po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Po -- [peó] m, simb. (ọ̑) kem. polonij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

PO -- [pəó] m, simb. (ọ̑) Postojna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tíh -a -o; tíšji -a -e (ȋ í í; í) ~ glas; poud.: ~ dan |miren|; ~a eleganca obleke |umirjena|; ~o pijančevanje |prikrito, neopazno|; nevtr. biti ~
tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branje
na tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopati
po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|
na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|
po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokati
tíhost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

máterin -a -o (ȃ; ȃ) ~ obraz; ~ jezik materni jezik; poud. biti čisto ~ |podoben materi|
máterina -e ž, pojm., rod. mn. -ih (ȃ) ~ je obveljala |beseda, zahteva|
po máterino primer. prisl. zv. (ȃ) star. ~ ~ skrbeti za koga po materinsko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

slovénje nač. prisl. (ẹ́) pokr. kor. slovensko: ~ govoriti
po slovénje nač. prisl. zv. (ẹ́) pokr. kor. govoriti ~ ~ po slovensko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

angléško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po angléško nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bábji -a -e (ȃ) slabš.: ~a radovednost |ženska|; ~a vera |praznoverje|; ~e vedenje |nemožato|; nevtr. ~e poletje |sončen začetek jeseni|
po bábje nač. prisl. zv. (ȃ) slabš.: ~ ~ ravnati |slabo, neodločno|; ~ ~ radoveden |žensko, kot ženska|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blískov -a -o (ȋ) zagledati kaj ob ~i svetlobi |ob svetlobi bliska|; poud. zdrveti mimo z ~o hitrostjo
po blískovo nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ izginiti |zelo hitro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑)
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevce
bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt
po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

brátovski -a -o (á) ~a ljubezen; poud. ~a cena |zmerna, primerna|
po brátovsko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ skrbeti za koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

cigánski -a -o (ȃ) slabš. biti ~e narave |nestalne, nemirne|
po cigánsko nač. prisl. zv. (ȃ) slabš. ~ ~ živeti |neurejeno|
cigánskost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čéško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po čéško nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

divjáški -a -o (á) ~i rodovi; slabš. ~o početje |neobvladano|
po divjáško primer. prisl. zv. (á) slabš. ~ ~ se vesti |neobvladano|
divjáškost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekla
dôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e luči
po dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~
dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

francósko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po francósko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~; poud. oditi ~ ~ |brez slovesa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

furlánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po furlánsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|
po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gospôski -a -o; bolj ~ (ó) ~ človek; poud. ~a oprema |dragocena, razkošna|
gospôska -e in gospóska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó; ọ́) poročiti ~o
gospôsko -ega s, pojm. (ó) Nekaj ~ega je v njem
po gospôsko primer. prisl. zv. (ó) ~ ~ pogostiti
gospôskost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

grofôvski -a -o (ó) ~ naslov; poud. ~a dota |bogata, velika|
grofôvsko -ega s, pojm. (ó) star. Polje je prišlo pod ~ |v grofovo last|
po grofôvsko primer. prisl. zv. (ó) poud. biti ~ ~ oblečen |imenitno, bogato|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gŕško nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po gŕško nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hčérski -a -o (ẹ̑) ~a vdanost
po hčérsko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ ravnati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hrváško nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po hrváško nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

italijánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po italijánsko nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

káčji -a -e (ȃ) ~ pik; slabš. njegov ~ pogled |srep|; šalj. ~a slina |žganje|
po káčje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kitájsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po kitájsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kméčki -a -o (ẹ̑) ~o prebivalstvo
kméčko -ega s, pojm. (ẹ̑) nekaj ~ega v njegovem vedenju
po kméčko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ oblečen
kméčkost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kraljévski -a -o (ẹ́) ~ dvorec; poud.: ~ hrast |izredno lep, velik|; ~a igra |šah|; ~o plačilo |zelo veliko, obilno|
po kraljévsko primer. prisl. zv. (ẹ́) poud. ~ ~ se zabavati |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

krávji -a -e (ȃ) ~ zvonec; nardp. ~ bal |prireditev|
po krávje primer. prisl. zv. (ȃ) slabš. piti ~ ~ |z velikimi požirki, hlastno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

krív -a -o tudi krív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑)
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanje
krívi -a -o (í) ~a prisega
krívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~ega
po krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

láško nač. prisl. (ȃ) star. govoriti ~ italijansko; pokr. furlansko
po láško nač. prisl. zv. (ȃ) star. govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

latínski -a -o (ȋ) ~ jezik; ~a oblika grških imen
po latínsko nač. prisl. zv. (á) pisati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

látovski -a -o (á) ~ jezik
po látovsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

lisíčji -a -e (ȋ) ~ brlog; poud. ~ pogled |zvit, prebrisan|; rastl. ~ rep
po lisíčje primer. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ se izmuzniti |zvito, prebrisano|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

máčehovski -a -o; bolj ~ (á) ~o razmerje; poud.: ~o ravnanje z otroki |slabo, neskrbno|; mačehovski do koga/česa ~ ~ kulture |nenaklonjen, neskrben|
po máčehovsko primer. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ ravnati z otroki |slabo, neskrbno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

máčji -a -e (ȃ) ~i kremplji; poud. bližati se z ~mi koraki |tiho, neslišno|; avt. žarg. ~e oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
máčje -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njenem izrazu
po máčje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ splezati na drevo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

malikoválski -a -o [u̯s] (ȃ) ~i običaji; poud. ~a ljubezen staršev |velika, nekritična|
po malikoválsko [u̯s] primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ ljubiti |zelo, nekritično|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljica
materínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njej
po materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za koga
materínskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

medvédji -a -e (ẹ̑) ~ kožuh; poud. fantovo ~e vedenje |okorno, nerodno|
po medvédje primer. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ ~ godrnjati |kot medved|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

meščánski -a -o (ȃ) ~a družba
meščánska -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) zgod. končati tri ~e tri razrede meščanske šole
meščánsko -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njem
po meščánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se vesti
meščánskost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

môški2 -a -o (ó) ~ potomec; poud. ~ značaj |odločen, pogumen|; ~e hlače; ~e poteze; poud. njegova ~a moč |spolna moč|
môška -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati kako ~o |odločno, pogumno besedo|
môško -ega s, pojm. (ó) poud. najti kaj ~ega na kom |odločnega, pogumnega|
po môško prisl. zv. (ó) poud. ~ ~ prenašati nesrečo |pogumno|
môškost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

naváda -e ž (ȃ) spremeniti vsakdanje ~e; pozdraviti iz ~e
po navádi nač. prisl. zv. (ȃ) Jesenska jutra so ~ ~ meglena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nedôlžen -žna -o [u̯ž]; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ človek; poud. ~ prepir |majhen|; ~o dekle; poud. Vino je precej ~o |lahko|
nedôlžni -ega [u̯ž] m, člov. (ȏ) obtožiti ~ega
po nedôlžnem [u̯ž] nač. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ obsojen
nedôlžnost -i [u̯ž] ž, pojm. (ȏ) otrokova ~; poud. izgubiti ~ |prvič spolno občevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nemáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud. ~ delavec |neskrben, neprizadeven|; slabš.: ~a beseda |nespodobna|; ~a frizura |neurejena|; ~a ženska |umazana, zanemarjena|
nemárni -ega m, člov. (á) poud. spodbuditi ~ega k delu |lenega delavca|
po nemárnem vzročn. prisl. zv. (á) star. storiti kaj ~ ~ iz nepazljivosti
nemárnost -i ž, pojm. (á) opaziti vsako ~; člov., slabš. Tiste ~i se vsakdo izogiba |nemarnega človeka|; zmer. Vstani, ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

némško nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~; ~ beroče občinstvo
po némško nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nèpotrében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ podatek; ~a napaka; omilj. Prišlo je do ~ih besed |prepira, spora|
nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~im
po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jeziti
nèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

neróden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ plesalec; poud.: ~i časi |hudi, težki|; ~ položaj |mučen, zoprn|; ~a šala |neprimerna|; biti v ~ih letih |v puberteti|
neródno -ega s, pojm. (ọ́) reči kaj ~ega
po neródnem vzročn. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ razbiti vrček
neródnost -i ž, pojm. (ọ́) fantova ~; števn. zagrešiti ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nèvréden -dna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~o literarno delo; nevreden koga/česa ~ ljubezni
nèvrédni -a -o (ȅẹ́) pravn. dedno ~ dedič
po nèvrédnem nač. prisl. zv. (ȅẹ́) star. ~ ~ kaj dobiti nezasluženo
nèvrédnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

očétovski -a -o (ẹ́) ~a dolžnost; biti zelo ~ s podrejenimi
po očétovsko primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ skrbeti za koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

otróčji -a -e; bolj ~ (ọ́) biti še precej ~; poud. Tako gledanje je ~e |nezrelo, neresno|; star. ~a leta otroška leta
na otróčje nač. prisl. zv. (ọ́) poud. Gre mu ~ ~ |postaja otročji|
po otróčje primer. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ govoriti
otróčjost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

partizánski -a -o (ȃ) ~o gibanje
po partizánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se bojevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pásji -a -e; bolj ~ (á) ~ smrček; neknj. pog., slabš. ~a figa malo vredna, nepomembna stvar; slabš. njegova hlapčevska, ~a narava |pretirano ponižna|; poud.: ~a vročina |zelo huda|; ~a zadeva |težavna, neprijetna|; ~e vreme |slabo, deževno|; slabš.: biti ves ~ |hudoben, zloben|; Ta profesor je ~ na izpitih |zelo strog, zahteven|
po pásje primer. prisl. zv. (á) ~ ~ plavati
pásjost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pávji -a -e (ȃ) ~ rep; poud. njegov ~ glas |neprijeten, zoprn|
po pávje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se šopiriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

póljsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po póljsko nač. prisl. zv. (ȏ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pôlžev -a -o [u̯ž] (ó) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|
po pôlževo [u̯ž] primer. prisl. zv. (ó) poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pôlžji -a -e [u̯ž] (ȏ) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|
po pôlžje [u̯ž] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ zvit ostružek; poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

portugálsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po portugálsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

právšnji -a -e (ȃ) najti ~ klobuk; neobč. ~e mnenje pravo, pravilno; Suknjič je ravno ~; pravšnji za koga/kaj Hotel je kar ~ ~ nas
právšnji -ega m, člov. (ȃ) srečati ~ega
po právšnjem nač. prisl. zv. (ȃ) star. ravnati ~ ~ prav, pravilno
právšnjost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

prekmúrsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~
po prekmúrsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

prijáteljski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nasvet; poud. ~ nasmeh |naklonjen, prijazen|; ~a družba; prijateljski do koga biti ~ ~ vrstnikov
po prijáteljsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

primórsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po primórsko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

rákov1 -a -o (á) ~e klešče
po rákovo nač. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ stopati |nazaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ríbji -a -e (ȋ) ~ samec; poud. človek z ~imi očmi |s hladnimi, brezizraznimi|
po ríbje primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ loviti zrak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

rúsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~
po rúsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

slovénsko nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~
po slovénsko nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sosédski -a -o (ẹ̑) ~i stiki
po sosédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ se zavzeti za koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sŕbsko nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po sŕbsko nač. prisl. zv. (ȓ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sréča1 -e ž, pojm. (ẹ́) občutiti ~o; igre na ~o; poud.: k ~i, na ~o uiti nevarnosti |zaradi ugodnih okoliščin|; na slepo ~o kaj izbrati |naključno, nenačrtno|
po sréči nač. prisl. zv. (ẹ́) Danes nam je šlo vse ~ ~; Upam, da se vam bo to izteklo ~ ~ posrečilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šólski -a -o (ọ̑) ~ pouk; poud. ~ primer zgradbe besedila |nazoren, jasen, poučen|; slabš. preveč ~a razlaga |poenostavljena|
šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogo
po šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

špánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po špánsko nač. prisl. zv. govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

štájersko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po štájersko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

švédsko nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po švédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

továriški -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ sestanek; tovariški do koga biti ~ ~ sodelavcev
po továriško prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti
továriškost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

túrško nač. prisl. (ú) govoriti ~
po túrško nač. prisl. zv. (ú) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

večína -e ž (í) dobiti ~o glasov; ~ blaga; ~a prebivalcev
po večíni mer. prisl. zv. (í) Prebivalci so ~ ~ delavci; Ima petdeset hektarjev zemlje, ~ ~ v ravnini; prim. zvečine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

véveričji -a -e (ẹ́) ~ rep
po véveričje primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ spreten

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vojáški -a -o (á) ~ poklic; poud. ~a disciplina |zelo stroga|
po vojáško primer. prisl. zv. (á) ~ ~ pozdraviti
vojáškost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vôlčji -a -e [u̯č] (ȏ) ~ mladič; poud.: ~a lakota |zelo velika|; njegova ~a narava |zelo okrutna, neusmiljena|; ~a zima |zelo huda|; poud. volčji na kaj biti ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|
po vôlčje [u̯č] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ tuliti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vŕsta -e ž (ŕ) postaviti se v ~o; stati v ~i; razmik med ~ami; ~ potresnih sunkov; nemiri v študentskih ~ah; rastlinske ~e; jezikosl. besedilne, glagolske ~e; priti na ~o; biti na ~i; poud. v prvi ~i graditi šole |pred vsem drugim|
po vŕsti prisl. zv. (ŕ)
1. nač. klicati udeležence ~ ~
2. mer., poud. Vse ~ ~ je izmišljeno |popolnoma vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

žábji -a -e (ȃ) ~i kraki; geom. ~a perspektiva
po žábje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. plavati ~ ~ |prsno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

po.. [poudarjeno pò] predp.; variante pó..2 (pógrad), pó..3 (pójdem), pô.. (pôtok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'povrhnost' pobrísati, pokríti, pomazáti
2. 'majhnost' pocúkati, podrs(áv)ati, poplesáti, pošalíti se
3. 'umanjkanje' pogláditi, pomléti
4. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' poameričániti, poapnéti, pobledéti, počlovéčiti, podivjáti, porumenéti
5. 'naknadnost' podelávati, podrhtévati, pokuhávati
II. izpredložna imenska pobítek, pobóčje, pobóžen, pocésten, podólje, podôlž, pogozdèn, poiménski, pokáj, ponočeváti, Posávje, povŕšen
III. izpodstavna poapnênje, pobég, pokrítje, poledenèl, posávski, potŕjen, povít

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pô.. varianta predp. po.. po umiku naglasa (ó) pôtok, pôrod, pôrok, pôtlej, pôsel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pó..1 varianta predl. po po pomiku naglasa (ọ̑) póme, pónjo, Pógled, Póklek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pó..2 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pógrad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pó..3 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pójdem, pójmiti, póšljem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

po Kr. okrajš. po Kristusu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

po n. št. okrajš. po našem štetju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kránjsko nač. prisl. (á) govoriti ~
po kranjsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pò.. predp. obr. (ȍ) |poznejše| pòígra, pòpubertéta, pòsezóna; pòbínkošten, pòindustríjski, pònaglašèn, pòoperacíjski; pònaročíti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ôsmi -a -o vrstil. štev. (ó) ~ maj ‹8.›; (dne) ~ega oktobra; klicati po ~i uri |po 8. uri; po 8h; po 8.00; po 20. uri; po 20h; po 20.00|; ~ del celote osmina; poud. naložiti si ~ križ |biti star osemdeset let|
ôsmi -ega m (ó) praznik 15. ~ega ‹8.› |15. avgusta|
ôsma -e ž, rod. mn. -ih (ó) priti pred ~o |pred 8. uro; pred 20. uro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila
udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|
udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čofáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čofánje; (-àt) (á ȃ) z/s čim po čem ~ z veslom po gladini; poud. čofati koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |plosko udarjati|; poud. čofati po čem Otroci ~ajo ~ blatu |hodijo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

potŕkati -am dov. -an -ana; potŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) na kaj ~ ~ okno; potrkati ob kaj ~ s peto ob tla; potrkati po čem ~ ~ sodu; potrkati koga po čem ~ soseda po rami
potŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) po čem ~ ~ ~ čelu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drva; ~ veje z dreves; poud. Cesta ~a reko |je speljana čez|; poud. sekati koga po čem Veje ga ~ajo ~ obrazu |tolčejo, udarjajo|; poud. sekati komu kaj ~ upornikom glave |obglavljati jih|; poud. sekati v koga/kaj Strele ~ajo ~ drevesa |udarjajo|; poud. sekati po kom ~ s puškami po sovražniku |streljati na sovražnika|; poud. sekati z/s čim ~ s palicami |tolči, udarjati|
sékati ga -am ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |delati neumnosti|: Nehaj ga sekati
sékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ peš
sékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Železnica in cesta se ~ata |križata|; obrt. Blago se ~a |se trga po pregibih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šestnájsti -a -o vrstil. štev. (á) naročiti se ~ega maja ‹16.›; ~o stoletje |1501—1600|; Kliči po ~i uri |po 16. uri; po 16h; po 16.00|
šestnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) delati do ~e |do 16. ure|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tôlči tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|; ~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|; ~ rekorde |presegati|; ~ sovražnika iz zasede |napadati|; tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu; tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo; poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|; Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|; Srce mu ~e |močno bije, utripa|
tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|; S težavo jo ~eta skozi življenje |živita|
tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|; poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|; poud. Barve se ~ejo |niso skladne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

krêsniti -em tudi kresníti in krésniti -em dov. -i -ite tudi krésni -te in -íte; -il -ila tudi krésnil -íla, -it tudi krésnit, krêsnjen -a tudi krésnjen -a; krêsnjenje tudi krésnjenje; (-it tudi krésnit) (é ȇ; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) ob kaj Rezilo ~e ~ kamen; kresniti po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud. kresniti koga po čem ~ malopridneža po glavi |udariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

namíliti -im dov. namíljen -a; namíljenje (í ȋ) komu kaj ~ otroku glavo; ~ perilo; namiliti koga po čem ~ bolnika po hrbtu
namíliti se -im se (í ȋ) po čem ~ ~ po hrbtu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pót1 -a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta)
1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~
2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti; drugi ~ drugič, drugikrat; mnogo ~ov se srečati večkrat; Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način; urad. sporočiti uradnim ~om uradno; hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

skomínati -a nedov. -ajóč; skomínanje (í) koga Če je jabolka, ga ~a; poud. skominati koga po čem ~a ga po slavi |želi si slave|; os. Limone me ~ajo
skomínati se -a se (í) poud. komu po kom/čem ~a ~ mu po prijateljih |toži se mu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tléskniti -em dov. tlésknjenje (ẹ́ ẹ̑) Veslo ~e; tleskniti koga po čem ~ prijatelja z roko po hrbtu; poud. Krogle so tlesknile po oklepu |slišno, plosko udarile|; tleskniti ob kaj poud. Val je tlesknil ob bok ladje |slišno, plosko udaril|; tleskniti z/s čim ~ z jezikom
tléskniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) po čem ~ ~ ~ stegnih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Nekdo ~a; ~ in si nazdravljati; trkati kaj ~ pirhe; ~ prah z obleke; trkati na kaj ~ ~ okno; čustv. Dež ~a ~ šipe |udarja|; poud. ~ ~ vest koga |vzbuditi mu vest|; trkati ob kaj Čolni ~ajo ~ pomol; trkati po čem ~ s svinčnikom po mizi; trkati v kaj Vešče ~ajo ~ žarnico |se zaletavajo|; trkati z/s kom ~ s svati
tŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) poud. na kaj Jaz sem to storil, se je trkal na prsi |se je bahal, se je postavljal|; poud. trkati se po čem Imam že dosti denarja, se je trkal po žepu |se je bahal, se je postavljal|; Ovni se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zadišáti -ím dov. zadišánje; drugo gl. dišati (á í) Akacija je zadišala; poud. zadišati komu Jed mu je zadišala |začutil je željo po jedi|; zadišati po čem Soba je zadišala po vijolicah; brezos. Zadišalo je po snegu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zapráskati -am dov. -al -ala tudi -ála; zapráskanje (á) Pes je zapraskal po vratih; slabš. ~ svoj podpis |podpisati se|; zapraskati z/s čim po čem ~ z nožem po zidu; brezos. V grlu ga je zapraskalo
zapráskati se -am se (á) po čem ~ ~ ~ glavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zaskomínati -a dov. zaskomínanje (í) koga/kaj Ob pogledu na kumarice ga ~a; poud. zaskominati koga/kaj po čem Zaskominalo ga je po pijači |zaželel si je pijače|; os., poud. zaskominati koga/kaj Bogastvo ga je zaskominalo |zaželel si je bogastva|
zaskomínati se -a se (í) poud. komu po kom/čem Zaskominalo se mu je po družbi prijateljev |zaželel si je družbe prijateljev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čehljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ konja po glavi
čehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dispozícija -e ž (í)
1. nagnjenost, dovzetnost: dedne ~e; ~ za bolezen
2. delati po ~ah po navodilih, po napotkih; narediti ~o za spis osnutek, načrt; pojm. ~ dvoran v muzeju razvrstitev, razporeditev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

enájsti -a -o vrstil. štev. (á) posneti ~ prizor; ~ega marca ‹11.›
enájsti -ega m (á) praznik 1. ~ega ‹11.› |1. novembra|
enájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Pridite po ~ |po 11. uri; po 23. uri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gláditi -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, glájen -a tudi glajèn -êna; glájenje tudi glajênje (á ȃ) koga/kaj ~ papir; ~ si brado; poud. ~ spore |pomirjati|; gladiti koga/kaj po čem ~ otroka po glavi
gláditi se -im se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ bradi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

lákomen -mna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ človek; lakomen česa biti ~ zemlje; lakomen na kaj biti ~ ~ meso
lákomnost -i ž, pojm. (á) ~ človeka; lákomnost po čem ~ po denarju, zemlji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

načín -a m (ȋ) ~ zdravljenja; ~i gibanja; ●strojni ~ izdelave strojna izdelava; najti najboljši ~ za rešitev problema; spoznati koga po ~u govorjenja po govorjenju; kuhar. špageti na milanski ~ po milansko; jezikosl. glagolski ~ tvornik; na drug, tak ~ drugače, tako; delati kaj na enak ~ kot drugi enako; Na noben ~ ne stori tega nikakor; Na vsak ~ je nekaj narobe vsekakor, prav gotovo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

počehljáti -ám dov. počehljánje; drugo gl. čehljati (á ȃ) koga/kaj po čem ~ kravo po vratu
počehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

podŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, podŕgnjen -a; podŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj z/s čim ~ ribe s česnom; podrgniti ob kaj Avto je podrgnil ob ograjo; podrgniti z/s čim po čem ~ z nožem po mizi
podŕgniti se -em se dov. (ŕ ȓ) ob kaj ~ ~ ~ plot; podrgniti se po čem ~ ~ ~ glavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

podŕsati -am dov. -an -ana; podŕsanje (ȓ) ~ po tleh; podrsati koga/kaj ~ ranjenca ob rob skale; podrsati ob koga/kaj s komolcem ~ ~ stoječega; podrsati z/s čim po čem ~ z lokom po strunah
podŕsati se -am se (ȓ) ~ ~ po bregu v dolino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razdeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razdeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ blago po kakovosti; Podjetje kupuje in ~uje filme; ~ učence po starosti; razdeljevati kaj med koga ~ igrače med otroke; razdeljevati kaj po čem ~ namaz po testu; razdeljevati komu kaj ~ beguncem hrano

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šápniti -em dov. šápnjen -a; šápnjenje (á ȃ) poud. koga po čem ~ zmikavta po roki |udariti|; poud. šapniti po čem ~ ~ hrani |sunkovito seči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

švígati -am nedov. -ajóč, -áje; švíganje (ȋ) Lastovka ~a okoli stolpa; poud. Ljudje ~ajo po ulici |hitro hodijo|; Puščice ~ajo proti nam; poud. švigati po kom/čem ~ z očmi po ljudeh |na hitro pogledovati|; ~ z bičem po živali |udarjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

típati -am in típati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; típanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kaj s prsti; poud. ~ s pogledom poslušalce |preiskujoče gledati|; tipati po kom/čem Starka ~a ~ palici; poud. ~ s pogledom po občinstvu |preiskujoče ogledovati|; tipati za čim ~ ~ vžigalicami; poud. ~ ~ vzroki nesreče |poizvedovati|
típati se -am se in típati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) po čem ~ ~ ~ nogah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tléskati -am nedov. -ajóč, -áje; tléskanje (ẹ́; ẹ̑) Vesla ~ajo; tleskati ob kaj ~ s perilom ob perilnik; poud. Valovi ~ajo ~ obalo |slišno, plosko udarjajo|; tleskati po čem ~ z rokami po vodi; tleskati z/s čim ~ s prsti
tléskati se -am se (ẹ́; ẹ̑) po čem ~ ~ ~ kolenih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tožíti in tóžiti -im nedov. tóži -te in -íte, -èč -éča; tóžil -íla, tóžit, tóžen -a; tóženje; (tóžit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga komu/čemu ~ brata očetu; tožiti koga/kaj za kaj ~ soseda za očetovstvo; ~ državo; tožiti o čem ~ ~ svoji nesreči; tožiti nad čim ~ ~ svojo usodo; Ranjenec ~i
tožíti se in tóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) z/s kom/čim za kaj ~ ~ s sosedom za posest; s smiselnim osebkom tožiti se komu po kom/čem Tožilo se mu je po prijateljih; star. tožiti se komu za kom/čim Tožilo se mu je za starimi časi po starih časih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ubráti ubêrem dov., 3. os. mn., privzdig. uberó, nam. ubràt; ubránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ barve pohištva; poud.: ~ novo kitico pesmi |začeti peti|; ~ najbližjo pot v dolino |iti, oditi po najbližji poti|; star. ~ razglašene strune uglasiti; ubrati koga/kaj v kaj ~ omizje v pevski zbor; poud. ubrati kaj po kom/čem ~ korak po godbi |uravnati|
ubráti jo ubêrem jo (á é) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ povprek; ~ ~ v dir |zdirjati|
ubráti se ubêrem se (á é) z/s kom/čim ~ ~ s sodelavci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

udárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; udárjanje (á) koga/kaj ~ žival; poud. ~ajo jih nadloge |prizadevajo|; udarjati koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; neknj. pog. udarjati komu na kaj Slab zrak jim je udarjal na pljuča vdiral v; udarjati na kaj ~ ~ boben; udarjati ob kaj Kolesa ~ajo ~ tirnice; udarjati v kaj Strele ~ajo ~ skale; udarjati po kom/čem ~ ~ vratih; poud. ~ ~ sovražniku |napadati ga|; Strele ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

uravnáti -ám dov. uravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ izpahnjeno kost; neobč. uravnati kaj na kaj ~ misli na kaj drugega usmeriti; uravnati kaj po kom/čem ~ smer ladje po zvezdah
uravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem neobč. ~ ~ ~ preizkušenem načelu začeti ravnati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

usékati -am dov. -an -ana; usékanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prehod med skalami; poud. usekati koga po čem ~ pretepača po glavi |udariti|; poud. usekati po kom/čem ~ ~ sovražniku |napasti ga|; poud. ~ mimo pri presoji težav |ne zadeti bistva|
usékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|: ~ ~ proti domu
usékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v roko; knj. pog. ~ ~ pri štetju zmotiti se; poud. usekati se z/s kom/čim ~ ~ s policijo |spopasti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blískati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; blískanje tudi bliskánje (í) kaj Mornar ~a sporočilo; bliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |pogledovati|; knj. pog. Fotografi ~ajo z aparati |fotografirajo z uporabo bliskovne luči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blísniti -em dov. blísnjenje (í ȋ) Luč ~e; poud. Puščica ~e v zrak |švigne, šine|; blisniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |na hitro pogledati|; brezos. V temi je blisnilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čofotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; čofotánje; (-àt) (á ȃ) Otrok ~a v banjici; Studenec ~a v korito; čofotati z/s čim po čem Raca s krili ~a ~ vodi; poud. čofotati po čem ~ ~ blatni poti |hoditi|; brezos. Pod nogami je čofotalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

êra -e ž (ȇ) izobr.: v ~i tehnike v dobi; leta 479 naše, nove ~e |našega štetja, po našem štetju, po Kristusu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hlôpniti -em dov. (ó ȏ) redk. koga ~ koga po hrbtu plosko udariti; redk. hlopniti po čem Pes je hlopnil po grižljaju hlastnil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

imenováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; imenovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izvedenca za sodišče; imenovati koga/kaj kaj Imenovali so jo lažnivka; ~ otroka Tomaž; nedov. Kritika ga ~uje največjega sodobnega misleca; imenovati koga za kaj ~ sina za dediča, za namestnika; imenovati koga/kaj po kom ~ otroka po očetu, ladjo po pisatelju
imenováti se -újem se nedov. (á ȗ) ~em ~ Štefka Hočevar; Hrib pred nami se ~uje Golovec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

komisíja -e ž (ȋ) izpitna ~; zdrav. žarg. poslati bolnika na ~o na komisijski pregled; prakt.sp. kupiti v ~i v komisijski trgovini; publ. Kongres dela v ~ah |ločeno po skupinah, po tematiki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

móker môkra -o tudi móker môkra -ó; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑) ~ rokav; ~ do kolen; poud.: ~a jesen |deževna|; ~o oko |solzno|; ~ od napora |znojen|
môkri -a -o (ó) urad. ~ žig
môkro -ega, v predl. zv. mókro s, snov. (ó; ọ̑) žarg. ponuditi gostu kaj ~ega pijačo; sedeti na ~em; potovati po suhem in po ~em |po vodi|; sejati v ~em
môkrost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mréti mrèm tudi mréti mŕjem, star. mréti mrjèm nedov. mrì -íte tudi mŕji -te, star. mrjì -íte, mróč tudi mrjóč; mŕl -a, mrét; mŕtje; (mrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) neobč. množično ~ umirati; poud.: ~ brez doma, od bolečin |slabeti, hirati|; Pesem je mrla v daljavi |izginjala, se izgubljala|; poud. mreti po kom/čem ~ ~ domovini |zelo hrepeneti|; poud. mreti za kom/čim ~ ~ dekletom |zelo hrepeneti po dekletu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nabíjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; nabíjanje (í) kaj na kaj ~ obroče na sode; nabijati kaj z/s čim ~ kalup s peskom; elektr. ~ baterijo z enosmernim tokom polniti; ~ puško, top; nabijati kaj ~ beton, tla s tolkači; poud. ~ cene |dvigati, višati|; žarg. ~ tenis igrati; poud. nabijati na kaj ~ ~ bobne |tolči, udarjati po bobnih|; poud. nabijati po čem Dež ~a ~ oknih |slišno udarja|; žarg. Topovi ~ajo že ves dan |streljajo|
nabíjati se -am se (í) elektr. Delci se negativno ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pádati -am nedov. -ajóč, -áje; pádanje (á ȃ; ȃ) opotekati se in ~; ~ v prepad; ~ vznak, naprej; Na tem mestu ~a kamenje; poud. Na zemljo ~a noč |noči se|; Ponoči ~a rosa; Zračni tlak ~a; publ. Tolar ~a |Vrednost tolarja se manjša|; poud. Trdnjave so padale ena za drugo |so jih zavzemali|; publ. Padala so vprašanja vpraševali so; padati v kaj poud. ~ ~ duševne krize |večkrat doživljati duševne krize|; knj. pog. ~ ~ nezavest omedlevati; knj. pog. ~ ~ sobo drug za drugim nepričakovano prihajati; padati po kom/čem Kaplje ~ajo ~ dežniku; poud.: Pesti so padale po hrbtu |udarjale|; ~ ~ nasprotnikih |napadati jih|; brezos., poud.: Padalo je po glavi, hrbtu, rokah |tepli so jih|; Kaže, da bo padalo |deževalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

plát -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) pešaj. stran, del: sprednja ~ hiše; jezikovna, oblikovna ~ romana; biti dobro opremljen po tehnični ~i tehnično; knj. pog. druga ~ medalje |stvar z drugega, nasprotnega vidika|; poud. dobiti jih po zadnji ~i po zadnjici

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pljúskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pljúskanje (ȗ) Morje ~a; poud. ~ po blatu |hoditi|; pljuskati kaj ~ tekočino iz posode; poud. pljuskati koga po čem ~ prijatelja po plečih |udarjati|; pljuskati ob kaj Jezero ~a ~ breg

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pobliskávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pobliskávanje (ȃ) V daljavi ~ajo luči; pobliskavati komu z/s čim Avtomobilist mu ~a z lučmi; pobliskavati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |jezno, živahno jih pogledovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

poblískniti -em dov. poblísknjen -a; poblísknjenje (í ȋ) Luč ~e in ugasne; pobliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po sogovorniku |jezno, živahno ga pogledati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pobliskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pobliskovánje; (-àt) (á ȗ) Žaromet ~uje; pobliskovati komu z/s čim ~ nasproti vozečemu z lučmi; pobliskovati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |jezno, živahno jih pogledovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

podrsévati -am nedov. -ajóč, -áje; podrsévanje (ẹ́) ~ po parketu sem in tja; neobč. podrsevati z/s čim po čem ~ s prsti po strunah podrsavati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

práskati -am nedov. -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; práskanje (á) koga/kaj ~ boleče mesto; Prah ga ~a v grlu; praskati po čem ~ ~ vratih; Ta mačka ~a
práskati se -am se (á) po čem ~ ~ ~ glavi; poud. praskati se z/s kom |bojevati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

prásniti -em dov. prásnjen -a; prásnjenje (á ȃ) koga/kaj Mačka ga je prasnila; prasniti z/s čim po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud.: ~ iz sobe |steči, švigniti|; ~ v smeh |zasmejati se|
prásniti jo -em jo (á ȃ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |iti, oditi|
prásniti se -em se (á ȃ) ~ ~ do krvi; poud. Patrulji sta se prasnili |se spopadli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pravílo -a s (í) prometna ~a; slovnična ~a; življenjsko ~; ~a društva; ~a za pisanje prošnje; ~a o lepem vedenju; delati proti ~om, po ~u, v skladu s ~i; publ. Dovoljenje so po ~u dobile le ženske praviloma; neobč. Odločni in vztrajni po ~u uspejo navadno, večinoma; poud.: vesti se po vseh ~ih |kot se pričakuje, zahteva|; Zamuda pri tem vlaku je že kar ~ |običajna, navadna|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ségati -am nedov. -ajóč, -áje; séganje (ẹ́; ẹ̑) Voda ~a do hiš; ~ v vrečo; ~ po knjigi; poud. segati po čem ~ le po najboljših čistilih |jih uporabljati|; pogosto ~ ~ dobrih knjigah |brati dobre knjige|; večkrat ~ ~ steklenici |piti alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sléd2 -ú tudi sléd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) iti po ~u; po ~ovih sklepati na vlom; zajčji ~ovi; ~ovi bombardiranja; ~ rimske stavbe; ~ovi neprimerne vzgoje; poud.: ~ življenja v ponesrečencu |znaki|; izginiti brez ~u |neznano kam|; biti na ~u zločincu |po znamenjih sklepati, kje je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sledíti -ím nedov. slédi -íte in slêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ divjadi; ~ materi za petami; Poročilu je sledila razprava; ~ pouku; publ.: ~ modi oblačiti se po modi; ~ ukazu ubogati, izpolniti ukaz; ~ zgledu ravnati se po zgledu, posnemati zgled; slediti koga/kaj ~ dekle s pogledom; Lovec ~i divjo svinjo; publ. slediti iz česa Kaj ~i ~ tega se vidi, je razvidno, se da sklepati; star. slediti za čim ~ ~ zlatom iskati ga; Nadaljevanje ~i; publ. Uspeh je hitro sledil je bil hitro viden, opazen; urad. Besedilo se dopolni, kot ~i
sledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

stožíti se in stóžiti se -i se dov. stóženje; drugo gl. tožiti (í/ȋ ọ́) komu po kom/čem Večkrat se mu ~i po domu; Stožilo se mu je po prijateljih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

stréči stréžem nedov. strézi -te/-íte, strežóč; strégel -gla, stréč, stréžen -a; stréženje; (stréč/strèč) (ẹ́) komu/čemu z/s čim ~ gostom s pijačo; ~ bolniku; poud. ~ svoji radovednosti |zadovoljevati jo|; Vam že ~ejo?; poud. streči komu po čem ~ kralju po življenju |skušati ga ubiti|; ~ kralju po prestolu |skušati mu ga odvzeti|; streči koga/kaj ~ brata med boleznijo; To omako ~ejo k pečenki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šablóna -e ž (ọ̑) risati po ~i; napisati pismo po ~i |po vzorcu; neizvirno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

švígniti -em dov. (í ȋ) Lastovka je švignila iz gnezda; poud. Avtomobil je švignil mimo |hitro zapeljal|; poud. švigniti po kom/čem ~ z bičem po konju |udariti|; ~ s pogledom po ljudeh |na hitro pogledati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tápkati -am tudi tapkáti -ám nedov. -aj -ajte tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -àl -ála, -at tudi -àt; tápkanje tudi tapkánje; (-at tudi -àt) (ȃ; á ȃ) manjš.; poud. ~ po hodniku |tiho hoditi|; poud. tapkati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |bobnati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tapljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; tapljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga po čem ~ znanca po roki; poud. ~ po stopnicah |tiho hoditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tréščiti -i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑)
1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik
2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|
tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

újec -jca m z -em člov. (ú; ȗ) star. materin brat, stric (po materini strani)
újna -e ž, člov. (ú; ȗ) star. materina sestra, teta (po materini strani)
újčev -a -o (ú; ȗ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

urájmati -am dov. -an -ana; urájmanje (ȃ) neknj. ljud. koga/kaj ~ čevlje zelo poceni po naključju dobiti, kupiti; ~ obrtnika doma po naključju dobiti, odkriti, najti
urájmati se -am se (ȃ) neknj. ljud. naključno se zgoditi; neknj. ljud., s smiselnim osebkom urajmati se komu Tokrat se ti je urajmalo naključno posrečilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vlačíti in vláčiti -im nedov. vláči -te in -íte, -èč -éča; vláčil -íla, vláčit, vláčen -a; vláčenje; (vláčit) (í/ȋ/á á) kaj ~ hlode; poud. ~ s seboj vso opremo |nositi|; poud. vlačiti koga po čem ~ soseda po sodišču |pogosto ga tožiti|; ~ taščo po zobeh |opravljati, obrekovati|; pokr. branati
vlačíti se in vláčiti se -im se (í/ȋ/á á) Krilo se ~i za njo; poud. ~ ~ kot megla |počasi hoditi|; slabš. ~ ~ kdo ve kod |potepati se, pohajkovati|; slabš. vlačiti se z/s kom ~ ~ z ničvrednimi ženskami |imeti spolne odnose|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vprášati tudi vprašáti -am dov. vprášaj -te tudi -ájte; vprášal -ála tudi vprášala, vprášat, vprášan -a; vprášanje; (vprášat) (á/á á) koga ~ potujočega, kam gre; vprašati koga kaj ~ učenca matematiko; vprašati koga za koga/kaj ~ vodjo za dovoljenje; Šel je v šolo vprašat za sina; vprašati koga o kom/čem ~ znanca o zdravju; vprašati koga po kom/čem ~ otroka po imenu; ~ prijatelja po znancih; knj. pog.: Ne vprašaj, kako smo veseli Zelo smo veseli; Ne vprašajte, kje vse je bil Marsikje je bil; Greš zraven? -Še ~aš
vprášati se tudi vprašáti se -am se (á/á á) o čem ~ ~ ~ smislu življenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vzdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdihovánje; (-àt) (á ȗ) ~ od ugodja; žalostno ~; poud. vzdihovati po kom/čem ~ ~ počitnicah |želeti si počitnice; hrepeneti po počitnicah|; poud. vzdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zanímati -am nedov. -ajóč (ȋ) koga/kaj ~a ga glasba; poud. Ženske ga ne ~ajo |ne čuti potrebe po njihovi družbi, po stikih z njimi|; publ. Ta vprašanja ~ajo obe državi zadevajo; Očeta zanima, kam si šel
zanímati se -am se (ȋ) za koga/kaj ~ ~ ~ filozofijo; Ne ~a ~ ~ sosede

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zatêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) Gleženj je po udarcu zatekel; poud. zateči koga ~ tatu pri kraji |zalotiti, ujeti|; Sredi dela ga je zatekla smrt |je umrl|
zatêči se -têčem se (é) ~ ~ pred dežjem pod streho; zateči se k/h komu/čemu po kaj ~ ~ k zdravniku po pomoč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zažêjati -a dov. zažêjanje (ȇ) koga/kaj Po jedi jih je zažejalo; poud. zažejati koga po kom/čem Zažejalo ga je po prijateljih |Zaželel si je prijateljev|
zažêjati se -am se (ȇ) star. užejati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

žêlja -e tudi žêlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; ẹ́ ẹ̑) narediti kaj na ~o staršev; želja po čem ~ ~ resnici; skladba po ~i; z iskrenimi ~ami |v pismu|; Izražamo vam naše najboljše ~e |kot voščilo|; poud.: srčna ~ |zelo velika|; očetova zadnja ~ |pred smrtjo|; biti obseden od ~e po čem |zelo si želeti|; Češenj bo le za ~o |zelo malo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

žléb -a tudi žléb -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; mest. dv. in mn. tudi -éh (ẹ̑; ẹ̑ ȃ) strešni ~; nestrok. splezati po ~u |strok. po strešni odtočni cevi|; spuščati opeko po ~u; ~ v gorski steni; dolbsti ~ v desko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ad líbitum nač. prisl. zv. (ȋ) glasb. ‹po želji, poljubno›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

asociácija -e [ija] ž (á) spomniti se po ~i |po povezavi, (z)druže(va)nju|; neobč. ~ držav skupnost, povezava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bêdro -a tudi bêdro -ésa s (é; é ẹ̑) kurje ~; tolči se po ~ih po stegnih; šalj. suha bedresa |noge|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíblija -e ž (í) ravnati se po ~i po svetem pismu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bízam -a m, snov. (ȋ) plašč iz ~a |iz krzna|; vonj po ~u po mošusu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blískniti -em dov. blísknjenje (í ȋ) blisniti: Utrinek ~e; poud. Avto ~e mimo |šine, švigne|; bliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; brezos. V daljavi je blisknilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bóbnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóbnanje (ọ̑) Bobnar ~a; bobnati kaj ~ koračnico; slabš. bobnati kaj o kom/čem ~ laži o sosedih |povsod razglašati, pripovedovati|; bobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bóžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóžanje (ọ̑) koga/kaj po čem ~ otroka po glavi; neobč. Veter ~a lica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

búškati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búškanje (ȗ) poud. koga/kaj po čem ~ fanta po hrbtu |udarjati s pestjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

céniti -im in ceníti in céniti -im nedov. -i -ite in céni -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in cénil -íla, -it, cénjen -a; cénjenje; (-it) (ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ učenca zaradi vestnega dela; ~ svobodo in neodvisnost; ceniti koga/kaj po čem ~ človeka po dejanjih; dvovid. ceniti kaj Koliko boš cenil avto; Število prebivalcev ~jo že na sto tisoč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

cíkniti1 -em dov. cíknjenje (í ȋ)
1. na koga/kaj knj. pog. ~ ~ kaj neprijetnega namigniti
2. Vino ~e; cikniti po čem Žganje je ciknilo po prismojenem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

cvénkniti -em in cvênkniti -em dov. cvénknjen -a in cvênknjen -a; cvénknjenje in cvênknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Ob padcu so ključi cvenknili; poud. cvenkniti koga po čem ~ otroka po roki |udariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čávsniti -em dov. čávsnjen -a; čávsnjenje (á ȃ) poud. koga/kaj Pes jo je čavsnil v roko |šavsnil, ugriznil|; poud. čavsniti po kom/čem Čaplja je čavsnila po ribi |kavsnila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čeháti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj po čem ~ konja po glavi; pokr. Vihar ~a veje trga, lomi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čêsniti -em in česníti čésnem nedov. -i -ite in čêsni -íte; -il -ila in čêsnil -íla, -it, čêsnjen -a in čésnjen -a; čêsnjenje in čésnjenje; (-it) (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. koga po čem Česnil ga je po butici |močno udaril|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čôfniti -em in čófniti -em dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla, čôfnjen -a in čófnjen -a (ó ȏ; ọ́ ọ̑) poud. koga po čem ~ sošolca po licu |plosko udariti|; poud. ~ v vodo |plosko pasti|; knj. pog., poud. Drži se, da ne ~eš |padeš|; šol. žarg. Ponavlja, lani je čofnil ni izdelal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

črepínja -e ž (ȋ)
1. ~e krožnika; neknj. pog. pomiti ~e posodo
2. anat. lobanjski svod; nizk. udariti koga po ~i po glavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dahnéti -ím nedov. dáhni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dahnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) pokr. zaudarjati: Truplo ~i; brezos. dahneti po čem Dahnelo je po mrliču

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dahníti in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ȋ/á á)
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dedováti -újem in dédovati -ujem dvovid., nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -án -ána in -an -ana; dedovánje in dédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ posestvo; dedovati po kom, za kom ~ po očetu, za stricem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dehtéti -ím [də tudi de] nedov. dehtì -íte tudi dêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. dišati: Lipa ~i; brezos. dehteti po čem Dehtelo je po zemlji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

devetnájsti -a -o vrstil. štev. (á) priti do ~e ure |do 19. ure; do 19h; do 19.00|; ~o stoletje ‹19.› |1801—1900|
devetnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 19. uri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

deževáti -úje [də] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; deževánje; (-àt) (á ȗ) Zunaj ~uje; os., poud. Cvetje ~uje z oken na ulico |pada, se razsipava|; deževati na koga/kaj Krogle ~ujejo ~ sovražnika; deževati po kom/čem Udarci so kar deževali po njem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

diktát -a m (ȃ) pisati po ~u po nareku; upreti se ~u ukazovanju, pritisku; mirovni ~ zmagovalcev |vsiljeni predlog|; publ. slediti modnemu ~u |okusu, smeri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

direktíva -e ž (ȋ) delati po ~ah po smernicah, navodilih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

doségati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; doséganje (ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ cilje; dosegati koga po čem ~ sodelavca po sposobnostih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drgljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; -àt; drgljánje (á ȃ) manjš.; poud. koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu |drgniti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drómljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drómljanje (ọ̑) znati ~; zadovoljno ~ brundati; star. dromljati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi bobnati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dŕsa -e ž (ŕ; ȓ) zbrisati ~o; redk. spustiti se po ~i po drsalnici

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dŕsati -am nedov. -ajóč, -áje; dŕsanje (ȓ) z/s čim po čem ~ s palico po tleh; drsati ob kaj Kolo ~a ~ blatnik; ~ na tekmovanju
dŕsati se -am se (ȓ) Otroci se ~ajo; drsati se ob kaj Kolo se ~a ob blatnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drzovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) star. drzen: ~o dejanje
drzovítost -i ž, pojm. (ȋ) star. drznost; števn., star. sloveti po ~ih po drznih dejanjih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

duhtéti -ím nedov. dúhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; duhténje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: opojno ~; brezos. duhteti po čem Duhtelo je po lipovem cvetju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ênaindvájseti -a -o vrstil. štev. (é/ȇȃ) ~ega junija ‹21.›; ~o stoletje |2001—2100|
ênaindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (é/ȇȃ) Pridite po ~i |po 21. uri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

éter2 étra m, snov. (ẹ́) pesn. zrak, ozračje; publ. poslati sporočilo v ~, po ~u po radiu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gárbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gárbanje (ȃ) neknj. ljud. tepsti: koga/kaj po čem ~ fanta s palico po hrbtu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glás -ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gòl gôla -o tudi gòl gôla -ó [-u̯] (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ vrat; poud.: ~a resnica |samo prava|; klečati na ~ih kolenih; rešiti si ~o življenje; nevtr. biti čisto ~; ~ do pasu
gôli -a -o (ó) rastl. ~ cvet
gôla -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. našeškati koga po ~i |po goli zadnjici|
do gôlega nač. prisl. zv. (ó) sleči se ~ ~
na gôlo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ ostrižen
gôlost -i tudi golóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gorénjka -e ž (ẹ́) prakt.sp.: peljati se po ~i po avtocesti na Gorenjskem; posladkati se z ~o s čokolado tovarne Gorenjka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gŕba -e ž (ŕ) imeti ~o; poud.: imeti koga na ~i |skrbeti za koga|; udariti koga po ~i |po hrbtu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

indíkcija -e ž (í) zgod. |označevanje let po petnajstletnih ciklusih|: datirati po ~ah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

iniciatíva -e [ija] ž, pojm. (ȋ) pobuda, spodbuda: dati, sprejeti ~o za kaj; storiti kaj iz lastne ~e, na lastno ~o, po lastni ~i; kazati dovolj ~e prizadevanja, težnje po čem; publ. zasebna ~ |gospodarska dejavnost zasebnikov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

káj1 čésa s, vpraš. zaim. nečloveškosti čému káj čém čím (á ẹ́; ȃ ẹ̑) ~ je to; ~ je Ivan (po poklicu)? -Zidar; Po čem, po °čim je zelje; S čim nisi zadovoljen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kléstiti -im nedov. -èč -éča; kléščen -a; kléščenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ veje z drevesa; poud. ~ neumnosti |govoriti|; poud. klestiti koga |tepsti, pretepati|; poud. klestiti po čem Žolna ~i s kljunom po deblu |udarja, tolče|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

klôfniti -em dov. klôfnjen -a; klôfnjenje (ó ȏ) koga po čem ~ vsiljivca po roki; Pošteno ga je klofnila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; kôlcanje (ó) ~ zaradi krčev; nizk. kolcati o čem Že dolgo ~ajo ~ tem, naredijo pa nič |govorijo, pripominjajo|
kôlcati se -a se [u̯c] (ó) komu ~a ~ mu od strahu; neknj. pog., poud. kolcati se komu po čem ~a ~ jim po domu |toži|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kolónjski -a -o (ọ̑) ~a voda
kolónjska -e ž, snov., rod. mn. -ih (ọ̑) prakt.sp. dišati po ~i po kolonjski vodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kônec1 -nca m s -em mest. mn. tudi koncéh (ó) zorati oba ~a njive; razburljiv ~ tekme; poud.: Na vse ~e se je videlo |na vse strani|; severni ~ dežele |del|; najti kakšen ~ vrvi |kos, del|; publ. vrniti se po ~u prireditve po prireditvi; pešaj. opraviti delo s ~em aprila konec aprila; poud. Zaloga gre h ~u |zmanjkuje je|; omilj. iti svojemu ~u naproti |bližati se smrti|; poud.: storiti, vzeti ~ |umreti, poginiti, ubiti se|; biti do ~a izčrpan |popolnoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kŕcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kŕcanje (ŕ; ȓ) koga po čem Krcal ga je po ušesih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kŕcniti -em dov. kŕcnjen -a; kŕcnjenje (ŕ ȓ) koga po čem Močno ga je krcnil po nosu; poud. Dobro si ga krcnil |mu učinkovito odgovoril, ga zavrnil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

krémpelj -plja m s -em (ẹ́) praskati s ~i; slabš.: udariti koga po ~ih |po prstih|; porezati si ~e |nohte|; poud. dobiti koga v ~e |pod vpliv, oblast|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

lepó1 nač. prisl. lépše (ọ̑; ẹ̑) ~ dišati; ~ ravnati s kom; zelo ~; Po delu so vsi odšli ~ domov; Vse nam ~ pove |po pravici|; poud.: ~ pameten bodi, pa bo vse v redu |samo|; Pustite ga ~ pri miru |kar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

létvenik -a in letveník -a m (ẹ̑; í) kmet. razpeljati trto po ~u po latniku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ljúdski -a -o (ȗ) ~ ples; veliko ~o zborovanje; star. ~a šola osnovna šola; biti preprost in ~
ljúdska -e ž, rod. mn. -ih (ȗ) prakt.sp. zapeti kakšno ~o ljudsko pesem
ljúdsko -ega s, pojm. (ȗ) star. delati škodo na ~em, po ~em na tujem, po tujem
ljúdskost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mendráti -ám [mə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mendránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ gredo; mendrati po kom/čem Konji so mendrali po ljudeh; poud.: ~ ~ hiši |hoditi s kratkimi koraki|; ~ pred odločitvijo |omahovati, obotavljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

mlatíti in mlátiti -im nedov. mláti -te in -íte, mlatèč -éča; mlátil -íla, mlátit, mláčen -a, mláten -a; mlátenje, redk. mláčenje; (mlátit) (í/ȋ/á á) kaj ~ ječmen; ~ z mlatilnico; poud.: ~ prazno slamo |vsebinsko prazno govoriti|; Vse življenje je mlatil močnik |jedel|; poud. mlatiti koga/kaj |tepsti, pretepati|; poud. mlatiti po kom/čem ~ s palico po oslu |tolči, udarjati|
mlatíti se in mlátiti se -im se (í/ȋ/á á) poud. |tepsti, pretepati se|: Fantje so se mlatili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

modél -a m (ẹ̑) poskusi na ~u, z ~om; ~ človeškega telesa; igrati se z ~om letala; jadralni ~; biti ~ za osebo v romanu; razviti lasten gospodarski ~ |vzorec, ureditev|; delati po ~u po kalupu; ~i avtomobilov; ~ za torto; člov. fotografski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

módul -a m (ọ̑) lunarni ~ |del vesoljske ladje|; delati gradbene elemente po ~u |po dogovorjeni meri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nág -a -o tudi nág -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ otrok; do pasu ~
nági -ega m, člov. (á) ~i v kampu
nága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e v kampu; nečlov., poud. po ~i našeškati |po goli zadnjici|
nágo -ega s, pojm. (á) sleči se do ~ega; poud. do ~ega koga razkrinkati |popolnoma|
nágost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nálog -a m (á) delovni, sodni ~; ~ za aretacijo; publ. delati po ~u koga po naročilu, ukazu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

napúdrati -am dov. -an -ana; napúdranje (ȗ) kaj ~ brado, lica
napúdrati se -am se (ȗ) z/s čim po čem ~ ~ s pudrom po nosu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nasledíti -ím dov. naslédil -íla; drugo gl. slediti (í/ȋ í) koga/kaj neobč. ~ predsednika zamenjati, slediti mu; publ. Uničene freske je nasledil mozaik; neobč. naslediti kaj po kom ~ posestvo po očetu podedovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nèdélo -a s, pojm. (ȅẹ́) Za ~ ni plačila; neobč. biti znan po ~u po nedelavnosti, neprizadevnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nosníca -e ž (í) široke ~e; pobožati konja po ~ah po nozdrvih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

novográdnja -e ž (á; ȃ) sredstva za ~o; pojm. potreba po ~i po graditvi, gradnji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

nráv -í ž -i -- -i -jó pojm. (ȃ ȋ) neobč.: človek mirne ~i narave, značaja; ~ in pravo |morala, etika|; ~ mestnega življenja |posebnosti|; biti po svoji ~i veseljak |po naravi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

obráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnika s hrbta na bok; poud. ~ koga na svojo stran |pridobivati ga za svoje načrte|
obráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Veter se ~a; obračati se na koga/kaj ~ ~ ~ starše za nasvet; ~ ~ ~ predsedstvo; poud. obračati se po kom Fant se že ~a po dekletih |kaže zanimanje zanje|; obračati se za kom ~ ~ ~ dekleti |kazati zanimanje zanje|; brezos. obračati se komu Bolniku se že ~a na bolje |stanje se mu izboljšuje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

obstánek -nka m, pojm. (ȃ) boj za ~; narodni ~; publ. zagotoviti si ~ v ligi |nadaljnjo uvrščenost|; poud.: boj za goli ~ |za ohranitev življenja|; ne imeti ~a pri učenju |ne znati vztrajati|; Denar pri njem nima ~a |ne hrani ga; je zapravljiv|; neobč. prenehanje društva po nekajletnem ~u po obstoju, obstajanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ocenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ocenjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ umetniško delo; ~ učence; ocenjevati koga po čem ~ ljudi po njihovih dejanjih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ocmokáti -ám dov. ocmokánje; drugo gl. cmokati (á ȃ) šalj. |večkrat poljubiti|: koga po čem Ocmokal jo je po obeh licih; ocmokati koga z/s čim Vsega je ocmokala s poljubi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

odvéza -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ vrvi; poud. priti h komu po ~o |po odpuščanje, oproščenje|; ver. dobiti ~o; zgod. zemljiška ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

okŕcati -am dov. -an -ana; okŕcanje (ŕ; ȓ) koga po čem Okrcal ga je po prstih; poud. ~ otroka zaradi malomarnosti |ošteti, ozmerjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ométati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ométanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ dimnik; poud. ometati koga po čem Maček jo je z repom ometal po nogah |se jo z mahanjem repa dotikal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

opljúskniti -em dov. opljúsknjen -a; opljúsknjenje (ú ȗ) koga/kaj po čem ~ otroka po nogah; opljuskniti koga/kaj z/s čim ~ tla z vedrom vode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

opljúsniti -em dov. opljúsnjen -a; opljúsnjenje (ú ȗ) koga/kaj po čem ~ kopalca po hrbtu; opljusniti koga/kaj z/s čim ~ tla z vedrom vode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

opráskati -am dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; opráskanje (á) koga/kaj ~ zid; ~ si koleno; opraskati koga po čem Mačka ga je opraskala po roki; opraskati komu kaj ~ napadalcu obraz
opráskati se -am se (á) Pohištvo se je opraskalo pri selitvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

oprásniti -em dov. oprásnjen -a; oprásnjenje (á ȃ) koga/kaj ~ otroka z nohti; oprasniti koga po čem ~ nasilneža po obrazu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

osemnájsti -a -o [sə] vrstil. štev. (á) ~ rojstni dan ‹18.›; ~o stoletje |1701—1800|
osemnájsta -e [sə] ž, rod. mn. -ih (á) Oglasi se po ~i |po 18. uri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

osmodíti -ím dov. osmódil -íla, nam. osmodít/osmodìt; osmojênje; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) koga/kaj Slana je osmodila žito; ~ si lase; poud. Sonce ga je hudo osmodilo |opeklo|; poud. osmoditi koga/kaj po čem ~ nepridiprava po glavi |udariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

osmolíti -ím dov. osmólil -íla, nam. osmolít/osmolìt; osmoljênje; drugo gl. smoliti (í/ȋ í) koga/kaj ~ čoln; poud. osmoliti koga/kaj po čem ~ poredneža po glavi |udariti|
osmolíti se -ím se (í/ȋ í) poud. |prevarati se, zmotiti se|: z/s kom/čim ~ ~ s kupčijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

osmúkniti -em dov. osmúknjen -a; osmúknjenje (ú ȗ) kaj ~ jagode; poud. osmukniti koga/kaj po čem Veja ga je osmuknila po obrazu |oplazila, oprasnila|; poud. osmukniti koga/kaj z/s čim ~ konja z vajetmi |oplaziti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

otrníti otŕnem dov. otŕni -íte; otŕnil -íla, otŕnit, otŕnjen -a; otŕnjenje; (otŕnit) (í/ȋ ŕ) kaj ~ svečo; star. ~ solzo otreti, obrisati; pokr. otrniti koga po čem ~ koga po glavi udariti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ovínek -nka m (ȋ) pripeljati izza ~a; ~ na, v desno; avt. žarg. sekati ~ prevoziti po najkrajši poti; poud.: povedati brez ~ov |brez prikrivanja, odkrito|; doseči kaj po ~ih |posredno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pacaríja -e ž, snov. (ȋ) slabš. bruhati po postanih ~ah |po slabi jedi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pádar -ja m s -em člov. (ȃ) |zdravilec brez ustrezne izobrazbe|; slabš. poslati po ~a |po zdravnika|
pádarica -e ž, člov. (ȃ)
pádarjev -a -o (ȃ)
pádaričin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

paragráf -a m (ȃ) člen: tretji ~ ustave; ~ 10 slovenske ustave ‹§ 10›; žarg. ravnati se po ~ih po zakonih, določbah; poud. najti luknjo v ~u |v predpisu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

parkét -a m (ẹ̑) hrastov ~; poud. zavrteti se po ~u |po plesišču|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

perílnica -e [tudi u̯n] ž (ȋ) udarjati z rjuho po ~i po perilniku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

petnájsti -a -o vrstil. štev. (á) roditi se ~ega junija ‹15.›; ~a zmaga
petnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 15. uri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

písker -kra m (í) neknj. pog. lonec; nizk. lopniti koga po ~u |po glavi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pizzicáto2 [picikato] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹brenkaje s prsti po strunah godala›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

plôskniti -em dov. plôsknjen -a; plôsknjenje (ó; ó ȏ) z/s čim ~ z rokami; ~ od veselja; poud. ploskniti koga po čem ~ prijatelja po rami |udariti|; poud. ~ v blato |plosko pasti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

plôsniti -em dov. plôsnjen -a; plôsnjenje (ó ȏ) z/s čim ~ z rokami; poud. plosniti koga po čem ~ znanca po plečih |udariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

poblísniti -em dov. poblísnjen -a; poblísnjenje (í ȋ) Luč ~e in ugasne; poblisniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. jezno ~ z očmi |jezno, živahno pogledati|
poblísniti se -em se (í ȋ) s smiselnim osebkom komu poud. Nič pametnega se mi ni poblisnilo |se nisem spomnil, domislil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pobóbnati -am dov. pobóbnanje (ọ̑) po čem ~ s prsti po mizi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pobóžati -am dov. -an -ana; pobóžanje (ọ̑) koga/kaj po čem ~ otroka po obrazu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pobŕskati -am dov. -an -ana (ŕ ȓ; ȓ) po čem ~ s palico po listju; poud.: ~ ~ možganih |skušati se spomniti|; ~ ~ seznamih |poiskati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

podrsávati -am nedov. -ajóč, -áje; podrsávanje (ȃ) ob kaj Kolesa ~ajo ~ blatnike; podrsavati z/s čim po čem ~ s palico po tleh; ~ z nogo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

podŕsniti -em dov. podŕsnjenje (ŕ ȓ) ob kaj ~ ~ ograjo; podrsniti z/s čim po čem ~ z nogo po tleh

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pogláditi -im dov. -il -ila tudi -íla; poglájen -a tudi poglajèn -êna; poglájenje tudi poglajênje (á ȃ) kaj ~ lase s čela; pogladiti koga/kaj po čem ~ otroka po licu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pogrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) kaj ~ pepel, žerjavico; pogrebsti z/s čim po čem ~ s prsti po odeji; ~ s kopiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

polívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; polívanje (í) koga/kaj z/s čim ~ apno z vodo; ~ nezavestnega
polívati se -am se (ȋ) po čem Pazi, ~aš se po obleki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ponújati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč -áje; -al -ala tudi -àla, -an -ana; ponújanje (ú) komu kaj poud. ~ sosedu svoje prijateljstvo |izražati željo po prijateljstvu|; ~ blago po znižanih cenah
ponújati se -am se (ú) komu za koga/kaj ~ ~ obiskovalcem za spremstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

poprášati tudi poprašáti -am dov. poprášanje; drugo gl. prašati (á/á á) pešaj. povprašati: po kom/čem Poprašal je po tebi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

poségati -am nedov. -ajóč, -áje; poséganje (ẹ́; ẹ̑) ~ na polico po knjige; publ. ~ v razpravo |razpravljati|; poud. posegati po čem Rad ~a ~ knjigah o živalih |bere knjige|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

posnéti -snámem dov.; drugo gl. sneti (ẹ́ á) koga/kaj ~ smetano z mleka; ~ pevca; neobč. posneti kaj iz česa ~ ~ pogovora, kaj nas čaka spoznati, ugotoviti; posneti kaj po kom ~ barvne tone po impresionistih; redk. posneti komu kaj ~ bolniku pot s čela obrisati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

potapljáti -ám dov. potapljánje; drugo gl. tapljati (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ soseda po roki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

potegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; potegovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ volno iz klobčiča; potegovati koga/kaj za kaj ~ mater za krilo; potegovati z/s čim po čem ~ z likalnikom po obleki
potegováti se -újem se (á ȗ) knj. pog. za koga/kaj zavzemati se, posredovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

potožíti in potóžiti -im dov. potóženje; drugo gl. tožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu ~ zdravniku zaradi bolečin
potožíti se in potóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu Meni se lahko ~iš; redk. potožiti se komu po kom/čem Potožilo se mu je po domu stožilo; redk. potožiti se čez koga/kaj Nikoli se ni potožil čez ženo pritožil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

potrepljáti -ám dov. potrepljánje; drugo gl. trepljati (á ȃ) manjš. koga/kaj prijazno ~ psa; potrepljati koga/kaj po čem spodbudno ~ sogovornika po hrbtu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

povléči -vléčem dov., nam. povléč/povlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ koga bliže, za seboj; ~ nit iz tkanine; povleči koga/kaj za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za nos |prevarati koga, ukaniti koga|; poud. povleči koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ prijatelja v slabo družbo |spraviti|; povleči za kaj ~ ~ vrv; povleči z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu
povléči se -vléčem se (ẹ́) Čete so se povlekle v ozadje → se umaknile

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zate
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

prepoznáti -znám dov. prepoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj po čem ~ soseda po hoji; ~ utopljenca
prepoznáti se -am se (á ȃ) komaj se prepoznati v ogledalu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

prepoznávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prepoznávanje (ȃ) koga/kaj po čem ~ pevce po glasu; ~ ponesrečence

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

pretèk -éka m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ razdalje; publ. po ~u dveh let po dveh letih; poud. imeti vsega na ~ |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

prismodíti -ím dov. prismódil -íla, nam. prismodít/prismodìt; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) kaj ~ mleko; poud. prismoditi koga po čem ~ nasprotnika po glavi |udariti|; poud. prismoditi komu kaj ~ vsiljivcu klofuto |dati|
prismodíti se -ím se (í/ȋ í) Mleko se je prismodilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ráng -a m, pojm. (ȃ) biti po ~u prvi |po položaju, stopnji, ugledu|; Šola ima ~ fakultete |stopnjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ravnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ravnánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ žico; star. ~ vole voditi, usmerjati; ravnati z/s kom/čim ljubeznivo ~ z gosti; negospodarno ~ z odpadki; ~ po pameti
ravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem ~ ~ ~ drugih; ~ ~ ~ navodilih; star. ravnati se z/s kom/čim primerjati se, enačiti se; voj. Na levo ravnaj se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

rávsati -am nedov. -ajóč, -áje; rávsanje (ȃ) redk. z/s čim po čem ~ z žebljem po steni praskati, potegovati
rávsati se -am se (ȃ) poud. Pes in mačka se ~ata |se spopadata|; poud. ravsati se za koga/kaj Otroka se ~ata za igrače |spopadata, tepeta|; poud. ravsati se z/s kom ~ ~ s sošolci |spopadati se, tepsti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

rávsniti -em dov. rávsnjen -a; rávsnjenje (á ȃ) redk. koga/kaj Mačka ga je ravsnila prasnila; redk. ravsniti z/s čim po čem ~ z žebljem po steni potegniti
rávsniti se -em se (á ȃ) poud. Psa sta se znova ravsnila |se spopadla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razdelíti -ím dov. razdélil -íla, nam. razdelít/razdelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ hlev s pregradami; ~ učence v tri skupine; razdeliti kaj med koga ~ darila med otroke; razdeliti kaj po čem ~ rože po vsej gredi; razdeliti komu kaj ~ otrokom igrače
razdelíti se -ím se (í/ȋ í) Množica se je razdelila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razgrébati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razgrébanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj Kokoši ~ajo grede; ~ ogenj; razgrebati kaj po čem ~ žerjavico po peči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razgrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) kaj ~ sneg; razgrebsti kaj po čem ~ žerjavico po kurišču

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razgrínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razgrínjanje (í) kaj ~ preprogo; neobč.: ~ veje razmikati; ~ svoje vtise o sodobnikih razkrivati; razgrinjati kaj po čem ~ krhlje po lesi, da se sušijo
razgrínjati se -am se (í) poud. Za hišo se ~a polje |se razprostira|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razgrníti in razgŕniti -em dov. razgŕnjen -a; razgŕnjenje; drugo gl. grniti se (í/ȋ/ŕ ŕ) kaj ~ časopis; publ. ~ zazidalni načrt dati na ogled; neobč. ~ svoje poglede na gospodarstvo pokazati, razkriti; razgrniti kaj po čem ~ žerjavico po kurišču
razgrníti se in razgŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) poud. Pred nami se je razgrnila vsa vas |pokazala, postala vidna|; neobč. ~ ~ v spanju razodeti se, razkriti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razlíti -líjem dov., nam. razlít/razlìt; razlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ kavo po mizi; neobč. Sonce je razlilo svoje žarke po dolini je obsijalo dolino
razlíti se -líjem se (í) Reka se je razlila čez bregove; poud. Množica se je razlila po ulicah |razširila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razločíti in razlóčiti -im dov. razlóčenje; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ predmete v temi; star. Hoteli so ju ~ ločiti; razločiti koga/kaj od koga/česa težko ~ rdečo barvo od oranžne; razločiti koga/kaj po čem ~ ljudi po glasu
razločíti se in razlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Bilo je svetlo, da so se razločili predmeti na mizi; star. ~ ~ brez pozdrava raziti se, posloviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razmázati -mážem dov. -al -ala in -ála, -an -ana; razmázanje in razmazánje (á ȃ) kaj po čem ~ nadev po testu; ~ marmelado
razmázati se -mážem se (á ȃ) Črnilo se je razmazalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razmazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razmazovánje; (-àt) (á ȗ) kaj po čem ~ lepilo po papirju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

raznêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj ~ vabila po hišah; poud. ~ novico po vasi |razširiti, razglasiti|; Vino je razneslo sod; brezos. Kotel je razneslo; poud. raznesti koga od česa Razneslo ga bo od jeze |Zelo je jezen|
raznêsti se -nêsem se (é) poud. To se je hitro razneslo po mestu |razširilo, razvedelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razpacáti -ám dov. razpacánje; drugo gl. pacati (á ȃ) poud. kaj po čem ~ črnilo po listu |razmazati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

rojáštvo -a s, pojm. (ȃ) ~ ju je zbližalo; neobč. ločiti ljudi po ~u po izvoru

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sedemnájsti -a -o [də] vrstil. štev. (á) biti v ~em letu; oditi ob ~i uri |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~o ‹17.› stoletje |1601—1700|
sedemnájsta -e [də] ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 17. uri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sípati -am in sípati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; sípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ žito v vrečo; sipati kaj po čem ~ sladkor po potici posipati; poud.: ~ očitke na vse strani |v veliki meri izražati|
sípati se -am se in sípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) Pesek se ~a; Sneg se ~a iz oblakov |gosto pada|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

smrdéti -ím nedov. smŕdi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; smrdênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pokvarjena hrana ~i; smrdeti komu Cigarete ji ~ijo; poud. Učenje mu ~i |noče se učiti; nerad se uči|; brezos. Iz ust mu ~i; smrdeti po čem Smrdel je po znoju; brezos. V kuhinji ~i ~ česnu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

stéljnik -a m (ẹ̑) pred zimo napolniti ~; grabiti listje v ~u |v gozdu|; pokr. pasti živino po ~ih |po slabih travnikih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

strán1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ)
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

stránpót -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí; mn. tudi stránpóta s, rod. mn. tudi stránpótov, dv. tudi stránpóti; 'napačna, kriva pot' mn. stránpóta s in stránpotí ž, rod. mn. stránpótov in stránpotí, dv. stránpóti s in stránpotí ž (ȃọ́ ȃȋ; ȃọ̑ ȃȋ; strȃnpọ̑ta) star. prepeljati tovor po ~i po stranski poti; poud.: miselne ~i |misli, ki peljejo stran od cilja|; moralna ~a |napačne, krive poti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

strníšče -a s (í) preorati ~; poud. z roko se pogladiti po ~u |po neobriti bradi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

svetlôba -e ž, snov. (ó) sončna ~; oddajati ~o; občutljiv za ~; pramen ~e; na ~i neobstojen; pogledati predmet proti ~i; pojm. ~ zvezde; poud. ~ spoznanja |spoznanje|; vznes. človekovo hrepenenje po ~i |po spoznanju, jasnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šapáti -ám tudi šápati -am nedov. -àj -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála tudi -al -ala, -àt tudi -at; šapánje tudi šápanje; (-àt tudi -at) (á ȃ; á ȃ; ȃ) poud. Medved ~a po gozdu |hodi|; poud. šapati po čem Pes ~a ~ vratih |udarja s šapo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šávsati -am nedov. -ajóč, -áje; šávsanje (ȃ) Žival ~a; šavsati po kom/čem Golobi so šavsali po drobtinah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šávsniti -em dov. šávsnjen -a (á ȃ) koga/kaj Lisica je šavsnila petelina; šavsniti koga/kaj v kaj Pes jo je šavsnil v roko; šavsniti po kom/čem Mačka je šavsnila po muhi; šavsniti za kom/čim Kokoš ~e ~ črvom; ~ z gobcem, z zobmi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

širôko nač. prisl. šírše (ó; ȋ) ~ odprta vrata; poud. ~ se smejati |sproščeno, glasno|; ~ razgledan; poud. znan ~ po svetu |po vsem svetu, svetovno|; glasb. |largo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

škrábati -am tudi škrábati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; škrábanje (á; á) pokr. koga/kaj po čem ~ koga po hrbtu praskati; pokr. Miši ~ajo škrabljajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tacáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; tacánje; (-àt) (á ȃ) Po gozdu ~a medved; slabš. ~ peš tri dni |hoditi|; poud. tacati po čem ~ ~ rožah na vrtu |mendrati rože|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

táncati -am nedov. -ajóč, -áje; táncanje (ȃ) neknj. pog. skakljati po eni nogi: ~ po pločniku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tápniti -em dov. tápnjen -a; tápnjenje (á ȃ) poud. koga po čem ~ otroka po licih |narahlo udariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

têči têčem nedov. têci -íte, tekóč; tékel têkla, tèč/têč; (tèč/têč) (é) Čas ~e; Dela ~ejo po načrtu; Meja ~e po reki; Stroj mirno ~e; Voda ~e čez jez; poud. ~ po opravkih |hitro iti|; brezos. Iz rane mu ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

telébiti -im dov. telébljen -a; telébljenje (ẹ́ ẹ̑) star. ~ na tla telebniti; star. telebiti koga/kaj po čem ~ žival po hrbtu močno udariti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

telébniti -em in telêbniti -em dov. telébnjen -a in telêbnjen -a; telébnjenje in telêbnjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) poud. ~ vznak |stežka, nerodno pasti|; star. telebniti koga/kaj po čem ~ vsiljivca z gorjačo po glavi močno udariti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

telegráf -a m (ȃ) sporočiti po ~u (po brzojavu)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

têpsti têpem nedov. -i -íte, -óč; tépel têpla, tèpst/têpst, tepèn -êna; tepênje; (tèpst/têpst) (é) koga/kaj ~ otroka, žival; poud. ~ejo ga nadloge |prizadevajo|; tepsti koga/kaj po čem ~ fanta po hrbtu; poud. Torba ga ~e ~ nogah |ga udarja|
têpsti se têpem se (é) Fantje se ~ejo; poud.: Te barve se ~ejo |se ne skladajo|; ~ ~ na fronti |biti se, bojevati se|; poud. tepsti se za koga/kaj Za tega delavca se kar ~ejo |si zelo prizadevajo, da bi ga dobili|; ~ ~ ~ pravico |bojevati se|; tepsti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedom; poud. To se ~e z razumom |je v neskladju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tráva -e ž (á) izpuliti ~o; visoka ~; snov. kositi ~o; hoditi po ~i |po travnatih površinah|; žarg. kaditi ~o |hašiš|; nestrok. marijina ~ |strok. migalica|; rastl. pasja ~; poud. zdravilna moč nekaterih trav |zelišč|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tŕcati -am nedov. -ajóč; -an -ana; tŕcanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj čeb. ~ med točiti; poud. trcati po čem ~ s palico po vodi |rahlo udarjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trepljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; trepljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; ~ žival; redk. trepljati z/s čim Pes ~a z repom mahlja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trépniti -em dov. trépnjen -a; trépnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj po čem ~ prijatelja po hrbtu; trepniti z/s čim ~ z očmi; ~ s perutmi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tréskati -a nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tréskanje (ẹ́; ẹ̑)
1. Ponoči je treskalo; treskati v koga/kaj V samotna drevesa rado ~a
2. os., poud. Granate ~ajo |dajejo močne, rezke glasove|; poud. treskati koga/kaj ~ nasprotnika z vso močjo |močno udarjati, tolči|; poud. treskati koga/kaj po čem ~ vsiljivca po hrbtu |močno udarjati, tolči|; poud. treskati ob kaj Valovi ~ajo ~ čoln |silovito zadevajo|; poud. treskati z/s čim ~ z vrati |silovito loputati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

tréskniti -e dov. trésknjen -a (ẹ́ ẹ̑) Med nevihto je večkrat tresknilo; os., poud. Granata ~e |da močen, rezek glas|; poud. treskniti koga/kaj po čem ~ napadalca po glavi |močno udariti|; treskniti ob kaj ~ ~ skalo |silovito se zadeti|; treskniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|; ~ na tla |plosko pasti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trésniti -e dov. trésnjen -a; trésnjenje (ẹ́ ẹ̑)
1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje
2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

trkljáti2 -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; trkljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. |narahlo trkati|: na kaj ~ ~ okno; trkljati po čem ~ s kladivcem po opeki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

udríhati -am nedov. -ajóč, -áje; udríhanje (í; ȋ) po kom/čem ~ s palico po tleh; poud. ~ ~ oblasti |kritično, slabo govoriti o njej|; poud. udrihati čez koga/kaj ~ ~ moža |slabo govoriti o njem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

udríhniti -em dov. udríhnjenje (í ȋ) po kom/čem ~ z bičem po živali; poud. Kadar ga ni, ~ejo ~ njem |ga skritizirajo|; poud. udrihniti čez koga/kaj |negativno se izraziti o kom, čem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

umériti -im dov. umérjen -a; umérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ toplomer; neobč. umeriti kaj po čem Igro je umeril po znani veseloigri priredil; star. umeriti kaj z/s čim Umeril je svoj korak z njenim ga prilagodil njenemu; umeriti komu kaj ~ fantu suknjič
umériti se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ pri merjenju |zmotiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

umíti umíjem dov. -íj -íjte; -ìl -íla, -ít/-ìt, -ít -íta; umítje; (-ít/-ìt) (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ roke; ~ posodo pomiti; umiti koga/kaj po čem ~ bolnika po hrbtu; umiti komu/čemu kaj ~ otroku obraz; ~ si zobe
umíti se umíjem se (í ȋ) ~ ~ z milom; poud. ~ ~ kakor mačka |površno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

uravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; uravnávanje (ȃ) kaj ~ zlomljeno nogo; redk. ~ tla zravnavati; neobč. uravnavati kaj na kaj ~ topove na cilj naravnavati; uravnavati kaj po kom/čem ~ svoj korak po njihovem
uravnávati se -am se (ȃ) star. ~ ~ v vrsto postavljati se v ravno vrsto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vónjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vónjanje (ọ̑) koga/kaj Že v predsobi smo vonjali ribe; neobč. Cvetje prijetno ~a diši; Pes ~a po smetišču voha; brezos., neobč. vonjati po čem V sobi ~a ~ kavi diši

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vpraševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vpraševánje; (-àt) (á ȗ) koga Otrok ~uje starše; vpraševati koga kaj ~ učenca matematiko izpraševati; vpraševati koga za koga/kaj ~ domačina za pot; vpraševati koga o kom/čem ~ znanca o zdravju; vpraševati koga po kom/čem ~ soseda po sorodnikih
vpraševáti se -újem se (á ȗ) o čem ~ ~ ~ smislu življenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vrbína -e ž, skup. (í) ~ ob potoku |vrbovo drevje|; števn. hoditi po ~i |po svetu, poraslem z vrbami|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

vŕh1 -a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ)
1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca
2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zablískati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála; zablískanje (í) Svetilnik ~a; zabliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi |jezno, živahno pogledati|
zablískati se -a se (í) Močno se je zabliskalo; poud., s smiselnim osebkom zabliskati se komu Zabliskalo se mu je, da je naredil napako |dojel je, spoznal je|; os., poud. V očeh se ji je zabliskala jeza |pokazala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zablísniti -em dov. zablísnjenje (í ȋ) Svetilnik ~e; zablisniti z/s čim po kom/čem poud. ~ s pogledom po ljudeh |jezno, živahno pogledati|
zablísniti se -em se (í ȋ) Na nebu se je zablisnil utrinek; poud., s smiselnim osebkom zablisniti se komu Končno se mu je zablisnilo |dojel je, spoznal je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zabóbnati -am dov. zabóbnanje (ọ̑) Bobnarji so zabobnali; zabobnati kaj ~ koračnico; zabobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zabŕskati -am dov. -an -ana; zabŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj Pes je zabrskal kost v zemljo; zabrskati po čem za čim ~ po predalu za pravim orodjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zadehtéti -ím [də tudi de] dov. zadehtênje; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. zadišati: Rože so spet zadehtele; brezos. zadehteti po čem Zadehtelo je po svežem sadju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zádnjica -e ž (ȃ) sesti na celo ~o; spustiti se po ograji po ~i; udariti otroka po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zadŕsati -am dov. zadŕsanje (ȓ) Avto je zadrsal po grušču; zadrsati z/s čim ~ z vrati po preprogi
zadŕsati se -am se (ȓ) ~ ~ po parketu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zagomazéti -ím dov. zagomazênje; drugo gl. gomazeti (ẹ́ í) Mravlje so zagomazele po mravljišču; zagomazeti komu Mravljinci so mu zagomazeli po hrbtu; brezos. Od groze mu je zagomazelo po telesu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zahlastáti -ám dov. zahlastánje; drugo gl. hlastati (á ȃ) po čem Pes je zahlastal po muhah; poud. zahlastati kaj ~ jed |začeti hitro jesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zaklepáti -klépljem dov.; drugo gl. klepati (á ẹ́) poud. |potolči, udariti|: po čem Detel ~e po deblu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zamahováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zamahovánje; (-àt) (á ȗ) ~ pri govorjenju okrog sebe; zamahovati komu ~ tovarišu, naj molči; poud. zamahovati po čem ~ s kladivom po nakovalu |udarjati, tolči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zapéček -čka m (ẹ̑) nardp. sedeti na ~u; ležati v ~u; star. hrepeneti po toplem ~u |po varnem domu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zasmrdéti -ím dov.; drugo gl. smrdeti (ẹ́ í) Iz jaška je zasmrdela pokvarjena hrana; zasmrdeti komu Hrana mu je zasmrdela; poud. Delo mu je zasmrdelo |Dobil, začutil je odpor do dela|; zasmrdeti po čem ~ ~ znoju; brezos. Zasmrdelo je po zažganem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zaštropotáti -ám tudi zaštropotáti -óčem dov.; drugo gl. štropotati (á ȃ; á ọ́) Debele kaplje so zaštropotale; zaštropotati po čem Dež je zaštropotal po šipah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zatékati -am nedov. -ajóč, -áje; zatékanje (ẹ̑) Roka ~a; redk. Streha ~a pušča, zamaka; zatekati za kaj Voda ~a ~ okenske okvire
zatékati se -am se (ẹ̑) ~ ~ v svojo sobo; zatekati se k/h komu po kaj ~ ~ k prijateljem po nasvete

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zatípkati -am dov. -an -ana; zatípkanje (ȋ) neobč. kaj ~ novo vrstico natipkati, vtipkati; poud. zatipkati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |nekajkrat udariti|
zatípkati se -am se (ȋ) ~ ~ sredi odstavka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zaudáriti -im dov. (á ȃ) redk. začeti zaudarjati: Poleti meso hitro ~i; brezos. zaudariti po čem Zaudarilo je po plesnobi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zavónjati -am dov. -an -ana; zavónjanje (ọ̑) koga/kaj ~ cvetje; neobč.: Konj je zavonjal gospodarja zavohal; Vrtnice so zavonjale zadišale; brezos., neobč. zavonjati po čem Zavonjalo je po kadilu zadišalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zdolgočásiti -im [u̯g] dov. -en -ena; zdolgočásenje (á ȃ) koga/kaj ~ poslušalce
zdolgočásiti se -im se [u̯g] (á ȃ) ~ ~ na koncertu; s smiselnim osebkom zdolgočasiti se komu po kom/čem Zdolgočasilo se mu je po domu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zvéza -e ž (ẹ̑) dobiti, imeti, vzpostaviti ~o; spraviti podatek v ~o z nesrečo; dobiti sporočilo v ~i s predavanjem; prometne ~e; telefonska ~; zakonska ~; jezikosl. besedna ~; zgod. sveta ~; ~ telovadnih društev; ~ držav; ~ med starši in otroki; oficir za ~e; poud. dobiti službo po ~ah |po osebnem poznanstvu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

žêjati -am nedov. -ajóč, -áje; žêjanje (ȇ) koga/kaj Pogosto ga ~a; poud. žejati koga česa ~a ga dobre besede |zelo si želi|; poud. žejati koga po čem ~a ga po gorah |Zelo si želi iti v gore|; žejati koga/kaj os. Slane jedi nas ~ajo; Meso ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

žgečkáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žgečkánje; (-àt) (á ȃ) koga ~ otroka; brezos. Mene ne ~a; žgečkati koga po čem ~ otroka po podplatih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ákvapláning -a m, pojm. (ȃȃ) |drsenje avtomobila po vodi na cestišču|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

à la [á la] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. po načinu, v slogu: tragedija ~ ~ Shakespeare

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

à la carte [a la kárt] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. večerjati ~ ~ ~ |po izbiri z jedilnika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ambícija -e ž, pojm. (í) čezmerna ~ |želja po uveljavljanju|; števn. njegove znanstvene ~e |prizadevanja, hotenja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

a posterióri [ijo] nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. iz izkušnje, po izkušnji: dokazovati ~ ~; sklepati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

après-ski -ja [apre-skí] m z -em (ȋ) |oblačilo, obutev po smučanju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ascendénca -e ž, pojm. (ẹ̑) |sorodstvo po prednikih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ávstro-Ógrska -e ž, zem. i. (ȃ-ọ̑) |avstrijsko cesarstvo po letu 1867|: v ~i
ávstro-ógrski -a -o (ȃ-ọ̑) ~a monarhija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bárati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; báranje (ȃ) star. vprašati, spraševati: koga kaj ~ soseda, kje je bil; barati za koga/kaj ~ ~ mnenje; ~ ~ soseda; barati po kom/čem ~ ~ gospodarju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bezáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ murna iz luknje; bezati v kaj ~ ~ luknjo s palico; bezati po čem ~ ~ žerjavici brskati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bezgáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezgánje; (-àt) (á ȃ) redk. v kaj ~ ~ pečico bezati; redk. bezgati po čem ~ ~ predalih brskati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bôžje nač. prisl. (ó) ~ častiti po božje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bŕčkati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕčkanje (ȓ) redk. po čem ~ ~ predalih brskati, stikati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

brénkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brénkanje (ẹ̑) kaj ~ melodijo; poud. ~ eno in isto |govoriti, pripovedovati|; brenkati na kaj ~ ~ kitaro; slabš. brenkati po čem ~ ~ klavirju |igrati na klavir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

brodíti bródim nedov. brôdi -íte, -èč -éča; brôdil -íla, brôdit; bródenje; (brôdit) (í/ȋ ọ́) ~ po blatu; ~ z rokami po laseh; broditi skozi kaj ~ ~ resje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bŕskati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) po čem ~ ~ pesku; ~ ~ žepih; brskati za čim ~ ~ listinami |iskati jih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

brskljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brskljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. po čem ~ ~ predalu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

brzojáviti -im dov. brzojávljen -a; brzojávljenje (á ȃ) komu/čemu kaj ~ agenciji novico; brzojaviti po koga ~ ~ očeta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

búmfati -am nedov. -ajóč, -áje; búmfanje (ȗ) otr. |padati|; otr. bumfati po čem ~ ~ vratih |udarjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

búnkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búnkanje (ȗ) na kaj ~ ~ vrata; bunkati po čem ~ ~ oknu; poud. bunkati koga |tepsti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

búnkniti -em dov. búnknjen -a; búnknjenje (ú ȗ) koga v kaj ~ prijatelja v rebra; bunkniti po čem ~ ~ vratih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bútati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bútanje (ú ȗ; ȗ) poud.: Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; Srce ~a |močno bije|; knj. pog. butati koga/kaj ~ sošolca s komolcem suvati, dregati; butati ob kaj Valovi ~ajo ~ obalo; poud. butati po čem ~ ~ vratih |močno udarjati|; knj. pog. butati z/s čim ~ z vrati loputati; brezos., poud. butati komu V glavi mu ~a |čuti topo bolečino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

cokláti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; coklánje; (-àt) (á ȃ) ~ po hodniku |okorno, glasno hoditi|; poud. Ne bom coklal peš po tej vročini |hodil, šel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čávsati -am nedov. -ajóč, -áje; čávsanje (ȃ) poud. |kavsati|: po čem Koklja ~a ~ hrošču

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čečkáti -ám [čə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čečkánje; (-àt) (á ȃ) po čem ~ ~ steni; slabš. čečkati kaj ~ članke za časopis |pisati, sestavljati|; slabš. Učenec ~a |grdo piše|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čéz.. varianta predl. čez po pomiku naglasa (ẹ̑) čézme, čézte, čézse, čézenj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čmokotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; čmokotánje; (-àt) (á ȃ) pokr. kor. po čem ~ ~ grčah |plosko udarjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

delažêljen -jna -o; -ejši -a -e (é; é ȇ é; é) neobč. željen delati
delažêljnost -i ž, pojm. (é) neobč. želja po delu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

demográfski -a -o (ȃ) ~i podatki; publ. ~a eksplozija |velika in hitra (po)množitev prebivalstva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

deservírati -am dvovid., nedov. -ajóč; deservíranje (ȋ) |pospravljati z mize po obroku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

deskriptíva -e ž, pojm. (ȋ) ~ živalskih vrst |prikaz po zunanjih značilnostih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

direktíven -vna -o (ȋ) ~ članek |po navodilih|
direktívni -a -o (ȋ) ~ organ
direktívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

diseminácija -e ž, pojm. (á) zdrav. |razsev bolezenskih klic po telesu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dišáti -ím nedov. díši -íte, -èč -éča; díšal -ála; dišánje; (díšat) (á í) opojno ~; omilj. Salama že ~i |zaudarja|; dišati komu Cigareta mu ~i; poud. Delo mu ne ~i |ga ne mara|; dišati po kom/čem Soba ~i ~ dimu; poud. Zavrača vse, kar ~i ~ razkošju |je razkošno|; brezos. ~i ~ jabolkih; prakt.sp. ~i ~ snegu |Zdi se, da bo snežilo|; brezos. Iz kuhinje ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dó.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ọ́) star. dójdem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dô.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ó) star. dôšel -šla -o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dôl1 cilj. prostor. prisl. (ó) ~ poglej; stopiti ~ s kolesa → stopiti s kolesa; zavirati ~ po klancu; hoditi gor in ~ po sobi sem in tja; v zvezi z gor poud. Zamera gor, zamera ~, moraš mu to povedati |kljub mogoči zameri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dôlž [u̯š] (ọ̑) star., v zvezi meriti v dolž v dolžino, po dolgem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

domlátki -ov in dómlatki -ov m mn. (ȃ; ọ́; ọ́ ọ̑) pokr. vzh. |pojedina po mlačvi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dožétki -ov m mn. (ẹ̑) pokr. vzh. |pojedina po žetvi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dŕn -a m, snov. (ŕ; ȓ) star. ruša; poud. iti čez ~ in strn |ne po poti|; šport. tek čez ~ in strn

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dúplati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúplanje (ȗ) |loviti polhe po duplih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

eklíptika -e ž (í) zvezdosl. |ravnina, po kateri kroži Zemlja okrog Sonca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

éo ípso nač. prisl. (ẹ̑ ȋ) lat. cit. samo po sebi: Vse, kar je staro, ni ~ ~ zanič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

eponím -a m, člov. (ȋ) |poimenovanje po kaki osebi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

evazíja -e ž, pojm. (ȋ) neobč. ~ iz resničnosti (po)beg, umikanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ex óffo [eks ofo] nač. prisl. (ọ̑) lat. cit., pravn. zagovarjati obtoženca ~ ~ po uradni dolžnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

fair2 [fêr] nač. prisl. (ȇ) knj. pog. igrati ~ pošteno, po pravilih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

faksírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; faksíranje (ȋ) žarg. kaj ~ sporočilo |poslati, pošiljati po telefaksu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

falzificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; falzificíranje (ȋ) kaj ~ podpis ponarediti, ponarejati; ~ zgodovinska dejstva (po)pačiti, potvoriti, potvarjati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

familiárno [ija] nač. prisl. (ȃ) mestn. ~ nagovoriti gosta po domače, sproščeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

fascikulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fascikulíranje (ȋ) kaj ~ dokumentacijo |(po)vezati v fascikle|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

fêr2 nač. prisl. (ȇ) knj. pog. igrati ~ pošteno, po pravilih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

filírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; filíranje (ȋ) kuhar. kaj ~ ribe za konzerviranje |po dolgem razpolavljati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

filozofírati -am nedov. -ajóč; filozofíranje (ȋ) o čem ~ ~ poeziji; poud. Ko bi morali delati, pa ~ajo |po nepotrebnem razpravljajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

formálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) biti zelo ~ |neoseben, po predpisih|
formálni -a -o (ȃ) ~a izobrazba
formálnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ ravnanja; poud. Pozdravljanje je lahko samo ~ |nepomembna, nebistvena stvar|; števn. opraviti še nekaj ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

formálno nač. prisl. (ȃ) ~ se pobotati |zunanje, po videzu|; ~ potrditi že prej sprejete sklepe |na določeni način|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

fŕcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fŕcanje (ŕ ȓ; ȓ) koga/kaj ~ drobce z mize; ~ sošolca v nos; poud. frcati po čem Krogle ~ajo ~ skalah |udarjajo|; poud. Lastovke ~ajo nad vodo |hitro letajo, švigajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

fŕkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ svinčnik po mizi frcati; poud. ~ po hiši |hitro hoditi, tekati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

garancíja -e tudi garáncija -e ž, pojm. (ȋ; á) jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti ~o za najetje kredita; trg. ~ je potekla |upravičenost do brezplačnega popravila v določenem roku po nakupu|; knj. pog. Pralni stroj je še pod ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gigantomaníja -e ž, pojm. (ȋ) poud. |pretirano teženje po nenavadno velikem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glazíran -a -o (ȋ) Posoda je ~a ((po)loščena)
glazírani -a -o (ȋ) tekst. ~a preja
glazíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glazírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; glazíranje (ȋ) kaj ~ posodo ((po)loščiti); ~ torto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|
glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gomazéti -ím nedov. gomázi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; gomazênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Po cesti ~ijo ljudje; gomazeti komu Mravljinci mu ~ijo po hrbtu; brezos. gomazeti česa Na smetišču ~i podgan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

gòn gôna m (ȍ ó) spolni ~ spolni nagon; gon po čem ~ ~ hrani; gon za čim ~ ~ slavo |želja, sla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

halóefékt -a tudi haló efékt ~ -a m, pojm. (ọ̑ẹ̑) psih. |ocenjevanje po osebnem vtisu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

harmonízem -zma m, pojm. (í) neobč. težnja po skladnosti, ujemanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hierarhíja -e [ije] ž, pojm. (ȋ) ~ v vojski |razvrstitev po položaju, pomembnosti|; skup. cerkvena ~ |visoki (cerkveni) dostojanstveniki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hierarhizírati -am [ije] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hierarhizíranje (ȋ) koga/kaj ~ sodelavce |razvrščati po položaju, pomembnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hlastáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hlastánje; (-àt) (á ȃ) po čem Pes ~a ~ muhah; hlastati za čim ~ ~ zrakom; poud. ~ ~ denarjem |pohlepno si prizadevati zanj|; Jej počasi, ne hlastaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hlástniti -em dov. hlástnjenje (á ȃ) po čem Pes ~e ~ roki; hlastniti za čim ~ ~ zrakom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hlepéti -ím nedov. hlêpi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; hlepênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) po čem ~ ~ bogastvu, slavi; hlepeti za čim ~ ~ priznanjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

homúnkul -a m, im. tudi homúnkulus m, člov. (ȗ) |po verovanju alkimistov umetno narejeno človeško bitje|; slabš. |majhen, suh človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hóra legális -e ~ ž, pojm. (ọ̑ ȃ) šol. |po določeni uri prepovedan izhod|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hrepenéti -ím nedov. hrepêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; hrepenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) po kom/čem Otrok ~i ~ materi; ~ ~ miru

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

hudoúriti -im nedov. hudoúrjenje (ú ȗ; ȗ) poud.: Vode ~ijo po pobočju |tečejo kot hudourniki|; ~ po hiši |razburjeno se premikati, divjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

íks1 -a tudi íks -- m (ȋ; ȋ) zapisati ~ ‹x›; poud. imeti noge na ~ |po obliki podobne črki x|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

íksast -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~e noge |po obliki podobne črki x|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

iménoma nač. prisl. (ẹ̑) redk. ~ ne navajati nasprotnikov z imenom, po imenu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

integralízem -zma m, pojm. (í) |težnja po združevanju, povezovanju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

intuitívno nač. prisl. (ȋ) ~ spoznavati |po občutku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

iskán -a -o; bolj ~ (á) publ. zelo ~ izdelek |po katerem je veliko povpraševanje|
iskánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih
ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

italijanizácija -e ž, pojm. (á) (po)italijanjenje: ~ (slovenskih) krajevnih imen in priimkov pod fašizmom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

italijanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; italijanizíranje (ȋ) (po)italijaniti: koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo; ~ slikarstvo
italijanizírati se -am se (ȋ) poitalijaniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

iz.. [poudarjeno íz] predp.; nasprotnostni par je v..; varianta íz.. (Ízgorje) po umiku naglasa; varianti z..3 oz. pred nezvenečimi nezvočniki s..3
I. izpredložna glag.
1. 'izhodnost' izčŕpati, izčvekáti, izgnáti, izhájati, izíti, izkopáti, izpljúniti, izselíti, iztíriti, izvírati; zletéti (iz kletke), zmanevrírati (iz pristanišča), zmolíti (očenaš), zvédeti (novico); shájati (s kom), sčístiti
2. 'uspešnost' izučíti, izúriti
3. 'dokončevanje' izbóčiti, izračúnati, izbrísati, spremeníti
4. 'izčrpanje' izblískati se, izdišáti se, izgnojíti se, izpéti se
II. izpredložna imenska izcéla, izglágolski, Izgórje, izozád, izpŕva, izréden, izvŕsten; zblíza, zgŕda, zlépa, zrédka; scéla, shúda, spŕva
III. izpodstavna izjáva, izjéma, izselítev, izpljúnek, izučítev, izboljšáva, izgòn, izvŕstnost, izvír, izstòp; prim. izmed, iznad, izpod, izpred, izza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

íz.. varianta predp. iz.. po umiku naglasa (ȋ) Ízgorje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

iznoréti se -ím se dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) Otroci so se iznoreli na igrišču; poud. Naj se ~i, dokler je mlad |zadovolji svojo potrebo po sproščenem življenju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

izpraševáti1 -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpraševánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ priče; izpraševati koga kaj učenca ~ vso snov; izpraševati koga iz česa ~ učence iz matematike; izpraševati za koga/kaj ~ ~ domače; ~ ~ pot; izpraševati po kom/čem ~ ~ očetu; ~ ~ zdravju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

izréden -dna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ pojav; poud. ~ človek |ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti|
izrédni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ dopust; ~ profesor
izrédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

izrédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti|
izrédnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
izrédnežev -a -o (ẹ̑) poud.
izrédničin -a -o (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ízven3 [və] nepravi predl. z rod. (ȋ)
1. mestovni prostorski zunaj: zidati ~ gradbenega okoliša; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone pred sezono in po njej
3. določevalni Predstava je ~ abonmaja; publ.: biti ~ nevarnosti iz nevarnosti; Otrok se je rodil ~ zakona je nezakonski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kablográm -a m (ȃ) ptt |sporočilo po kablu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kalírati -am dvovid., nedov. -ajóč; kalíranje (ȋ) trg. |zmanjšati se po teži, prostornini, kakovosti|: Živina je med prevozom kalirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

káta.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |z/s; čez, skozi; ob, po, na(d)| kátadiópter, kátatermométer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kata.. prvi del podr. zlož. |z/s; čez, skozi; ob, po, na(d)| katalíza, katapúlt, katarákt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1988 zadetkov.