lizingodajáu̯ca] m, člov. (ȃ) kdor daje lizing: Lizingojemalec je po razveljavitvi pogodbe dolžen takoj vrniti predmet pogodbe lizingodajalcu E iz dajálec lízinga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lobotomíja -e ž (ȋ) 1. v drugi polovici 20. stoletja opuščena zaradi osebnostnih sprememb, ki jih povzroča operacijska prekinitev povezav med čelno možgansko regijo in talamusom pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah: frontalna lobotomija; Kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici 2. ekspr. povzročitev otopelosti, ležernosti: Hrvaška je v tranzicijskih letih doživela neoliberalno lobotomijo kulturnega prostora E ← nlat. lobotomia iz gr. lobós 'pljučno krilo, jetrni reženj, uhelj' + tvor. od tomḗ 'rezanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ločljívostSSKJ -i ž (í) 1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; resolucija (1): visoka ločljivost; Mislim, da je najpomembnejša ločljivost zaslona, saj je jasno, da si uporabnik želi vsaj takšno kakovost slike, kot jo lahko opazuje na televizijskem zaslonu 2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; resolucija (2): Če je ločljivost slike manjša od ločljivosti zaslona, nam program sliko po želji razpostavi čez ves zaslon E (↑)ločljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
logotíp -a m (ȋ) grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo; logo: nov logotip; logotip podjetja; Naročniki z vsega sveta želijo imeti na kristalnih kozarcih logotip svojega podjetja in najhitreje ga posredujejo prav po internetu E ← agl. logotype iz (↑)lógos + (↑)típ1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lójtraSSKJ -e ž (ọ̑) 1. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic: Če pred besedo napišete lojtro, program poišče vse zapise, ki ne vsebujejo dane besede 2. tipka na računalniški tipkovnici s takim znakom: Če želite izbrisati staro številko, potem po pisku za vnos pritisnite lojtro E ← srvnem. lǫiter 'lestev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lokálček -čka m (ȃ) gostinski lokal, zlasti manjši: prijeten lokalček; Ob Ljubljanici je nastal intenziven urbani prostor, ki privlači mlado in staro, da se sprehodi po nabrežjih in obišče katerega izmed številnih lokalčkov E (↑)lokál1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lokálec -lca m (ȃ) pog. 1. člov. prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja: Obhodila sva otok in spoznala lokalce, ki so nama kasneje priskrbeli ribe 2. živ. lokalni vlak, avtobus: Po krajšem pešačenju sem šel na drugega lokalca in voznik mi je dovolil, da se peljem do centra 3. živ. lokalna radijska postaja: Ob nedeljah posluša lokalca E univerbizirano iz lokálni prebiválec, vlák, ávtobus, rádio
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
magnétek -tka m (ẹ̑) 1. majhen, navadno okrasni predmet z magnetom, namenjen zlasti pritrjevanju sporočil, slik: Od turističnih spominkov so prodajali majice, obeske in magnetke 2. priprava za terapijo z magnetnim poljem: Pogosto se odločajo za nakup stopalnih vložkov z magnetki, ki naj bi bili po besedah proizvajalcev namenjeni preprečevanju bolečin v peti in spodnjem delu nog E (↑)magnét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mail bombing -- -a cit. [mêjl bômbing-] m (ȇ, ȏ) pošiljanje velikega števila neželene elektronske pošte: Mail bombing je po mnenju nekaterih oblika kiberterorizma, katerega namen je povzročanje škode E ← agl. mail bombing, dobesedno 'bombardiranje s pošto', iz ↑mail1 + tvor. od (↑)bómba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mákrobiótični -a -o [makrobijotični] prid. (ȃ-ọ́) ki je v zvezi z makrobiotiko: makrobiotična prehrana; Inovativna kuharica, ki kuha po makrobiotičnih načelih, je prepričana, da se vsakdo lahko prehranjuje zdravo, uravnoteženo in kljub temu okusno E ↑mákrobiótika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mákrobiótik -a [makrobijotik] m, člov. (ȃ-ọ́) 1. strokovnjak za makrobiotiko: Pri zdravljenju je upošteval navodila znanega japonskega makrobiotika 2. kdor se prehranjuje in živi po načelih makrobiotike: Med vegetarijanci in makrobiotiki je manj debelosti, raka, bolezni srca in ožilja E ↑mákrobiótika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mákroekonomíst -a m, člov. (ȃ-ȋ) strokovnjak za makroekonomijo: Ugledni slovenski makroekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da so apetiti po zadolževanju države pretirani E (↑)mákroekonomíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
márikultúra -e ž (ȃ-ȗ) gojenje morskih organizmov v njihovem naravnem okolju za komercialne namene: razvoj marikulture; Potrebe po večjih zalogah hrane bodo vsekakor močno vplivale na marikulturo in ribištvo, vendar tovrstna dejavnost lahko uspeva in prinaša koristi le v zdravem okolju E ← nem. Marikultur, agl. mariculture iz lat. mare 'morje' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
martínčkanje -a s (ȋ) ekspr. brezskrbno poležavanje na soncu: Po petkovem čofotanju v bazenu in včerajšnjem martinčkanju v sončni Lipici najboljše slovenske hokejiste drevi čaka vse prej kot sproščeno pomladno razpoloženje E ↑martínčkati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
masakríratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: Z bodalom se je masakriral po spodnjem delu telesa 2. ekspr. uničevati, onemogočati: Kritiki me že deset let brezčutno masakrirajo E (↑)masáker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
MBA -- in -ja [embeá in embẹá] m (ȃ) krat. 1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: Na največji poslovni šoli v Evropi lahko študirate management na stopnjah od certifikata do MBA-ja 2. šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: Po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA 3. člov. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA-jevec: vodilni MBA; Vsak četrti novi magister v ZDA je MBA E ← agl. MBA, kratica za M(aster of) b(usiness) a(dministration) 'magisterij poslovodenja in organizacije'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mèdbesedílnost -i ž (ȅ-ȋ) 1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi; intertekstualnost (1): Pojem medbesedilnost je literarno vedo soočil z novo razlago razmerij med subjektom, jezikom, literarnim besedilom in družbeno-zgodovinskim kontekstom 2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive; intertekstualnost (2): V nekem smislu se šele po Kristevi in Barthesu začenja pravi razvoj medbesedilnosti E ↑mèdbesedílni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
médijec -jca m, člov. (ẹ́) medijska oseba: Po razglasitvi zmagovalca so se medijci usuli v konferenčno dvorano, da bi pričakali Ruse E (↑)médij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
meditácijski -a -o in meditacíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na meditacijo: meditacijska delavnica; meditacijska tehnika; Ker je po prepričanju budistka, rada obiskuje meditacijska središča v Indiji E (↑)meditácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mêjlati -am in mailati -am cit. [mêjlati] nedov. in dov. (ȇ) pog. pošiljati elektronsko pošto: mejlati 20 novih besedil; Tudi odrasli se redkokdaj potrudimo poslati pismo po elektronski pošti, ampak se enostavno mejlamo E ↑mêjl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
meníngoencefalítis -a m (ȋ-ȋ) med. vnetje možganskih ovojnic in možganskega tkiva: klopni meningoencefalitis; Na klope in nevarnost, da bi se po njihovem ugrizu lahko okužili z meningoencefalitisom in borelijo, strokovnjaki opozarjajo že zgodaj pred pomladjo E nlat. meningoencephalitis iz (↑)mening(ítis) + (↑)encefalítis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
meridiánSSKJ -a [meridijan] m (ȃ) v akupunkturi vsak od kanalov v telesu, po katerem naj bi tekla življenjska energija: pljučni meridian; Zabadanje igel v točke ob meridianih znova vzpostavi energijski tok in telesu povrne zdravo ravnovesje E ← lat. (circulus) meridiānus 'poldnevni (krog)' iz meridiēs 'poldne'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
message -gea cit. [mêsidž-] in mêsidž -a m (ȇ) kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; esemes, SMS: Nisem poslušal, ker sem dobil message | Danes zjutraj so se s številke 1919 množično pošiljali mesidži, da demonstracije odpadejo E ← agl. message 'sporočilo' ← stfrc. message < srlat. missāticum iz lat. mittere 'poslati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
metadónec -nca m, člov. (ọ̑) kdor je odvisen od metadona: komuna metadoncev; Na pobudo okoliških stanovalcev je bil sprejet sklep, da se metadonci po prejemu odmerka ne smejo zadrževati 500 metrov okoli centra E ↑metadón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
metálec -lca m, člov. (ȃ) 1. metalski glasbenik; heavymetalec (2), težkometalec: Na festivalu so nastopile tudi skupine metalcev 2. kdor se navdušuje za metalsko glasbo; heavymetalec (1): Po koncertu so pridržali nekaj najbolj razgretih metalcev E ↑mêtal
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1029 zadetkov.