po predl. I.
z daj. po:
Od S. Joannesa pak vuzhiteſe shiveti pò vaſhimu ſtanu ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie II.
s tož. po:
kakor eden merselzo ali drugo bolesan ima, prezei po Dohtarja poshle ǀ try krat, inu shtiri krat po njega poshle ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo III.
z mest. po:
Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ po vodi, kakor po semli hodi ǀ kadar S. Maſha ſe bere, pojte takrat po Cerquah ǀ nej bodi po vaſhi voli ǀ Saul je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih ǀ je hodil pò vodi, inu nikar pò ſemli ǀ de bi pò resnizi ſapovedal ǀ je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu raishat IV.
z or. po:
Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom Vezljivost z daj. in or. se pojavlja zelo redko. V zapisih, ki izkazujejo vezljivost z daj., je izglasni -u lahko hiperkorekten, kot da bi izpadel po vokalni redukciji. Če je temu tako, so te oblike dejansko mestniške. Vezljivost z orodnikom je verjetno le navidezna, saj je samostalniška končnica tu lahko prenesena s pridevnika, kjer pisno sovpade z mestniško.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sila -e ž sila:
pot odperto bi bil imel beyshat Kamar bi bil hotel, Kadar bi ſila im. ed. bila ǀ Ta nar mozhneshi nej ſrezha, temuzh ſila im. ed. ǀ ty hudobni ludje ſo njemu ſilo tož. ed. dellali po sili na silo:
jo puſti po ſili K'ſebi perpelat ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti ǀ Amnon ſvoje seſtre Thamar ſe neshona, taiſti po ſili divishtvu vſame ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ obeniga poſili v' nebeſſa neneſſe ǀ nej hotel krajleve krone imeti, katero poſſili ſo hoteli njemu na glavo poſtavit ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo hiſho pelal ǀ tu kar poſilimorite terpeti po vsej sili po vsej sili:
po uſi ſilli je taiſto hotel imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen:
Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično:
pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično:
ponedolshnu ie bil krishan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kriv -a prid. kriv, tj.
1. odgovoren za kaj slabega:
Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen:
nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično:
sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
moški -a prid. moški:
taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi im. ed. m ǀ kadar ti moshka im. ed. ž perſona ſe najdesh v' taiſti greshni perloshnoſti ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga rod. ed. m spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga rod. ed. s ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza ǀ veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki mest. ed. ž, inu shenski podobi ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno moshko or. ed. ž pershono ǀ ty shpegli ſo bily shenski, nikar moshki im. mn. m ǀ kej ſte sdaj vy Moshke im. mn. ž, inu shenske Pershone, katere v'velike grehe padete ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh rod. mn. perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ veliku taushent Pershon Moshkih rod. mn., inu shenskih, ſo k'njemu prishli gnade proſsit ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol, kateri je taku nuzen moshkem daj. mn. perſonam ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim daj. mn. perſonam neproſile ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke tož. mn. ž pershone motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi or. mn. Pershonami ſtati po moško, kakor moški po moško:
pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
moško prisl. po moško po moško:
pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn:
gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti:
Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zlo1 zlega s zlo:
od vſiga slega rod. ed., inu hudiga naſs reshil ǀ od vſiga hudiga, inu slega rod. ed. yh bosh reshil, inu obarval po zlu po zlu:
kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ de bi blagu poslu neshlu → zdeti, → vzeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
redek -dka prid. redek:
ſò taku retki im. mn. m, kakor te belle muhe (III, 248) po redkem redko:
Ah sakaj tedaj taku poretkem vy slabi, inu bolni ludje vshivate to Boshjo arznio (V, 550)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sestra -e ž 1. sestra:
Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine:
MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica:
Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra:
proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi:
vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se:
meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem:
nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem:
ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati:
ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti:
tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati:
Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren:
nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se:
Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti:
Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cel -a prid. cel, ves:
cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
svoj -a zaim. svoj:
kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena:
s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ves vsa zaim. ves:
vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
poleti prisl. poleti:
Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo ǀ sakaj po ſimi, inu po lejti shametau plaish noſſi ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio shpisho sa ſimo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hoditi -im nedov. hoditi:
Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati:
Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pot1 -a/-i m/ž pot:
Boshij pot im. ed., inu druga takushna della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ Shelish hodit? jeſt ſim pot im. ed. ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga pota rod. ed. ǀ kadar pride na poli pota rod. ed. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta rod. ed. ſa ſabò nepuſtè ǀ vam hozhem pokasat en pot tož. ed., po katirim bres vſiga terpleina bote sa gvishnu v' nebeſſa prishli ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot tož. ed. teh grehou ǀ Sapuſti ta greshni ſvoj pot tož. ed., inu ta hudobni ſvoje hude miſly, inu nej ſe poverne k'Gospudu ǀ gredò na boshi pot tož. ed., rekozh de hozheo Boga molit ǀ je na pravi poot tož. ed. tiga isvelizajna perpraulal ǀ na Boshij poot tož. ed. v'Rim ſe perpraulete obijskati s. Petra ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot tož. ed. ſe ſta poſtavila ǀ sdaj n' hozhesh enkrat ſe poſtit, eno boshio pot tož. ed. opravit ǀ En jelen je bil Ceſſarju Clodoveuſu pod tož. ed. pokaſal, de nej bil utonil v' tej vodi Vicenus ǀ veje is drives ſekajo, inu po poti mest. ed. potreſsajo ǀ Po tem poti mest. ed. tega terplaina imamo hodit zhe hozhemo ta nebeski lon sadobiti ǀ vidi per potu mest. ed. enu selenu figovu drivu ǀ gre inu popoti +mest. ed. ſe v'eno ſenizo poſtavi ǀ drugi po tempotu +mest. ed. te pokure v'Nebù pridejo ǀ Kadar je bil nepoti +mest. ed. shlishi K'S. Maſhi sgonit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam or. ed. ǀ dua pota im. dv. ſe najdeta, katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ uſe zèſte, poty im. mn., inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sa volo Boshyh potou rod. mn. ǀ katere zhudne, inu nesnane poti tož. mn. S: Ambrosius sastopi od Christuſa ǀ Mashe, poſte, inu boshie poty tož. mn. neoffrash ǀ Imate po boshyh potah mest. mn. hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih potih mest. mn. hodili ǀ radi ſo po Boshyh potoh mest. mn. hodili ǀ po Boshijh pootah mest. mn. hodi Ženski slovnični spol se nedvoumno pojavi le v navedenih dveh zapisih v tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ponoči prisl. ponoči:
ponozhi kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati ǀ hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta ǀ mene poſnajo, de ſi lih po nozhi pridem ǀ kar Iulianus je puſtil sydat zhes dan, po nozhi je vſe okuli padlu ǀ Luno katira po nozhj nam sveti ǀ po nozhiſemkaj gredò ǀ po nozki mu ſe ſajna ǀ dobre ſtrehe po nozi nemamo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
klatiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se, pohajati:
veliku leit ta Syn po ptuyh deshelah ſe more klatit nedol. ǀ Imate po boshyh potah hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit nedol. ǀ njegou Syn ſe klati 3. ed., po nashi desheli ǀ cell dan po plazah, inu gaſſah ſe klatio 3. mn., nyh trebuhu, inu garlu shlushio ǀ po oshtariah ſe je klatil del. ed. m, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio ǀ pò oshtarjah ſe bote klatili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pozimi prisl. pozimi:
ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs ǀ po simi je nevarnu rayshat ǀ po ſimi, inu po lejti shametau plaish noſſi ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala ǀ Eden pò ſimi ſturi orati, inu obſiati ſvojo nyvo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
želja -e ž želja, hrepenenje, poželenje:
Od hude shelje rod. ed. prideio hude miſly, poboy, preſeshtvu, inu loterja ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo tož. ed. v'nyh obudila ǀ Pridigarij nimaio po shejli mest. ed. teh ludij pridigat ampak pò voli S. Duha ǀ hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo or. ed., inu s' djainam Bogu shlushit ǀ ſo tekli s' veliko sheljo or. ed. taiſtu vinu pokushat ǀ ga sazhnejo hude miſly, inu shelje im. mn. martrat ǀ ſò vezhkrat hude shelje im. mn., inu miſly mene obshle ǀ Letukaj ſe imaio vſtanovit vashe miſly, ſhelje im. mn., inu ſerza ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè im. mn. Boshie ſe ustonovè ǀ shejlie im. mn., katere ſò mene obſhle te dny ǀ v' ſebi imà shiuu apnu teh hudih shejll rod. mn. ǀ po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl rod. mn. hodio ǀ de bi sheio vashih hudih sheil rod. mn. potalashili ǀ kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell rod. mn. ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell rod. mn. ſvesanih ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl rod. mn., inu greshnyn nauad ǀ nje nezhiſtim sheljam daj. mn. nej hotel pervolit ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm greshnim shelam daj. mn. perpustila ǀ ſe imamo odpovedati vſi boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom daj. mn. ǀ hozhte vashijm hudim shelom daj. mn. ſe super postavit ǀ tuoje beſſede poshlusha, inu tuoje shelje tož. mn. posna ǀ vſe tuoje misli, shele tož. mn., inu pozhutKe vidi ǀ kaj ſi bil skuſi takorshne shelie tož. mn. vdubil ǀ edn timu drugimu ſi sazhneta piſſat, inu nyh veliko lubesan resodeuat, hude shelle tož. mn. edn pruti timu drugimu imeti ǀ Gorje takorshnem, kateri po ſvoj nori glavi, inu hudih sheljah mest. mn. ſe shenio ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah mest. mn. hudih vashijh pozhutku ǀ shiher morio shivejti po sheiliah mest. mn. tiga ſvejta inu meſſa ǀ po ſvojh shejlah mest. mn. bodo Vuzhenike iskali ǀ napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami or. mn. ǀ s'ſkerbami tiga blaga, inu s'shejlami or. mn. tiga shivota → želje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cesta -e ž cesta, pot:
Leta je ta prava zeſta im. ed. po katiri terbei hodit ǀ nijh ſerza ſo raunu kakor ena velika gmajn zhèſta im. ed., po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ moshno is zeſte rod. ed. saulezhe veno mejo ǀ je en slepez ſedil polek ceſte rod. ed. ǀ S. Lukesh pishe: De je ſedil polek ceſtè rod. ed., inu je v' Bugajme proſſil ǀ Plinius vener pishe de ſe boj Lev na gmain zeſto tož. ed. priti ǀ na fraj ceſto tož. ed. ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ na zeſti mest. ed. pustili leshati ǀ naide eniga petleria na zejſti mest. ed. leshat ǀ kadar ima raishat po tej gmain zeiſti mest. ed. te ſmerti ǀ veni shtalizi katera na fraj zheſti mest. ed. ie ſtala ǀ uſe zèſte im. mn., poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sadoſti nam morio sprizhat zeiſte im. mn. polne petleriou ǀ zeiſte im. mn. ſo shiher bres Rasbojnikou ǀ s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah mest. mn. rasbivat, inu rupat ǀ ludje po ceſtah mest. mn. martui ſo oculi padali ǀ nejſta hodila po mejſti, ali pak po zestoh mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
posveten -tna prid. posveten:
ſim v' takorshnem ſtanu de poſvejtna im. ed. ž zhaſt nemore meni shkodovat ǀ kakor una pregnana, kunshtna, inu poſvejtna im. ed. ž Shena Samaritanska ǀ Zhaſt poſveitna im. ed. ž je bila ojle v' lampizah ǀ poſvetna im. ed. ž zhaſt, inu huala skuſi dobre della yskana okrati zhloveku ta Nebeski lon ǀ sa volo nashe pregrehe ta po ſveitna im. ed. ž Praviza bi nas bila sapovedala v' jetie poſtavit ǀ s' enu majhinu prepovedaniga veſſelja, inu troshta poſvejtniga rod. ed. m ſi sgubil tu vezhnu veſſelje nebesku ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna rod. ed. m ned. (?) nuza terpèli ǀ Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne rod. ed. ž ǀ ſa volo ene poſvètne rod. ed. ž zhaſti ǀ ſe mujaio kakor mreulinzi, inu payki s'enu ſernu, s'eno muho po ſvetne rod. ed. ž zhaſtj ǀ od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu, od offerti, poſveitne rod. ed. ž zhaſti ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga rod. ed. s piſsma ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni daj. ed. ž Gospoijski; kakor Nebeſhki ǀ ſerze offrash … timu poſvejtnimu daj. ed. s blagu ǀ negledaite tulikajn na ta poſveitni tož. ed. m lon, inu dobizhig ǀ Vy pak terpite po ſili, sa poſvètni tož. ed. m dobizhik ǀ poſvejtno tož. ed. ž zhaſt, inu blagu je sanizhoval ǀ kulikain terpi ta offertni ſa to poſvetno tož. ed. ž zhast ǀ kulikain shpendate s'eno posvetno tož. ed. ž zhast ǀ ſo li to poſveitno tož. ed. ž zhaſt proſſili ǀ vy pak drugiga neyſzhete, ampak poſvejtnu tož. ed. s, inu norsku veſſelje ǀ vſe ſvoje misly, inu skerbi v' tu poſveitnu tož. ed. s poſtavi ǀ tulikain skerbish sa tu posvejtnu tož. ed. s ǀ Nuzh, inu dan mislit na tu poſvetnu tož. ed. s blagu ǀ sakaj vij li tu posvetnu tož. ed. s kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ vſe tu po ſvejtnu tož. ed. s je bil sapuſtil ǀ Lety Vuzheniki po nyh poſvejtnem mest. ed. m vukam sò djali ǀ v' tej poſvejtni mest. ed. ž zhaſti ǀ Pred poſvejtno or. ed. ž modruſtio je letu noruſt ǀ kakor poſvejtni im. mn. m Vuzheniki nam bodo ſprizhali ǀ taku Poſvetni im. mn. m, kakor Duhouni Vuzheniki ǀ te poſvejtne im. mn. ž ſkerbi, inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ima dolino teh poſvejtnih rod. mn. rezhy sapuſtiti ǀ ſtu, inu ſtu poſvetnih rod. mn. miſil, inu shejll grèshnih imeti ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh rod. mn. oprauil ǀ od lubesni teh posvetnih rod. mn. rizhij ǀ sdaizi ſe obernit K'uezheru teh poſuetnyh rod. mn. oprauil ǀ vmerje tem poſvejtnem daj. mn. rezhjem, inu dolgu zhaſſu shivj ǀ lubeſan offerat vſem drugem peſvejtnem daj. mn. rezhem ǀ poſvetnim daj. mn. troshtam je bila odpovedala ǀ Nej poſuatne tož. mn. m. temuzh Nebeſke shaze yskal ǀ nikar ne bugaite te poſvejtne tož. mn. m Vuzhenike ǀ te poſvetne tož. mn. m kratke rezhij sanizhoua ǀ kadar pak te posvetne tož. mn. m lushte, inu kratke zhaſse vshivate ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne tož. mn. ž prepovedane rezhij ǀ vſe te poſvetne tož. mn. ž rizhy imaio na ſtrani puſtiti ǀ skerbiti sa te posvetne tož. mn. ž rizhy ǀ aku n' hozhesh meni dati te poſveitne tož. mn. ž, semelske rezhy ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne tož. mn. ž lushte postavio ǀ tryetij pak prevezh poſvetne tož. mn. ž/s opravila dopernashajo ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske, inu po ſveitne tož. mn. ž/s opravila ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna tož. mn. s dopernashat ǀ neterbej miſlit na kupzhio na posvejtna tož. mn. s opravila ǀ S. Agatha vſyh rezhejh poſvejtnih mest. mn. je bila ſlaba, inu posabliva ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih mest. mn., inu greshnih dellah ǀ v'teh poſvetneh mest. mn. oprovilah ſo veliku skerbneshi ǀ nikar s' temi poſvejtnimi or. mn. opravilami okuli hodit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
potegniti -nem dov. 1. potegniti:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi:
veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti:
takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti:
Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se:
takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja):
zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti:
nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor:
ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter:
dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti:
krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se:
kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati:
kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati:
ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
stvarjen -a prid. ustvarjen:
on je po Pjldu Boshim ſtuarien im. ed. m ǀ Mosh je bil ſtuarjen im. ed. m is perſti ǀ ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen im. ed. m ǀ de si glih po Boshim pildu je stuarien im. ed. m ǀ obena ſtuarjena im. ed. ž lepota taiſte nemore smotit ǀ shena je bila ſtuariena im. ed. ž v'Paradishi ǀ ſtuarena im. ed. ž po pildu S: Troyze ǀ vſe, Kar je ſtuarienu im. ed. s v' njemu ſtoy ǀ Bug pravi ti imash mene lubiti zhes vſe kar je ſtuarjenu im. ed. s ǀ 62. dny obene ſtvariene rod. ed. ž rezhy nej mogla vshiti ǀ Vſe kar je na ſvejtu ſtuarjeniga rod. ed. s ǀ vſe kar je ſtvarjeniga rod. ed. s bo njemu super ſe poſtavilu ǀ vſe kar je ſtuarieniga rod. ed. s ǀ vſe kar je ſtvareniga rod. ed. s ǀ Je bil ſtuaril G. Bug od sazhetka tiga Svejta en pungrad sa prebivalszhe tiga zhloveka po pildu Boshim ſtuarjeniga tož. ed. m ži. ǀ preklinamo zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga tož. ed. m ži. ǀ taushenkrat ſi umadesal tvojo dusho po pildu S. Troyce ſtvarjeno tož. ed. ž ǀ nezhistost vmadesha to dusho po Pildu Boshim ſtuarjeno tož. ed. ž ǀ leta leipi zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno tož. ed. ž ǀ ludje is semle ſtuarieni im. mn. m ǀ Spomnite de ſte sa nebeſſa ſtuarjeni im. mn. m, nikar sa semlo ǀ nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni im. mn. m ǀ vy ſte ſtuarjene im. mn. ž v' nebeſſa gledat ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene im. mn. ž ǀ shivali Katere so ble Krotke stuarjene im. mn. ž ǀ nebeſſa sa vashe vezhnu prebivalszhe ſò ſtuariene im. mn. ž/s ǀ tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rod. mn. rezhij ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rod. mn. rezhij ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rod. mn. rezhy ǀ phyſica vuzhj ſposnati laſtnusti tyh ſtuarjenih rod. mn. rezhy ǀ Iest ſim tebe s'mojm S: Resh: Teleſsom shpishal, inu zhes vſe ſtuarjene tož. mn. ž rizhy povishal ǀ on je imel oblaſt zhes vſe ſtuariene tož. mn. ž rezhy na semli ǀ de bi imeli pogledat te lepe nebeſſa sa naſſ ſtvarjene tož. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti:
naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti:
nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj.
vzeti za ženo ali za moža:
Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se:
poročiti se:
Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se:
Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti:
ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti:
ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se:
inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se:
ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti:
Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati:
jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti:
kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost:
Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se:
slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se:
serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti:
vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti:
ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje:
veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti:
preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
žleb -a m žleb, kanal:
shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
valjati -am nedov. valjati:
Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nedol. nago ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu hranite, dusho pak pustite v'blati teh grehou valat nedol. ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah, sdaj hudizhi po pakli mene valaio 3. mn. ǀ nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal del. ed. m ǀ ta ſod ſo po plazu valali del. mn. m valjati se 1. valjati se:
de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati nedol. ǀ v' blati te nezhiſtoſti, kakor ena shivina ſe valat nedol. ǀ sdaj ſe valash 2. ed. v' poſteli teh grehou ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala 3. ed. ǀ ſe v' blati te nezhiſtoſti uala 3. ed. ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal del. ed. m, inu de bi ſe neublatil ǀ neperpuſtij de bi ſe jeſt kokar ena shivina v' blati te nezhiſtoſti valala del. ed. ž 2. biti nepospravljen:
Kaj bi rekli N: N:, kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani shkatli hrani, slatu pak pusti de v'blati ſe vala 3. ed. ǀ polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
posehmal prisl. odslej:
poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ posehmal hozhete premishlovati tu Nebesku ǀ ſe troshtam de po seh mal bote ſe pobulshali ǀ hozheio po ſehmal leto S. Beſſedo v' vſtyh imejti ǀ ti dusha karshena po ſehmal bosh ble ſposnala, inu shtimala Nebesku Krajleſtvu ǀ de bi ſe neſgodilu pò ſehmal ǀ de bi vezh po sehmal shtimali gnado boshio ǀ naſh lubi Ieſus poshehmal bo naſſ Isvelizher ǀ ſe troshtam de po seh mal bote ſe pobulshali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
suh -a prid. suh, tj.
1. ki ne vsebuje vlage ali tekočine:
greſte k'misi, perneſsò Kapuna na miso, leta je vus ſuh im. ed. m, prata nej dobru pezhena ǀ ſe je taku mozhnu jokal, de vſe ſolſe je bil prelil, inu ſuh im. ed. m oſtal ǀ Skala od nature je ſuha im. ed. ž, inu vſebi nima vuodè ǀ ta suha im. ed. ž semla sazhne selena prihaiat ǀ Dionyſius Carthuſianus od ſinà pravi, de danas je selenu, jutre je ſuhú im. ed. s ǀ vuode nej ſo hoteli tej ſuhi daj. ed. ž ſemli dati ǀ ſo ga popadili, ter ſo ga v'eno ſuho tož. ed. ž shterno vergli ǀ nam bo ſproſſila en frishin desh, de nasho suho tož. ed. ž deshelo bo resfrishal ǀ de bi ob ſuhem mest. ed. m kruhu, inu vodi 60. lejt ſe poſtil ǀ ob ſuhim mest. ed. m kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli ǀ je molil veni suhi mest. ed. ž shterni ǀ ſvoje shnable ſuhe tož. mn. ž je imel ǀ ſvoje usta de ſi glih ſuhe tož. mn. ž/s s'vodo ſi nespere 2. ne debel:
jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo moyh otrouk ǀ videm tiga suhiga tož. ed. m ži. S. Franciſca ǀ po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih rod. mn., ſilnu gardih, inu madlih krau 3. mrtev (o rastlini ali njenem delu):
ena ſuha im. ed. ž vejza v'roki Arona Mashnika je zvetla ǀ kadar bi eden en ſuhu tož. ed. s nerodovitnu drevu poſekal ǀ kadar vshe lete driveſſa sazhneio Suhe im. mn. ž/s, inu gnile prihaiat ǀ En drugi je bil smalal en borsht, v' katerem vſe driveſſa ſò bile suhe im. mn. ž/s suho s kopno:
G. Bug je bil ſapovedal moriu, de taiſte mertua trupla ima na ſuhu tož. ed. vun vrezhi ǀ uſy Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ſunaj tiga goſpuda, dokler je Scapulir imel, kateri na suhu tož. ed. ga je bil ſpelal ǀ cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila, inu supat na suhu tož. ed. poſtavila ǀ Je enkrat S. Peter na mory bil, ter sagleda Chriſtuſa na Suhem mest. ed. ǀ ſe v' morje vershè, ter je shal po vodi, kakor po Suhem mest. ed. ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm mest. ed., inu po mokrijm
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
taisti -ta zaim. tisti:
taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
iskati iščem nedov. iskati, tj.
iskati z namenom najti in
želeti, hoteti:
sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kateri -a zaim. kateri:
po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
plavati -am nedov. 1. plavati:
De ſi lih mejni de sna plavat nedol., bo utonil ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel, ali enimu plavat nedol., kateri nihdar nej v'vodi bil ǀ nad vodo plava 3. ed., kakor ena ſlama ǀ v'shveplenskim ogniu te dushe plauaio 3. mn., kakor ribe v'uodi ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio 3. mn. ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti je plavalu del. ed. s ǀ Nikar li dusha ampak vſe mozhy, inu pozhutki tiga zhloveka bodo plavali del. mn. m v' mory tiga veſſelja nebeskiga 2. pluti:
ſlavu od priatelnou vſame, ter sazhne po morij plavat nedol. ǀ En zholn je nasha dusha, katera plava 3. ed. po vodi tiga ſvejta ǀ uſe ſrezhnu po rokah mu gre, kadar v'troshtah, v'veſſelij, inu v'lushtah tiga ſvejta plaua 3. ed. ǀ My plavamo 1. mn. po mory tiga nevarniga Svejta ǀ Ta Turn s' to gorezho ſveizho pot kashe ludem, kateri po morij plauaio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
podnevi prisl. podnevi:
je bil ſtuaril Sonze, katiru po dnevi ſvejt resvetj ǀ hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta ǀ po nozhi, inu podnevi poshlusha poterpeshlivu nashe proshne ǀ po nozhi, inu podneui
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vaš -a zaim. vaš:
aku Bug bode vash im. ed. m priatel, obeden vam nebode mogal shkodit ǀ s'dreviom ſe guantate kakor vaſh im. ed. m ozha Adam ǀ vidite de vaſs im. ed. m blishni je v'jamo tiga bushtva padil ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha im. ed. m+ ǀ nezh vam nej pomagala vasha im. ed. ž martra ǀ taku bode vaſha im. ed. ž dusha shivela ǀ vashe im. ed. s terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou ǀ vaſhe im. ed. s isvelizhejne ſe vgmera ǀ vſe vaſse im. ed. s dellu, inu skerb je sebstojn ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga rod. ed. m Patrona S. Sebaſtiana ǀ zhe ſe n'hozhete shonat vaſhiga rod. ed. m blishniga ǀ krish pride s'roke vaſiga rod. ed. m vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ od voshiga rod. ed. m blishniga ǀ sa isvelizhenje vashe rod. ed. ž boge dushe ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe rod. ed. ž vejſti ǀ poſsoda vashiga rod. ed. s serza je umadeshena ǀ je ſam sadosti bogat, inu nepotrebuje vaſhiga rod. ed. s blaga ǀ s'kuſi skushnave, inu ſlabuſt vaſſiha rod. ed. s meſsa ǀ ſte tudi dolshni vashimu daj. ed. m duhounimu Paſteriu pokorni biti ǀ bote della vaſhimu daj. ed. m ſtanu potrebna doperneſli ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu daj. ed. m Nebeskimu Ozhetu ǀ Berite k'vashimu daj. ed. m shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Tezite vſe greshne sgrevane dushe k'vaſhimu daj. ed. m G. Bogu ǀ aku shelite vashi daj. ed. ž dolshnusti sadosti ſturiti ǀ nepameti vaſhi daj. ed. ž ſe nemore prezhudit ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi daj. ed. ž pomozhi, inu vshesha k'vashi daj. ed. ž proshni imel ǀ obene pomozhi vashimu daj. ed. s ubushtvi nenajdete ǀ britko martro taushenkrat ſte ponovili, inu k'vashimu daj. ed. s tovarshtvu djali ǀ kadaj bote vash tož. ed. m dolg plazhali ǀ vsimite vaſh tož. ed. m fazonetel ǀ Vejm de ſposnate ſamy de ſte vaſſ tož. ed. m jeſik greshnu nuzali ǀ Kadar v'ſpuvidi bi rash tož. ed. m greh samulzhali ǀ gledajte v'vash tož. ed. m arshat ǀ jokajte ſe zhes vashiga tož. ed. m ži. blishniga ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga tož. ed. m ži. Gospuda ozheta ǀ obena spisha nepride na vasho tož. ed. ž miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ vaſho tož. ed. ž miſsu v'Nebu polsdignite ǀ kadar bi eden v'vasho tož. ed. ž shtalo prishal ǀ de vejter nebò v'uasho tož. ed. ž kambro prishal ǀ sa vashe tož. ed. s telu ǀ nezhista miſal na vaſhe tož. ed. s ſerce ſede ǀ pobulshajte per zajtu vaſse tož. ed. s greshnu shiveine ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe tož. ed. s ſerze perpustili ǀ morebiti de v' vashim mest. ed. m nej ſtrup ǀ aku bote shiveli po vaſhim mest. ed. m stanu ǀ v' uaſhem mest. ed. m nepekoju, inu ſupernoſti ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom mest. ed. m obrasu terpèti ǀ koku ſte v'vashim mest. ed. m duhounim ſtanu shiveli ǀ shivèti po vashi mest. ed. ž hudi naturi ǀ nej bodi po vaſhi mest. ed. ž voli ǀ obeniga madeſha na vaſshi mest. ed. ž dushi nebote imeli ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi mest. ed. ž hishi neterpite ǀ Morebiti de shelite myr v'vaſhi mest. ed. ž hishi imeti ǀ v'uashi mest. ed. ž pak hishi vſy ſo sdravi ǀ vſy v' vashim mest. ed. s ſerzi ſte veſſeli ǀ v'vashim mest. ed. s teleſſi ſnoſite fantizhe, inu dekelze ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim mest. ed. s ſerzu perpravili ǀ de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem mest. ed. s ſerzu ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim mest. ed. s ſerzu imèite ǀ de bi ſe nad vashim or. ed. m grehom pohushali ǀ jeſt s' vashem or. ed. m Predicantem hozhmo v' ogin pojti ǀ bote pred vaſhom or. ed. m podvershenom folkom mogli rajtingo dati ǀ s'vaſhim or. ed. m offertnim, inu nezhistim guantom ǀ na morij ste s'veliko vasho or. ed. ž muio nenuznu ribe lovili ǀ s' vaſho or. ed. ž miſlio ǀ prezej pojte s'vasho or. ed. ž drushbo vzerku G. Boga sahvalit ǀ zhe vy dua s' vashim or. ed. s blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ G. Boga s'vaſhim or. ed. s greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ de s'vashim or. ed. s truplom nebote drugim pohushajna dale ǀ Kadar vashi im. mn. m hlapzi, inu dekle, vaſhi im. mn. m delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ vaſhi im. mn. m Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ vaſhij im. mn. m Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati ǀ vashe im. mn. ž ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka ǀ aku n'hozhete, de vaſhe im. mn. ž strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile ǀ vasha im. mn. s della ſo drevia, inu vy ſte ſemla is katere rasteio ǀ sa volo vashih rod. mn. nasramnih, inu Klafarskih beſsedij ǀ odpushajne vaſhih rod. mn. grehou bodete doſegli ǀ sa odpushajne vaſhyh rod. mn. grehou ǀ po shelah hudih vashijh rod. mn. pozhutku ǀ shenin vaſhijh rod. mn. dush nebode sa letu vedal ǀ sa nuz vasheh rod. mn. dush ǀ jokajne vaſhih rod. mn. ſtarisyh, ſolſe vash rod. mn. shenih, inu otrouk ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih rod. mn. vſt nej bilu shlishat ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim daj. mn. starishim ǀ hozhte vashijm daj. mn. hudim shelom ſe super postavit ǀ vſe vashe tož. mn. m ſaurashnike s'poterpeshlivostio bote premagali ǀ bote lahku premagali vaſhe tož. mn. m skriune ſaurashnike ǀ kadar bi eden vaſse tož. mn. m vuoly v'ſvoj uſs vpregil ǀ uashe tož. mn. m otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vashe tož. mn. ž dushe pogobiti ǀ Obriſhite vaſhe tož. mn. ž ozhij ǀ uashe tož. mn. ž duſhe bo hudizhom zhes dal ǀ Dokler ſte v'grehoh vaſhe tož. mn. ž/s lejta dokonzhali ǀ timu h'zhasti offrajte vſe vasha tož. mn. s della ǀ nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. s dopasti ǀ po vashih mest. mn. sheljah, inu nori glavi ǀ po vaſhih mest. mn. Kratkih zhaſsoh hodite ǀ v' vashyh mest. mn. bolesnah ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh mest. mn. reuah ǀ shiher uſijh uashyh mest. mn. skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ morete gorezha ſvetila v'vashih mest. mn. rokah derſhati ǀ v'vaſhih mest. mn. potrebah ſturite Kakor David ǀ v'vaſhyh mest. mn. potrebah vam pomagaio ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tribat, ſturite v'uashih mest. mn. hishah ǀ neponovite vezh s' vashimi or. mn. grehy to vojsko ǀ s' vashmi or. mn. grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij or. mn. ozhmy ǀ kakor de bi s' vashmy or. mn. ozhmi vidili ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi or. mn. ſaurashniki ǀ zhe nebote talali s'vashimi or. mn. ſtarishy ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy or. mn. ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy or. mn. Bukuomy rajtingo delate
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vlačiti -im nedov. vlačiti, vleči:
Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit nedol. ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu vkovat, inu dolgu zhaſſa pò ietjeh vlazhit nedol. ǀ koku neusmilenu ga vlazhio 3. mn., shraieio, inu tauzheio ǀ sa brado, sa roke, inu noge, pò ſemli ga ulazhio 3. mn. ǀ po oshtariah ſe je klatil, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio 3. mn. ǀ ſò Niega Brizhi, inu Rabelni po plazah, inu gaſſah ulazhili del. mn. m vlačiti se vleči se:
sazhnejo ſe sa laſij ulazhit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vzdigniti -nem dov. 1. vzdigniti, dvigniti:
io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit nedol. ǀ sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit nedol. ǀ glave nemore gori vſdignit nedol. ǀ taKrat Diogenes usdigne 3. ed. suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi ǀ Vſdigne 3. ed. Mojſes to palzo pruti oblakam ǀ vsdigne 3. ed. desno roko hozhe ſnamine Svetiga Krisha ſturiti ǀ Mashnik uſdigne 3. ed. ſvojo roko, rekozh ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete 2. mn., inu ga gori neſſete pod ſtreho ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò, inu ga vſdigneio 3. mn. ǀ pomagaite, vsdigniteme vel. 2. mn.+, daitemi kuhane vode ǀ je vſdignil del. ed. m skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ ga je vsdignil del. ed. m, inu na ſvojo shivino, poloshil ǀ Nobedn ſe neperpogne, de bi taiſtu gori uſdignu del. ed. m ǀ taiſtu Svetu truplu v' lufft ſó vsdignili del. mn. m, inu ta Hrib Sinai ſo pokoppali 2. povzdigniti:
de bi imeli ozhy vashih misly is semle v' nebeſſa usdignit nedol. ǀ ſi bil perſilen tvoje Svete ozhy v' Nebu vſdignit nedol. ǀ aku moje ozhy gori vſdignem 1. ed. ǀ po tem vſdigne 3. ed. ſvoje ozhij v'Nebu ǀ Ta folk tudi vsdigne 3. ed. ſvojo shtimo, ter naprei sazhne to ſveto Velikonozhno pejſſim pejti ǀ uſdigne 3. ed. gori ſuoje gorezha ozheſsa, inu sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta Abrahama ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih, inu greshnih dellah, neusdignete +2. mn. gori v' Sveta Nebeſſa ǀ Vſdigni vel. 2. ed. tuoje ozhij o verna Dusha ǀ Vsdigni vel. 2. ed. gorj tvoje ozhy ǀ Vsdignimo vel. 1. mn. gori v' nebeſſa nasha ſerza ǀ vsdignite vel. 2. mn. vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta Nebeſſa ǀ glaſſ te huale vsdignite vel. 2. mn. de po cellem ſvejtu ſe bò shlishal ǀ vſdignite vel. 2. mn. gori vashe ozhy ǀ Kadar je v'Nebu shal je bil ſvoie S. Roke gori vſdignil del. ed. m ǀ je zhakal dokler Mashnik je S. Rus. T. vsdignil del. ed. m ǀ Eua kadar je bila tega praviga Synu porodila, ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila del. ed. ž ǀ kadar bodo nyh ozhij vſdignili del. mn. m v' peld tiga resmartraniga shenima Nebeshkiga 3. odstraniti:
Vſdignite vel. 2. mn. gori urata Angeli, de Krajl Nebeski poide k' Ozhetu Nebeskimu ǀ bi bilu sadoſti, de bi bili urata odperli, inu nikar yh gori usdignili del. mn. m vzdigniti se 1. dvigniti se:
ſe usdigne 3. ed. na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ta zhaſs spuſtè eno tizo, leta viſoku ſe vſdigne 3. ed. ǀ prezej ſe vſdigneio 3. mn., inu Chriſtusa gredò obiskati ǀ taku hudizhy is pekla ſe usdigneio 3. mn., inu k' temu greshnimu zhloveku taiſto uro prideio ǀ tu dobru je veliku terpelu, inu nepoterpeshliu ratalu, inu spet ſe v' nebeſſa vsdignilu del. ed. s 2. nastati, začeti se:
de bi ſe utegnil kreh vsdignit nedol. mej njegovimi ǀ polsot ſe vſdigne 3. ed. kreh, inu boj gor(i) se vzdigniti vstati:
ta mertvi ſe gori usdigne 3. ed. ǀ na tu Chriſtus ſe gor vsdigne 3. ed., ter rezhe vzdigniti se čez napasti, upreti se, začeti vstajo:
ſi naprej vſame, de on ſam s'enem hlapzam hozhe ſe vſdignit nedol. zheſs cello Philiſtersko vojsko ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne 3. ed. zhes taistu mestu ǀ ſe zhes taistu usdigne 3. ed. ta neuſmilena lakota ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish, de ſe zhes sapuvid Boshio neusdigne +3. ed. ǀ prezei ſe zhes Boga vſdigneio 3. mn., inu toshio ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio 3. mn. ǀ vſdigniſe vel. 2. ed. ſerzhnu zhes njega ǀ ta puntarski folk ſe je bil zhes nyh vſdignil del. ed. m ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe zhies tebe neusdignil +del. ed. m is suojo mogozhnostio ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila del. ed. ž ta Grex Zerku ǀ Nebu, suesde, luft, semla, ludie, vejter, inu hudizh, ſe ſo zhes naſs vſdignili del. mn. m ǀ kadar vſy ſourashniki nashe dushe ſe bodo zhes nas usdignili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
žalovati -ujem/-am nedov. 1. žalostiti se, obžalovati:
veliku vezh ti tardouratni greshnik, inu greshinza bi ſe imeli bati, inu shalovati nedol. ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati nedol., inu klaguati ǀ shalovati nedol., klogovati, inu ſe grimat do ſmerti ǀ Nimamo tedaj urshoha shalvati nedol. ǀ Vmerl je Bachus, ſa tiga volo mozhnu ſe resveſſelim, polek pak mozhnu shalujem 1. ed., de on je puſtil eniga Synu, katiri nej nezh bulshi ǀ Se jokam, inu shalujen 1. ed., kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash, shalujesh 2. ed., inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh 2. ed. Kodor hodesh ǀ ti shalovash 2. ed., inu klagviesh kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ kaj tedaj morebiti, de Ti veſſelje teh Angelou shaluash 2. ed. ǀ ti neshalouash +2. ed., inu ſe negrimash v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ shaluje 3. ed., inu jamra, kakor de bi nezh ne imel na ſveiti ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili: Nad katerem shaluie 3. ed. s: Ambrosh ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti pres vſiga konza klaguje, inu ſhalvje 3. ed., ter Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne ǀ En ſam je, kateri neshalvie +3. ed., kadar spomni de je boshio sapuvid prelomil ǀ mi tukaj doli shalujemo 1. mn. naſhe reve ǀ Angely tvoy brati shalujemo 1. mn. na tvoim pogublejni ǀ kadar enu ſamu oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite, ſe grimate, pres vſiga konza shalujete 2. mn. ǀ nad leto zhlovesko nepametio ſe zhudite, inu shalvate 2. mn. vy Angeli Nebeski ǀ ſe ym sdy, de nezh nimaio, satoraj shalujeio 3. mn., klagujeio, inu iamraio ǀ Sa lete shaloſtne saſtopi, taiſte, katiri shaluieio 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo 3. mn., ga fliſsnu yshzheio ǀ Isvelizhani ſo ty, kateri shaluio 3. mn. ǀ aku en glid je bolan vſy ty drugi glidi shaluaio 3. mn. ǀ neshalujeio +3. mn., de ſe edn ym neperklaina ǀ Jokajteſe, inu shalujte vel. 2. mn. vij pravizhne dushe ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte +2. mn. de nejſte moshie ǀ jeſt ſe nebom sa tu grimal, inu shaloval del. ed. m ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual del. ed. m, inu jokal ǀ letu bom do moje ſmerti shalval del. ed. m ǀ Gdu je ble shaluval del. ed. m ǀ pres vſiga konza je shalaval del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual del. ed. m, inu ſe nejokal, dokler ta stuar taku malu suojga stuarnika shtima ǀ shaluala del. ed. ž je tudi semla, v'tem Kir je vidila de tulikajn shtrajfingom je bila podvershena ǀ bo v' temnizi shalovala del. ed. ž ǀ leti Svetniki is lubesnio ſo shalovali del. mn. m, videozh de nyh blishni bodo pogubleni ǀ De pak gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily, sa tu nejſo nihdar veliku shaluvali del. mn. m 2. žalovati:
nimate urshoha shalovati nedol. po Ranzimu Nem. ǀ veliku zhaſſa yh ſhalovati nedol. ne nehajo ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati namen. na tem mertvem Lazeruſam ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate 2. mn. po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio 3. mn. ǀ is lufta mertue na semlo padaio, otrozy klaguieio, matere shalveio 3. mn. ǀ nikar neshalujte +vel. 2. mn. po Ranzam Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ njega blishni je shaloval del. ed. m svojga vola, kateri mu je bil vzerknil ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval del. ed. m ǀ njegovi otrozy ſo ga shalovali del. mn. m li ſedem dny ǀ So vſij shalovali del. mn. m, inu jozali, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli ǀ po ſmerti ſo shalovale del. mn. ž kakor te sapushene ſirotize
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
mesto -a s mesto, tj.
1. večje utrjeno naselje:
tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor:
laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
moj -a zaim. moj:
pojdem kamer moj im. ed. m kojn mene poneſse ǀ ò dobrutlivi moj im. ed. m Iesus ǀ Je bil umerl leta moi im. ed. m reuni Syn skuſi ſmert tiga greha ǀ kraftnishi, inu nuznishi bo tudi moy im. ed. m shegin ǀ Kei ſi sdei moij im. ed. m lubi priatel Adam ǀ leta je muj im. ed. m lubeſnivi ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ vij bodete moja im. ed. ž Nevesta, inu firshtina ǀ Moia im. ed. ž Hzhi, shlushai moj navuk ǀ moje im. ed. s dellu je nenuznu, inu pres lona Nebeſhkiga ǀ moie im. ed. s oku nemore faliti ǀ jest ſe boijm mojga rod. ed. m Gospuda ǀ pred ozhmy moiga rod. ed. m Boga ǀ jest imam ushe beſsedo od taiste moje rod. ed. ž priatelze, de shiher k'nij pridem ǀ yszhe isvelizhaine moie rod. ed. ž dushe ǀ Gospa mojga rod. ed. s ſerza, inu blaga ǀ de bi Tebe mogal lubiti is celliga mojgo rod. ed. s ſerza ǀ G. Bug je bil Davidu mojmu daj. ed. m Prededizu oblubil ǀ letu morem poprej moijmu daj. ed. m Abrahamu povedat ǀ supet grem k' moimu daj. ed. m Ozhetu ǀ hozhem pojti k'mojmu daj. ed. m vſmilenimu ozhetu ǀ Ta ner ble dopadezhe je moj daj. ed. ž Magozhnoſti offer S. Mashe ǀ n'hozhem shpota ſturiti moy daj. ed. ž shlahti ǀ moij daj. ed. ž dushi paK bi ſe sgudlu Kakor unimu bogatimu moshu ǀ de bi moji daj. ed. ž andohti, inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ pojte k'moij daj. ed. ž materi Olimpij ǀ maihinu ste na moj tož. ed. m exempel gledali ǀ Iest pak grem de bi mojga tož. ed. m ži. lubiga mogla vidit ǀ imam v'Mojga tož. ed. m ži. G. Boga upajnie ǀ sdaj bodem jest mojo tož. ed. ž kunsht pustil vidit ǀ Iest ſim bil tebi dal moio tož. ed. ž S. gnado ǀ mojobeſsedo tož. ed. ž+ ne bom nesaj potegnil ǀ slatka je tuoja shtima, de cilu moje tož. ed. s serze resveſeli ǀ Bug pravi miſli na dusho, katera je po mojm mest. ed. m pildu ſtuarjena ǀ ta pushtob ſi piſsal nikar po moim mest. ed. m exemplu, temuzh po Luciferiu ǀ v'mojm mest. ed. m kloshtri ǀ ſedaj ostanesh ob moj mest. ed. ž pusledni uri edinu moje veſsèlje ǀ po moy mest. ed. ž rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Kakor ste v'moij mest. ed. ž Pridigi shlishali ǀ Iest ſe boijm v'moj mest. ed. ž hishi shpota ǀ pervolem njemu prebivalshe devet meſsizou dati v' mojm mest. ed. s teleſsu ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm or. ed. m blishnim andlal ǀ s'mojm or. ed. m priatelnom Iest grem ǀ shivim s'moim or. ed. m mosham ǀ vaſs ſim ſtvaril, s'mojo or. ed. ž S. Rèshno kryvio od pakla reshil ǀ s'ſmoio or. ed. ž kryvio vas ſim reshil od pakla ǀ pervolem s' mojm or. ed. s divizhnem mlekam njega dojti ǀ s'mojm or. ed. s S. Rus. Teleſsom shpishal ǀ vy s'Kusi kerst ſte bily ratali moy im. mn. m otrozi, inu erbizhi ǀ de bi jest, inu moij im. mn. m otrozi en koſs kruha imeli ǀ Ah moji im. mn. m luby otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ Ne pravi Bug, moje im. mn. ž sapuvidi ſo gorezhe ǀ bi na nage Kolena padla, inu sa odpushajne mojh rod. mn. grehou proſsila ǀ Kej je sdei tu shlahtnu dellu moijh rod. mn. Boshijh rok ǀ sa volo moih rod. mn. grehou ǀ s'mojh rod. mn. beſsed ſe shpot delajo ǀ sa odpushajne moyh rod. mn. grehou ǀ Bug je vshlishal proshno vasho … inu je dal meni, inu mojm daj. mn. Soldatom takorshno mozh ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim daj. mn. Svetnikom ǀ ti nej ſi vode K'moim daj. mn. nogam dal ǀ nekateri ſe bodò moijm daj. mn. pridigam posmehuali ǀ Ti ſama ſi bila vſe moje tož. mn. m dny edini moj trosht ǀ sakaj jest danaſs moije tož. mn. m Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo gori dershim ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje tož. mn. ž pridige drukat ǀ ti hudobni ſi vſe moie tož. mn. ž gnade na hudu obernil ǀ vſe piſma ſim v'moje tož. mn. ž roke perpravil ǀ moje tož. mn. ž/s kulla ſim dobru pomasal ǀ kadar bi jest vſa moja djanja tož. mn. s bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ ty greshni ſo orali po moyh mest. mn. ramah ǀ pomagaj meni vſih moih mest. mn. potrebeh ǀ v'mojh rokah mest. mn. ſte sapiſsani ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash, kir ſe v'moyh mest. mn. rokah najdesh ǀ ſe boym, de she katiriga mei mojmi or. mn. Poshlushavizi bo ſepelal ǀ vſeskusi s'mojmi or. mn. ozheſsamij milostovimi bodem na vaſs gledal ǀ ſim ſe imela vojskovati s'mojmij or. mn. ſaurashniki ǀ s' mojmy or. mn. priateli ſe veſſeliti ǀ mei vſimy Moymi or. mn. Poshlushavizi en ſam bo fardaman
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pustiti -im dov. 1. pustiti:
G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti:
zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti:
ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti:
Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se:
tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti:
Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
rajžati -am nedov. potovati:
bo mogal raishat nedol. po puszhavah ǀ je mogal veno dalno deshelo po morij rajshat nedol. ǀ vam nej treba dalezh rayshat nedol. ǀ de bi hoteli danaſs s'mano po ſvejtu rajſhat nedol. ǀ povej nam, kam rayshash 2. ed. ǀ raishash 2. ed. na vni ſvejt ǀ kadar eden rajsha 3. ed. pò ptvy deſeli ǀ raisha 3. ed. v' to deshelo Phrygio imenovano ǀ vſako minuto h' konzu raishamo 1. mn. ǀ my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo 1. mn. ǀ vij is deshele te oblube v'ægypt raishate 2. mn. ǀ Vi kateri po gostim raijshate 2. mn. ǀ kadar ony raishaio 3. mn. po ſimi ǀ nekateri dny ſrezhnu rajsheio 3. mn. ǀ v' Gallitio rajshejo 3. mn. is celliga ſvejtà Firshti, Krajly, inu drugi ludje ǀ Nikartaku nepametnu ne rayshaj vel. 2. ed. o moj zholnar ǀ Od tot rajshaimo vel. 1. mn. v'tu veliku Meſtu Ninive ǀ rajshejmo vel. 1. mn. tedaj v'Imenu Boshjm ǀ kadar je pò Egypti raishal del. ed. m ǀ stu mil delezh bi rajshal del. ed. m ǀ 600000. Israeliteriou je raishalu del. ed. s pruti desheli te oblube ǀ ſo v'to deshelo te oblube rajshali del. mn. m ǀ try Karsheniki ſò raishali del. mn. m is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta ǀ Chriſtus je naprej shal, de bi mij sa nijm rajshai del. mn. m ← srvnem. reisen ‛potovati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
tekati -am nedov. tekati:
ſazhne po gaſſah tekat nedol., inu po njemu vprashat ǀ vſeskuſi more tejkat nedol. od prihoda, do sahoda ǀ vſe skuſi sa nym tejka 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj, inu ſam ter kje skaka, inu v' kroh teka 3. ed. ǀ ſvejſde … vſe skusi po Nebeſih tekajo 3. mn., inu vener nihdar ſe neſmeishaio ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal del. ed. m, pſse vkup klizal ǀ vſe skuſi ſo tekali del. mn. m v' Opoteko pò reznie
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
udariti -im dov. 1. udariti:
de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti:
zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se:
ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti:
kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se:
Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zelen -a prid. zelen:
cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen im. ed. m oſtane ǀ aku ta seleni im. ed. m dol. maioron tuojga vupajnia je uſagnil ǀ sjutrai je bila selena im. ed. ž, ò poldan ardezha, pruti vezheru pak bela ǀ Dionyſius Carthuſianus od ſinà pravi, de danas je selenu im. ed. s, jutre je ſuhú ǀ oblaſt je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu im. ed. s oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ ſo bile ſnedile vſe kar je seleniga rod. ed. s bilu ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga rod. ed. s konzhaio ǀ od dalezh je vidil en selen tož. ed. m garm s' ogniom obdan ǀ vidi per potu enu selenu tož. ed. s figovu drivu ǀ Chriſtus vgleda enu veliku ſelenu tož. ed. s figavu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem or. ed. s sheliszom ǀ de bi taiſte rezhy selene im. mn. ž, ali ardezhe bile ǀ v' Jerihi ſe najdeio try ſort gartroshe, namrezh ſelene im. mn. ž, ardezhe, inu bele ǀ kaj pomeni, de po gaſſah selena im. mn. s driveſſa, po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ na mejſti krajleve krone je en kranzel is ſelenih rod. mn. veizh noſſil ǀ terta te karshene dushe poshene te selene tož. mn. ž mladize ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih mest. mn. pungradah ſe paſejo ǀ Kakor edn gleda s' shpegli selenimi or. mn. tiga ſaurashtva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gasa -e ž ulica:
ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo tož. ed., inu na oknu tekle njega gledat ǀ na gaſsi mest. ed. eniga petlerja najdesh ǀ ſmeti po gaſi mest. ed. pobira ǀ po celli gaſi mest. ed. je duh dishal ǀ kadar je pogaſsi +mest. ed. shal ſo otrozy sa nym tekli ǀ gaſſe im. mn. ludy ſo polne ǀ Antuerharij ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs rod. mn. ǀ obhodi vſe gaſſe tož. mn. ǀ ſò Niega Brizhi, inu Rabelni po plazah, inu gaſſah mest. mn. ulazhili ǀ leipe Altarie po goſſah mest. mn. dellaio ǀ Neſsò njega tij Mashniki pogaſah +mest. mn., inu plazah ← srvnem. gaʒʒe ‛ulica’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hud -a prid. slab, hud:
velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič:
enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izgubljen -a prid. 1. izgubljen:
kadar ta sgubleni im. ed. m dol. ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho ǀ je mogal petlat, kakor uni ſgubleni im. ed. m dol. ſijn ǀ ti ſi taista sgublena im. ed. ž ouzhiza, Katera ſi seshla v' pushavo tega greha ǀ dokler te S. manunge nemate je vſe sgublenu im. ed. s ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga rod. ed. m Sinu ǀ s'kuſi taiſto pergliho te sgublene rod. ed. ž auzhize ǀ pomejta hisho de bi ta sgubleni tož. ed. m dol. denar nashla ǀ ſpumni na uniga sgubleniga tož. ed. m ži. Sinu ǀ To sgubleno tož. ed. ž erbszhino Nebeshko supet ſmo bilij doſegli ǀ tezhe sa leto ſgubleno tož. ed. ž ouzhizo ǀ letu sgublenu tož. ed. s klaſsovje bo pobral ǀ de bi molili, inu mashuvali, de bi supet tu sgublenu tož. ed. s nashil ǀ zhe bote … s'tem ſgublenem or. ed. m ſynam vasho pregreho ſpovedali ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim or. ed. m Sijnam ǀ ter rezite s'tem sgublenin or. ed. m Synom ǀ ſo reſtroſeni po ſvejtu, kakor te sgublene im. mn. ž ouze ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih rod. mn. ǀ Tem ſgublenem daj. mn. je pravi pot prutu desheli tyh isvolenyh ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene tož. mn. ž ovzhize ǀ te pravizhne polona, inu te sgublene tož. mn. ž dushe isvelizha ǀ njemu hozhe ſupet vſe njega dobra della ſgublena tož. mn. s poverniti 2. pogubljen:
aku bosh mene ſodil po moj pregrehi ſim sgublen im. ed. m ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi dò vekoma sgublen im. ed. m biti ǀ dove koma bi bil ſgublen im. ed. m ǀ Poverni nasaj kar tebi po pravizi neshlishi, ſizer tvoia dusha je sgublena im. ed. ž ǀ de bi ta dusha nebila ſgublena im. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
lakomen -mna prid. lakomen:
Nej bilu na ſveiti folka, de bi bil ble lakomen im. ed. m po blagi, inu danariah, kakor je bil ta Judouski folk ǀ lakoumni im. ed. m dol. Iskariot ſe gluh della ǀ vna lakoumna shena im. ed. ž, od katere pishe S. Grogor Turonenſis ǀ ludje ſò taku lakoumni im. mn. m po slatu, inu danariah, de nihdar nei ſo ſiti ǀ nebodite taku lakaumni im. mn. m po slati ǀ takushni ſo oherniki, in ty lakouni im. mn. m po blagi, nihdar nemaio sadosti ǀ ludje ſo taku mozhnu lakomni im. mn. m, inu shelni slatu sadobiti ǀ one ſó ble lakomne im. mn. ž po letej sabeli kakor moshje → lakom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
plac -a m trg:
paun plaz im. ed. je bilu ludij ǀ na ſrèd plaza rod. ed. je bil postavil eno lepo mjso ǀ en dan s'Kusi oknu ſim na plaz tož. ed. gledal ǀ nej nikuli ena taku shleht rejzh na plazu mest. ed. na prudai ǀ po plazu mest. ed. je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi mest. ed. je hodil ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Kupzom plaze tož. mn. ǀ na plazah tož. mn. nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu ǀ po plazhah mest. mn., inu gaſſah pojò ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi mest. mn., inu gaſſah ← srvnem. pla(t)z ← lat. platēa ‛(široka) cesta’ ← gr. πλατεὶα ‛cesta, ulica’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pogostem prisl. pogosto:
nej mogla vbejshat to nevarnoſt, v'katero pogoſtem te lepe shene padeo ǀ po goſtem Bogina Venus v'paku gre ſvoje ſalublenike objemat ǀ pogostim njega reſerdj ǀ Vi kateri po gostim raijshate, inu vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete ǀ kakor je bila S: Brida, kateri Christus pegostim ſe je perkasuval ǀ po gostem ſe ſpoveduajo ǀ Chriſtus je taku po goſtim, inu adohtlieu molil, de bi nam exempel dal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
prangati -am nedov. stopati, sprehajati se:
Gre ta Vſmileni JESVS v' tu meſtu Jeriho, ter sazhne po meſti hodit, inu prangat nedol. ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh gradeh prangat nedol. ǀ uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat namen. na en traunik ǀ s'suojo lastno mozhio v'Nebu pranga 3. ed. ǀ prangaimo vel. 1. mn., inu lushte tiga meſſa dopernashajmo ǀ rauen morja je prangal del. ed. m, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval ǀ de bi po ſemli prangal del. ed. m, po mory ſe voſſil ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prangale del. mn. ž ← nem. prangen ‛postavljati se v polnem sijaju, blesteti, bohotiti se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pravica -e ž 1. pravica:
praviza im. ed. je meni lubishi, kokar vſy shazi tega ſvejtà ǀ kadar Prouiza im. ed. Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ de Previza im. ed. Boshja ne bo perſilena sapovedat vaſs, kakor enu nerodovitnu drivu poſekat ǀ Isvelizhani ſò ty, kateri ſò lazhni, inu sheini pravize rod. ed. ǀ en Krajl bo vezh opravil s'mezham te pravize rod. ed., KaKor s'rosho te dobrute ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni pravice rod. ed. ǀ Lok je ſpomin te oſtre Pravizhe rod. ed. ǀ nashi pravizi daj. ed. Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi sposna pravizo tož. ed. ǀ blagu, kateru po pravizi mest. ed. tebi neshlishi ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat doſti blaga sadobit bodi vshe po pravizi mest. ed., ali po krivizi ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi mest. ed. shlishalu nasaj poverne ǀ en Ozha je dolshan po pravici mest. ed. erbiszhino ſvojm otrokam dati ǀ nej ſo popravizi +mest. ed. sodili 2. sodna oblast:
ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize rod. ed. k'ſmerti ſo obſojeni bily ǀ bo ſvaril ta ſvejt sa greh, inu sa proviza tož. ed., inu sa ſodbo. Arguet mundum de peccato, de juſtitia, & de judicio ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo or. ed. obtoshila ǀ kadar pred pravizo or. ed. krivo prizho zhes ſuoiga blishniga govorj 3. tožba, pravda (?):
Anaſſagoras pak nej hotel ene beſſede rezhi, de bi ſvojo pravizo tož. ed. pred Rihteriam naprei perneſſil ǀ ony ſe ſo poſtili oslepit skuſi shenkinge, inu priasnoſt de, nej ſo popravizi sodili, de teh vbosyh ludy pravizo tož. ed. nej ſo hoteli poshlushat, de bi ſe tem bogatim neſamirili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
svet1 -a m svet v različnih pomenih:
ta ſvejt im. ed. nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ ob nashim zhaſſu je en taku hudoben, inu golufen ſveit im. ed. ǀ vus volni svejt im. ed. ſe zhudi, ter pravi ǀ Sveit im. ed. sapovei Zartlat meſſu, Bug sapovei ſe poſtit ǀ Golufen je leta ſuejt im. ed. ǀ ta ſvet im. ed. je ena comedia ǀ s'kuſi pregovarjene hudizha, ſvejta rod. ed., inu meſſa ǀ od sazhetka tiga ſvejtà rod. ed. ǀ lushti tiga ſveita rod. ed. ſo folsh inu golufni ǀ s'tiga svejta rod. ed. ſe imate lozhit ǀ prebiva v' dolini teh ſolſſ tiga ſveità rod. ed. ǀ je bil Vuzhenik tiga Svejtà rod. ed. ǀ is zeliga sveita rod. ed. en grob je sturila ǀ vidi de mu je s'tiga ſveta rod. ed. pojti ǀ vela vezh kakor vſy shazi tiga ſvèta rod. ed. ǀ dua talla tigà ſvetà rod. ed., namrezh Aſio, inu Europo ǀ v'mej vſimy ludmy tiga ſvètà rod. ed. ǀ enkrat te ſedem modri tiga sueta rod. ed. ſe ſo ukupaj nashli ǀ Vuzhenik tiga Svetà rod. ed. ǀ lepote tiga suèta rod. ed. ǀ s'celiga Sveta rod. ed. So tij Modri K'njemu hodili ǀ od sazhetka tiga ſvejtà rod. ed. ǀ veſſelie, inu lushte tiga ſvejtá rod. ed. vshivat ǀ v' dellah tega ſvèjta rod. ed., inu Meſsa ǀ vſe kraileſtva tiga Sveità rod. ed. ǀ kratki zhaſſi tiga ſueita rod. ed. yh neſapeleio ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu vſimu volnimu ſvejtu daj. ed. ǀ kateri hozhe shlushit Bogu, inu ſveitu daj. ed. Bogu ſe samiri ǀ s'eno ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt tož. ed. ǀ Vy vejſte de na uni ſveit tož. ed. nezh neponeſſete s' ſabo ǀ G: Bug je tebi h' shlushbi stuaril ta svejt tož. ed. ǀ dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet tož. ed. shtimati ǀ de ſe ne bò ſerzhnu, inu ſtonovitnu vojskoval zhes hudizha, meſſu, inu ſvjt tož. ed., inu vſe grehe ǀ nej ſim nezh naprei poslal na vnſvejt +tož. ed. ǀ je mogal po ſvejtu mest. ed. ſe klatit, inu vandrat ǀ ſdai na ſveitu mest. ed. eden drugimu neveruie, inu neſaupa ǀ po svejtu mest. ed. ga poshenesh ǀ vſe Kar je shiviga na ſuejtu mest. ed. ǀ uſij ſo bili pò ſueitu mest. ed. ſe reshli, inu reunu konez uſeli ǀ zhudnishi ſkriunusti nej na ſvèjtu mest. ed., kakor je S. Rus. T. ǀ nej greha na ſvetu mest. ed. v'kateri tudi on bi nepadil ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu mest. ed. ptvij, nikar domazhi ǀ my nimamo ſtojezhiga meſta na tem ſvojtu mest. ed. ǀ zhe je veliku poſvejtu +mest. ed. raishal ǀ tulikajn verr naſvejtu +mest. ed. ſe najde ǀ na cellem ſvejti mest. ed. ſe nenajde en takorshen koin ǀ Chriſtus je bil poslal ſvoje Jogre pridigvat po ſveiti mest. ed. ǀ sdaj na ſuejti mest. ed. ſe yh veliku najde takorshnih, kakor ſo bily nekadaj Iudouski Fariserij ǀ ter bi neperpuſtil tulikajn petlariau na Svejti mest. ed. ǀ katerimu nej bil na ſveti mest. ed. gliha ǀ pred cellem ſvejtam or. ed. grehij sledniga zhloveka ſe bodò vidili ǀ de ſi prèd ſvejtom or. ed. shlahten bogat, inu vuzhen ǀ bi rada pred vſem ſvetom or. ed. tuoj greh ſpovedla ǀ pred cellim ſveitom or. ed. rajtingo dati ǀ po celom svejtom or./mest. ed., drugiga ſe nej shlishalu semuzh shalost, iok, inu Klagovajne ǀ Nojeſſ je vidil dua ſvejta tož. dv., eniga pred tem potupam, tiga drugiga sa potupam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
doprinesti -nesem dov. 1. opraviti, narediti, izvršiti:
vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti nedol. sizer ſo shrtajfani ǀ vſe tu bi bulshi bilu doperneſti nedol., KaKor paK v'paKal priti ǀ je dolshan dobra djania doparnesti nedol. ǀ ene dobre, inu s. Manunge nemate G: Bogu doponaſti nedol. ǀ de li perloshnost imash v'greh te nezhistosti doparneſesh 2. ed. ǀ kadar greh doperneſesh 2. ed. v'shterno padesh ǀ kakor to shlushbo Boshio doperneſe 3. ed., prezej prozh s' ſvoio drushbo potegne ǀ en ſmertni greh doperneſse 3. ed. od G: Buga ſe lozhi ǀ en ſmertni greh doperneſſe 3. ed. ǀ kadar greh doperneſemo 1. mn. ǀ takorshne grehe, katere is zhloveske slabusti doperneſſimo 1. mn. ǀ je sadoſti zhe vy imate enu pravizhnu dellu, inu de taiſtu pravizhnu po Boshy voli doperneſſete 2. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio 3. mn., dokler ga pod semlo spravio ǀ de ſi lih veliku dobrih dell doperneſsejo 3. mn. vener obene dobre manunge nemajo ǀ s'en majhin dobizhik vſaki greh doperneſo 3. mn. ǀ hudizhu k'shlushbi, k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi rezhij ſe doperneſsò 3. mn. ǀ veliku ſadu dobrih dell doperneſsio 3. mn. ǀ malukadai enu dobru dellu doperneſò 3. mn. ǀ je sadosti de li velike grehe nedoperneſeio +3. mn. ǀ ſe nemorio sgovorit, de volnu greh nedoperneſsò +3. mn. ǀ po nozhi doperneſite vel. 2. mn. vaſho molitvu ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil del. ed. m uni nesrezhni hlapez ǀ Chriſtus je vſe lete zhuda doperneſsil del. ed. m ǀ de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal del. ed. m ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu del. ed. m ǀ nej taku teshke rezhy njemu sapovedane, de bi jo volnu nedoperneſu +del. ed. m ǀ Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla del. ed. ž, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ jo sadarshij de nej taistu greshnu djajne doperneſla del. ed. ž ǀ obeniga greha nej ſo doperneſli del. mn. m ǀ kakor de bi bily en ſam greh dopernesli del. mn. m ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ Ta pushtob, Z, Zhaſs nej ſta dobru, inu nuznu doparneſli del. mn. m, de ſi lih S. Paulus vaſs je opominal ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ de bi vezh grehou nedopernesli +del. mn. m 2. preživeti (čas):
tuoje mlade dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel del. ed. m V prvem pomenu je beseda kalk po nem. vollbringen ‛opraviti, narediti’, v drugem pa po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
uk -a m uk, nauk, učenost, modrost:
neterbej puſtiti, de bi takorshen hudizhau vuk im. ed. v' ſerze prishal ǀ Vuk im. ed. teh poſvejtnih vuzhenikou je nepametna pred Bugam ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka rod. ed. S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà rod. ed. ǀ s' ſvetlobo ſvojga Nebeskiga vka rod. ed., vuſs ſvejt, vſe ludje je reſfejtil ǀ Sam G. Bug k'nashimu vuku daj. ed. je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ dokler vſe njegovimu vuku daj. ed. napak ſturite ǀ vuzhi takorshen vuk tož. ed. kateri je ſuper S. Piſſmu ǀ shivite po vuku mest. ed. S: Euangelia ǀ pò vku mest. ed. S. Evangela shiveti ǀ Lety Vuzheniki po nyh poſvejtnem vukam or./mest. ed. sò djali ǀ kateru bi mogal poterdit s' vukom or. ed. teh Philoſophou ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom or. ed. tijh Philoſophou ǀ ena shula ù kitere vſi vuki im. mn. ſe sapopadeio ǀ jeſt Ajdouſke vuke tož. mn. na ſtrani puſtim Ženski slovnični spol v drugem zgledu je zapisan po pomoti, verjetno pod vplivom lat. sapientia sledečega citata lat. Sapientia hujus mundi, ſtultitia eſt apud Deum.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
lesti lezem nedov. lesti:
ena muha lejse 3. ed. pò tvojm obraſu ǀ yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse 3. ed. ǀ takorshni ludje ſo kakor kazhe katere po semli leiseio 3. mn. ǀ tajſte shivali, katere po semli lesejo 3. mn., inu veliku nouh imaio ǀ Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham po semli lejsla del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
metati mečem nedov. metati:
ta bolna ſe ſazhne po poſteli metat nedol., inu shraiat ǀ Imate S. Roſſenkranz molit, inu nikar burffle, inu kegle okuli metat nedol. ǀ nihdar vezh n'hozhe njemu neprej njega pregrehe metati nedol. ǀ ſmeti po gaſi pobira, inu v'hisho noſsi, denarje pak s'hishe mejzhe 3. ed. ǀ zholn ſamterkje mejzhe 3. ed. ǀ ſami ga prozh mejzhete 2. mn., inu po gaſsah restroſate ǀ karkuli vejſte de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete 2. mn. ǀ Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo, inu s'morja vun ſe mezheio 3. mn. ǀ po nyvi mejzheio 3. mn., v' semlo jo pokoppaio ǀ Philoſophus Crates kateri je v'morje metal del. ed. m ſvoje blagu ǀ s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal del. ed. m ǀ ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt je metala del. ed. ž ǀ te hishne ludy je zukalu, ob tla metalu del. ed. s ǀ Te mertve ſo skuſi ukna na gaſſo metali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
mraz -a m mraz:
Poprej kakor mres im. ed. pride s'dervami s'oſkerbè, de po simi ſe grejeio ǀ je bil velik mreſs im. ed., inu snejh ǀ Kregulom je ſapovedal, kadar je velik mreſſ im. ed. imaio pruti vezheru eno tizo vlovit, inu taiſto cello nuzh v'kramplah dershati ǀ Sdaj prevelik mras im. ed., sdaj prevelika urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa rod. ed. pu martviga ǀ sa volo veliziga mraſa rod. ed. nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna ǀ nemara sa mres tož. ed., sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs tož. ed. ǀ nej G. Bug poshle desh, ali veiter: urozhino, ali mraſſ: tož. ed. shusho, ali mokruto, jeſt nebom marmral zhes Boga, inu lufft ǀ sakaj je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu mest. ed. raishat ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam or. ed., inu urozhino ǀ lufft s' tozho, s' slano, inu s' mraſem or. ed. vam od vſame shitu, vinu, inu ſad
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
on -a zaim. on:
on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
poerbati -am dov. podedovati:
ima krajleveſtu poerbat nedol. ǀ Vmarie en Firsht, Syn poerba 3. ed. deshelo ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih poerbaio 3. mn. zhaſt ǀ leto boleſan je od ſvoih ſtarishih poerbal del. ed. m ǀ ti ſi od tvojh ſtarishih po erbal del. ed. m to Sveto vero ǀ S. Anna je poerbala del. ed. ž zhaſt ǀ Maria Diviza popolnoma je pò erbala del. ed. ž ǀ od Adama, inu Eue vſy ludje ſmò yh poerbali del. mn. m ǀ od nashih ſmò po erbali del. mn. m, blagu, slatù → erbati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sreda1 -e ž sredina:
nje ſreida im. ed. je bila lubesnivu poflashtrana ǀ Nje ſrejda im. ed. je bila lubesniu poflashtrana ǀ Mojſter v' ſreido tož. ed. vmej ſtopi ǀ G. Bug je bil vſadil na ſreido tož. ed. Paradisha ǀ Iſaja zhes ſreido tož. ed. ſò shagali ǀ ga je bil ſapovedal zhes ſrejdo tož. ed. s' shagat ǀ vſij imajo na ſrejd mest./tož. ed. zholna priti ǀ na ſrejd mest. ed. plaza je stal ǀ Pot tiga zholna po ſrejd mest. ed. morja ǀ k'sadnimu na ſreid mest. ed. tiga morja konez uſame ǀ na srejd mest. ed. njega ſerza prebiva ǀ na ſred mest. ed. eniga frishniga potoka ſtoji ǀ na ſrèd mest. ed. plaza je bil postavil eno lepo mjso ǀ ſi puſti eno utto na ſrejdi mest. ed. moroſta ſturiti ǀ nimaio jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi mest. ed. Paradisha saſſajeniga ǀ po ſrejdi mest. ed. shiu je bil shagan ǀ trebuh po ſredi mest. ed. na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ ſe naideio na ſredi mest. ed. eniga grenkiga morja ǀ Drev tiga lebna v' ſrédi mest. ed. Paradisha ǀ najde na ſreidi mest. ed. Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon ǀ kadar edn jo resrejshe po sreidj mest. ed. na dua koſſa ǀ So Jeſuſa neshli v'Templi ſedezhiga v'ſredi mest. ed. mej Vuzheniki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ženski -a prid. ženski:
Veſselil ſe je tudi ta shenski im. ed. m spol ǀ taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi, inu shenshi im. ed. m ǀ kulikain terpj una salublena shenska im. ed. ž Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ MARIA Diviza v' imeni shenskiga rod. ed. m ſpola ǀ nej bilu shenske rod. ed. ž lepote, de bi jo nebil s'voio nezhistostio vumadeshal ǀ tulikajn gnad shenskimu daj. ed. m ſpolu ſi ti iskasal ǀ tej preveliki shenski daj. ed. ž offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski tož. ed. m ſpol ǀ kadar eno shensko tož. ed. ž pershono perſy bolè ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem mest. ed. m ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah ſproſtera ǀ v'ſaketerem shenskim mest. ed. m ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski mest. ed. ž ǀ h'tej Goſpei je bil prishal hudizh v'shenski mest. ed. ž podobi ǀ ena moshka pershona s' eno shensko or. ed. ž dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ ty shpegli ſo bily shenski im. mn. m, nikar moshki ǀ kej ſte sdaj vy Moshke, inu shenske im. mn. ž Pershone ǀ je oblubo ſturil od shenskih rod. mn. Pershon ſe sdershati ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh rod. mn. speglu ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh rod. mn., inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ Ali sakaj pravi s'shenskeh rod. mn. shpeglou ǀ cilu s'shenskih rod. mn. pershon nekadaj shpot ſo dellali ǀ dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih rod. mn. vkupaj je bilu vmerlu ǀ nevarni ſo porodi shenskem daj. mn. pershonam ǀ je bil te shenske tož. mn. ž Perſone taku oſlepil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ptuj -a m tuj:
veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj im. ed. m zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ David pravi, de on je en ptvy im. ed. m, kakor vſy njegovi ſtarishi ǀ zhe en ptvij im. ed. m zhlovek ſe bo tiga offra doteknu, de bo umerl ǀ de bi ſe njega nebali, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga rod. ed. m zhloveka ǀ sa volo maihinu ptuiga rod. ed. s krivizhniga blaga vekoma je bil fardaman ǀ tulikain ptuyga rod. ed. s krivizhniga blaga imash ǀ en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga tož. ed. m ži. ǀ ptvjo tož. ed. ž sheno bodo hoteli sa sheno porozhit ǀ nei hotel tu ptuie tož. ed. s blagu naſai pouerniti ǀ nikuli nej ſim mislil nasai tu ptuje tož. ed. s blagu povernit ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye tož. ed. s blagu smeram poſtiti ǀ nje lubi Shenin veni ptuy mest. ed. ž desheli je umerl ǀ kadar eden rajsha pò ptvy mest. ed. ž deſeli ǀ v'ptvy mest. ed. ž desheli ǀ s' ptujm or. ed. s blagam je bil dobre vole ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu ptvij im. mn. m, nikar domazhi ǀ na ſemli ſmò nikar kakor domazhi, temuzh ptuy im. mn. m ǀ Grè yskati te ptuje tož. mn. m Samaritanske ludij ǀ Kadar ſim vidil ptuje tož. mn. ž shene, ſò vezhkrat hude shelje, inu miſly mene obshle ǀ gre yskati ptuje tož. mn. ž/s Deteza, de is ſiſaio tu mleku ǀ ſim perſilen v' nesnanih, ptujh mest. mn. deshelah ſtanovati ǀ nepuſtite ſe veliku po gaſſi, po vptuih mest. mn. hishah, inu kotah vidit ǀ veliku leit ta Syn po ptuyh mest. mn. deshelah ſe more klatit Vzglasni p- je v 16. stol. umetno uveden samo v knjižni jezik po analogiji z razmerjem ptica : tica, kjer je etimološko upravičen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati:
Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati:
aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se:
Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
delati -am nedov. 1. delati:
kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati:
ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se:
jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati:
Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se:
vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati:
je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Diogenes -na m osebno lastno ime
Diogen:
poſvejtne rezhy je sanizhoval kakor Diogenes im. ed. Cinicus ǀ taKrat Diogenes im. ed. usdigne suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti ǀ od Diogena rod. ed. piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ Nezh nenuza Diogenu daj. ed. njega radovolnu bushtvu ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena tož. ed. Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil Diógen iz Sinópe, gr. Διογένης (400/390–328/323 pr. Kr.), eden prvih kinikov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj:
lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati:
imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
filozofus -fa m filozof:
Senocrates Philoſophus im. ed. je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom ǀ ta Philosophus im. ed. nij mogal taisto dopolnit ǀ en Philosophus im. ed. je bil rekal eni nezhiſti sheni ǀ letu je tudi ſposnal Simonides Philoſopus im. ed. ǀ dekler Philpſophus im. ed. pravi ǀ Careades Philosophi im. ed. je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu ǀ kaj Plutarcus pishe od Ariſtida Philoſopha rod. ed. ǀ Ie rejſs de berem od eniga Philosopha rod. ed. ǀ ſturj podobo Sacrata Philoſapha rod. ed. ǀ timu modrimu Philoſophu daj. ed. je ble dopadla ǀ ſocrates uprasha tiga Philoſopha tož. ed., aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha tož. ed. Kateri opoldan s'luzhio je hodil ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham or. ed. ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi im. mn. ſo ſpoſnali ǀ Philosophi im. mn. ſo sklenili ǀ tij ſtary Philosophy im. mn. ſo vuzhili ǀ Ariſtoteles Firsht teh Philoſophou rod. mn. je djal ǀ po vuku teh Philoſophu rod. mn., inu Theologou ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu rod. mn. Aristotela ǀ ti shiher rezhesh K' Ceſſarizi, k' Pophyriuſu, inu k' tem Philoſophom daj. mn., kar S. Paulus je djal h'Corintherjom ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi Philoſophe tož. mn. ǀ Sveti Vuzheniki ſe sglihaio v' letem s' Philoſophamy or. mn. ← lat. philosophus ← gr. φιλόσοφος ‛filozof, modrec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
firštinja -e ž 1. kneginja:
Iosepha una Egijpterska Firshtina im. ed. nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ nam more leto resnizo sprizhat Firshtna im. ed. Maria Alexandra Parmelanskiga Firshta shena ǀ morebiti de je bila ena Firshtinia im. ed., ali krajliza ǀ Ta Firshtnia im. ed. ſe prebudii ǀ preveliko priaſnoſt je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine rod. ed. ǀ Ozha te Firshtinie rod. ed. ǀ po ſmerti ſe je bil prikasal ſvoj sheni Firshtini daj. ed. ǀ ſo bily to Firshtinio tož. ed. pregovorili ǀ ſo bile sazhele to Sveto Firshtno tož. ed. resnashat, inu opraulat ǀ ima firshtino tož. ed. sapuſtiti ǀ Kezariom Pelagianariom ſo pomagale Firshtine im. mn., inu shlahtne shene s'danariami ǀ tulikajn Ceſſariz, krajliz, Firshten rod. mn., inu Shlahtnih Diviz ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Firshtny or. mn. Brida 2. knežna:
letei Firshtni daj. ed. po ſili divishtvu vſame ǀ Franski Krajl ſe je bil salubil v' leto pametno, inu ſilnu lepo Firshtinio tož. ed. Clotildes ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio tož. ed. Agnes, Aquitanskiga Firshta Hzher → firšt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izdreti -derem dov. 1. izdreti:
sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti nedol. ǀ Chriſtus je sapovedal ozhy is glave ſi sdreiti nedol. ǀ en tern s'noge tebi sdere 3. ed. ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij sdere 3. ed. ǀ prideta ven borsht, on sdere 3. ed. eno pishtolo ǀ hitru ſdere 3. ed. ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka ǀ s'pakla planio, s'narozhaj te shene ga ſdereio 3. mn. ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo 3. mn., rajſhi kakor de bi njega reshalile ǀ Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus je bil en tern sderl del. ed. m s'noge ǀ s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli del. mn. m, v'keho djali 2. odreti, obrati za materialne dobrine:
Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio 3. mn. s'ozheta, inu mater vſe karkuli morio, velike oblube ym ſturè, ali kakor ſo s'hishe nemorio vezh od ſvoyh ſtarishyh shlishat ǀ po tem kir ſo vſe blagu s'nyh ſderli del. mn. m izdreti se izdreti se, osvoboditi se:
je letela po lufti ena poſtoina, katera je imela v' kramplah eno skledinzo, leta is krampel ſe sdere 3. ed., ter raunu na glavo Eſchilu pade
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kot -a m kot:
nej kota rod. ed. sa ſvejtu de bi Bug nebil tamkaj ǀ obeniga kota rod. ed. na ſvejtu nej bilu pres kuge ǀ kota rod. ed. eniga per naſs nemorish imèti de bi prebival ǀ vſelej pokleknila ven kot tož. ed. de oben zhlovek jo nej mogal vidit v' oblizhe ǀ nje truplu pak venem koti mest. ed. je par nagu leshalu ǀ martvu truplu par nagu venem kotu mest. ed. je leshalu ǀ vſy koti im. mn. ſò yh polni ǀ po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah mest. mn., druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ lasejo po vſijKotah +mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Kristusov -a prid. Kristusov:
Peld Chriſtuſau im. ed. m ſe naſai oberne ǀ je hotel Chriſtuſav im. ed. m Ioger ratat ǀ njegova zhednost nej bila lastna, ampak Chriſtuſava im. ed. ž ǀ de bi Vera Chriſtuſaua im. ed. ž tulikajn gori ne iemala ǀ platnu v'kateru je bilu ſavitu truplu kriſtuſavu im. ed. s ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga rod. ed. m je bila osdravila ǀ Na dan Chriſtuſaviga rod. ed. m karſta ǀ na dan britke martre Chriſtuſave rod. ed. ž ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga rod. ed. s dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ Na ta veliku gud, inu prasnik, Christuseviga rod. ed. s rojstua ǀ Temu Pildu Chriſtuſavimu daj. ed. m imaio glih biti vſy isvoleni ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi daj. ed. ž vieri ǀ pogledaite enu maihinu leta Crucifix Chriſtuſau tož. ed. m peld ǀ poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau tož. ed. m peld na Chrishi perbit ǀ Imate S. Britko Chriſtuſavo tož. ed. ž martro premishlovati ǀ kadar Longinus deſno ſtran Chriſtusavo tož. ed. ž s' ſulizo je bil prebodil ǀ ſo urednost Christuſavo tož. ed. ž posnali ǀ s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu tož. ed. s oblizhe obrishe ǀ je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu tož. ed. s ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi mest. ed. ž en tard leben je pelala ǀ v' Chriſtusavi mest. ed. ž Sveti glavi ǀ Cornelius A Lapide v' imeni Chriſtuſavim mest. ed. s leta urshoh da ǀ pred Chriſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ s' beſſedo Chriſtuſavo or. ed. ž poterdem ǀ pred Criſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ Chriſtuſavi im. mn. m ſhulery ſte ǀ pridige Chriſtuſave im. mn. ž nyh terda Serza nej ſo hoteli omezhiti ǀ lete Chriſtuſaue im. mn. ž goſtorie ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi ǀ kulikajn Svetih Pildu Chriſtuſavih rod. mn., inu Mariæ Divize ſe vidi pò ſvejti ǀ proſsim sa pet Karuavih Chriſtuſavih rod. mn. Ran ǀ kakor ſe doli s'Chriſtuſavih rod. mn. beſsed vſame ǀ tem Chriſtuſavem daj. mn. goſtariem vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ k' nogom Chriſtuſavem daj. mn. poklekniti ǀ sa Chriſtusave tož. mn. m Shlushabnike ǀ Chriſtuſave tož. mn. ž nogè opere ǀ Ta sholzh bi nebil shnable Chriſtusave tož. mn. ž oſtrupil ǀ Kadar je Joannes v'jezhah Chriſtuſeua tož. mn. s della shlishal ǀ pò Christuſavih mest. mn. beſſedah ǀ per Chriſtuſaveh mest. mn. nogah je ſtala → Kristus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Kristušev -a prid. Kristusov:
jest ſim en ſhluſhabnik Christuſhau im. ed. m ǀ je shelil Chriſtushau im. ed. m Ioger ratat ǀ leta je Iudauska, nikar Christushava im. ed. ž lubesan ǀ s'nepriatelna Chriſtushaviga rod. ed. m je bil priatel Boshy ratal ǀ sa Christuſhavo tož. ed. ž volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ ſe preoberne v'Christuſhavo tož. ed. ž S. Rus. krij ǀ ſe ſo milu zhes Chriſtushauo tož. ed. ž martro joKale ǀ pishtola ſe v'Chriſtuſavo tož. ed. ž podobo oberne ǀ Ajdij ſo regerali, inu Christuſhavu tož. ed. s S: Ime pregajnali ǀ Pot te kazhe, pomeni, tu od ſmerti gori vſtajenie Christuſhovu tož. ed. s ǀ ſo tu S: Ime Chriſtuſhavu tož. ed. s glaſsili, inu pridiguali ǀ po vuku Christuſhovom mest. ed. m hodite ǀ klaguje v'Christuſhavi mest. ed. ž Pershoni ǀ de bi jest v'Christuſhovim mest. ed. s Imeni ym oblubil ǀ ima ſvoje grehe pred Namestinikam Chriſtuſhovim or. ed. m ǀ pred Chriſtuſhavem or. ed. s Rojſtvam ǀ ti Iogry Christuſhavi im. mn. m ſe nej ſo ſavrashili ǀ ſmo pravi ſhulery Chriſtuſhavi im. mn. m ǀ Sveti karſt ſmò … skuſi gnado boshio Chriſtushavi im. mn. m bratje, inu erbi Nebeskiga Krajleſtva ratali ǀ sa Pèt Chriſtuſhavijh rod. mn. Ran ǀ is' vſt rod. mn. Chriſtushavih ǀ Rane Christushave tož. mn. ž je kushoval ǀ Chriſtuſhave tož. mn. ž beſsede shlishi ǀ po Christushavih mest. mn. beſsedah ǀ po Chriſtushovih mest. mn. beſsedah → Kristuš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kupčija -e ž 1. kupčija, trgovanje:
jest bi obushal, kadar leta kupzhja im. ed. bi meni poslu shla ǀ oh prekleta takushna Kupzhia im. ed. ǀ O zhudna cupzhia im. ed. ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie rod. ed., ne mash zhaſsa S. piſsmu brati ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje rod. ed. oberniti ǀ neterbej miſlit na kupzhio tož. ed. na posvejtna opravila ǀ ſo shli tiakaj, edn na ſvoje poile, ta drugi po ſvoj kupzhy mest. ed. ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij mest. ed. nefalish ǀ raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio or. ed. ſe martrat ǀ shiher kupzy kupzhie tož. mn. peleio ǀ ſupet vaſhe kupzhje tož. mn., inu barantie naprei vſamete 2. trgovsko blago:
KaKor en plaz na Katerem ſe sledna Kupzhia im. ed. predaia ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje rod. ed., ali blaga predali ǀ danas mojo kupzhio tož. ed. bom lahku predal ǀ sdaj uſso kupzhijo tož. ed. na raishi imam ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm shelite morebiti de bi vashe kupzhije im. mn. ſrezhnu hodile → kupec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
latinski2 prisl. latinsko:
S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish ǀ skuſi try jeſike, namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu Jeſus Nazarenſki Judouski Krajl ǀ dekelza je po latinski Puella ǀ ga sazhne po Latinski vprashat → latinski1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
lep -a prid. lep:
ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno:
na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa:
de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
mrtev -tva prid. mrtev:
v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nebesa -es s mn. 1. nebo:
Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa:
ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
njiva -e ž njiva:
ſad perneſſe kakor nyva im. ed. ǀ nijva im. ed. je rodovitna ǀ je perglihana eni nyvi daj. ed. ǀ ie bil vſel eno nyvo tož. ed. timu kmetu Nabothv ǀ taisto nijvo tož. ed. je Kupil ǀ ſmo nashli to shegnano nijuo tož. ed. ǀ fliſſnu je poberala po nyvi mest. ed. tu klaſovie ǀ ti celli dan na nijvi mest. ed. ſi dellal ǀ Kaj bi imeli ſturiti de bi nyh nyve im. mn. rodovitne ratale ǀ kadar hozhe de bi njega nijve im. mn. dobru shitu perneſle ǀ ym je bil dal hishe, inu nyve tož. mn. ǀ poshle tozho, katera vſe nijve tož. mn., inu vinograde pobije ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah mest. mn., inu borshtah vkupaj klizat ǀ nikar shitu, Kateru na nijvah mest. mn. raste ǀ Na Nebeſſyh je … Na nyvak mest. mn. je
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
obiskati -iščem dov. obiskati:
shenin Nebeski je hotel obiskati nedol. to Duhouno Neveſto ǀ sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat nedol. ſvojo Gospo Natalio ǀ hozhem te ludij obijskati nedol. ǀ ſo dolshni obyskati nedol. pilde ſvojh S Shtifterjou ǀ Mashnik pride ga obyskat namen. ǀ Prau ſturite de greſte obyskati namen. to Sveto Capello Loreto ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat namen. ǀ Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo je bil shal objeskat namen. suoje brate ǀ kadar Ceſar tu shlishi ga grè ſam obijskat namen. ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati namen. v' Bettanio ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu obijskati namen. ǀ nyh ozha Tranquillinus yh je shal obyskati namen. ǀ nej bila shla objskat namen. Generala Olofernuſa ǀ kadar po nozhi je shal zerkui objiskat namen. ǀ vſaku lejtu yh obyshzhe 3. ed. ǀ Ga obyſzhe 3. ed. Prerok Naum ǀ kadar zhloveka obyszhe 3. ed. s'revami, inu terpleinam ǀ G. Bug tebe obiszhe 3. ed. s'revamj, nadlugi, boleſni, vbushtvam ǀ po ſili obeniga neobyshe +3. ed. s' ſvojo Sveto gnado ǀ te bolne obyshzheio 3. mn., inu ym ſtreisheio ǀ andohtlivu nje Svete Zerke obyszheio 3. mn. ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske Cerkvi obijskal del. ed. m ǀ de bi enkrat v'tedni prauu spumnil, inu andohtlivu objeskal del. ed. m ǀ de bi priatele obiskali del. mn. m ǀ vy bote naſhe duſhize po goſtim obyskali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
opravilo -a s opravilo, opravek:
obenu opravilu im. ed., inu oben ſtan nej zhloveku napotu de bi on nemogal isvelizhen biti ǀ zhlovik ima tulikain opravila rod. ed. de nevej kej mu glava ſtoj ǀ ter bi posabil na opravilu tož. ed. njemu sapovedanu ǀ ta Gospud po ſvoym opravilu mest. ed. je mogal veno dalno deshelo po morij rajshat ǀ per ſvojm delli, inu opravili mest. ed. ǀ sa tiga volo s'glih opravilam or. ed., nej ſó glih lon imeli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil rod. mn. ǀ sa drugih opravil rod. mn. volo ǀ prezej ſo vſe druge opravila tož. mn. ſapustili ǀ imamo vſe druga oprovila tož. mn. naſtran puſtiti ǀ v'teh poſvejtnih opravilah mest. mn. ǀ mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah tega ſvèjta, inu Meſsa, v'shlushbi pak Boshij, inu v'opravilah mest. mn. nashe dushe taku leni, traglivi inu zagovij ǀ v'teh poſvetneh oprovilah mest. mn. ſo veliku skerbneshi ǀ nikar s' temi poſvejtnimi opravilami or. mn. okuli hodit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
plesati -am/-ešem nedov. plesati:
je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat nedol. ǀ she danashni dan more po gorezhim voglu skakat, inu pleſsat nedol. ǀ lepu snaio pleſsati nedol. ǀ je sazhel igrati, ali pak pleſati nedol. ǀ pojdi s' mano v' paku pleſſat namen. ǀ kakor ſe godè, taku ſe pleſhe 3. ed. ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa 3. ed., skaka, leba ǀ do polnozhi pleshemo 1. mn., inu kratik zhaſs tribamo ǀ pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete 2. mn., po moshku isdarite ǀ vy katiri taku radi pleſſete 2. mn. ǀ hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate 2. mn. ǀ hudizh rad ſe najde kir godio, cittraio, inu plesheio 3. mn. ǀ kirkuli pleſſ ſe najde, tamkaj tudi ſe naideio hudizhi, inu shnimi pleſſeio 3. mn. ǀ je Skakal, inu pleſſal del. ed. m pred Skrinjo Boshjo ǀ pred folkam je skakal, inu pleſsal del. ed. m ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral, plesal del. ed. m, nezhiſtoſt tribal ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah pleſal del. ed. m ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala del. ed. ž pred Krajlam ǀ nuzh inu dan bi pleſsala del. ed. ž ǀ cello nuzh bo plèſsala del. ed. ž ǀ je taku lepu zitral, inu godil, de driveſſa, inu hribi od veſſelja ſò pleſſali del. mn. m ǀ So zitrali, inu pleſsali del. mn. m ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi, de bi tudi one pleſſale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
počutek -tka m 1. občutek:
bosh ſposnal kaku golufnu ſo tebe pozhutiki im. mn. sapelali ǀ taiste shele, taiste misli, taisti pozhutKi im. mn. nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku rod. mn. nimaio ǀ hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke tož. mn. ǀ od glave do nogh vſe ſvoje pozhutike tož. mn., inu glide je premiſlil ǀ ſpumnite de nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha po ſvojh shivotneh pozhutikah mest. mn. 2. čut:
Kadar en bolnik oterpne, de obeniga pozhutika rod. ed. nima je ſnamine, de dusha ga bo ſapuſtila ǀ od pozhutika rod. ed. teh ozhy ſe puſtite sapelat ǀ vſy pozhutiki im. mn. bodo djali: Gospud, dobru je nam letu biti. Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ od pozhutikou rod. mn. tiga shivota ſe puſte sapelati, slaſti od pogleda, ali od ozhy ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah hudih vashijh pozhutku rod. mn. ǀ od teh semelskih rezhy skuſi nyh pozhutike tož. mn. ſe puſte sapelati 3. čutilo:
V'pakli tudi ta pozhutik im. ed. tiga shlatajna, ali tipajna veliko martro pozhuti ǀ Oh lubesnivi moj pozhutki im. mn., jeſt od vaſſ slavu vſamem, dokler, grem v' vezhnoſt, ter vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto drushbo. Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy ǀ s' ſobmy bi tvoje greshne glide, inu pozhutike tož. mn. reſtargal ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki or. mn. nijh shjvota ǀ s'pozhutki or. mn., inu s'vſimi glidamij ſi shlushil hudizham Pomeni so v posameznih primerih težko ločljivi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
počutiti -im dov. občutiti:
Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se:
peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pognati -ženem dov. 1. nagnati:
s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet, inu po ſvejtu ga pognat nedol. petlati ǀ aku nema s'zhim plazhat, hisho mu vſamesh, inu po svejtu ga poshenesh 2. ed. ǀ osla na gmaino poshene 3. ed., de orly ga ſnedo ǀ dolgu ſi ga ſaurashil, inu pregainal, dokler ſi ga po ſveitu pognal del. ed. m ǀ je jo pognal del. ed. m ouze paſt 2. pognati, tj.
začeti rasti:
kadar ta tarta poshene 3. ed. to rosho, ali zvejt ǀ aku korenina ſe vun neſdere, ſakaj ſupet vun poshene 3. ed. ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala del. ed. ž uno lepo mladizo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
potem prisl. potem:
po tem zhes en kratik zhaſs Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili ǀ po tem vſdigne ſvoje ozhij v'Nebu ǀ potem njega je en velik ſtrah obshal, de bi G. Bug sa tiga volo njega neshtrajfal ǀ je bila Mosha vſela veliku otrok je imela, inu potem 60. lejt je shivela ǀ potem kir Iſraelitery ſo ſpelani bili is AEgypta ǀ vſij po tem ſe ſo bali → kir4
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sin -u/-(ov)a m sin:
kam hodi tvoj Syn im. ed. po nozhi ǀ aku ti ſijn im. ed. ſe boijsh tuojga ozheta ǀ Sijn im. ed. gre od Ozheta ǀ En Sym Svm im. ed. Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ katera je Hzhy Ozheta Nebeſhkiga, Naveſta Synu rod. ed. Boshiga ǀ ta hudi nej sapuſtil tiga obſedeniga ſynu rod. ed. ǀ sa volo ſijnu rod. ed. Boshjga ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga Sinu rod. ed. ǀ Sijn gre od Ozheta, s: Duh pak od Ozheta inu sijnu rod. ed. ǀ je vidil tu lepu oblizhe ſyna rod. ed. Boshyga Chriſtuſa Iesuſa ǀ aku nebote jeidli meſſu Sinova rod. ed. tiga zhloveka ǀ Heraclia Ceſſarja ſynu daj. ed. je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ je ſtregil Synu daj. ed. Boshjmu ǀ David je bil dal ſuoijmu ſijnu daj. ed. Salomonu rekozh ǀ Synvu daj. ed. ſi bila imè dalla Ruben ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu daj. ed. godilu ǀ Kadar ga je bil na prah perulekal, je K'ſijnu daj. ed. dial ǀ je bil Svojmu Synuvo daj. ed. eno veliko ohzet naredil ǀ kadar je bila tega praviga Synu tož. ed. porodila ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu tož. ed. rèshil ǀ takushniga hudobniga ſynu tož. ed. imaio s'kamejnom poſſuti ǀ ona je ſvojga ſijnu tož. ed. skrila ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna tož. ed. une vduve ǀ onij ſo mogli tiga perviga ſijna tož. ed., h'shlushbi Boshij offrat ǀ ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi eniga ſyna tož. ed. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna tož. ed. Conſtantia Ceſaria oſlepiti ǀ aku hozhesh letu dershati, bo G. Bug tebe nikar kakor eniga hlapza, ampak kakor Synoua tož. ed. v' ſvoj hishi dershal ǀ G. Bug sa tiga pervu rojeniga nej sastopel ſijnuva tož. ed., temuzh tu zhlovesku ſerce ǀ V'catalonij tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno tož. ed. ſo bili na gauge obeſſili ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam or. ed. ǀ pred ſvojm punterskim Synam or. ed. Abſolonam ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam or. ed. ǀ rezite s'tem sgublenin Synom or. ed. ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom or. ed. Iſmaelam hodila ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom or./mest. ed. ǀ Marcus, inu Marcellianus Synoua im. dv. tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna im. dv. ſta bila vmerla ǀ ſyna im. dv. eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ ta dua shushtarja ſta imela takorshne Synoua tož. dv. ǀ uſame gori sa suoije sijni tož. dv. dua sapushena fantizha ǀ kadar je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua ſyni tož. dv. sgubil ǀ tudi vy ſte Synovi im. mn. Ozheta Nebeskiga ǀ bomo ſynovij im. mn. Ozheta Nebeskiga ratali ǀ cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi im. mn. neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ Aku ſmò ſynovy im. mn., tedai tudi erbi ǀ Nòèſsavi Sijnovij im. mn., kateri ſo hoteli en Turn sijdat ǀ Synuoij im. mn. pak veliku krat polsdigneio hisho ſvojga Ozheta ǀ trye ſynoui im. mn. Dauidaui ſo bily vbyti ǀ kadar Jobavi Sinovy im. mn. ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili ǀ njega ſinuvij im. mn. s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali ǀ Moj synuvi im. mn. premislite kaj ſturij en kmet ǀ Synuui im. mn. tiga Mashnika Heli v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ njegovi Synuvy im. mn. eno grosno ſmert ſo bily ſturil ǀ Syny im. mn., inu Hzhere ranze Nem. pravio ǀ je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou rod. mn. ǀ je bil en ozha, katiri je imel 12. Synou rod. mn. ǀ S. Felicita je imela ſedem Synvu rod. mn. ǀ Kadar bi en ozha veliku sijnvu rod. mn. imel ǀ hozhem Synam daj. mn. dati eniga pezheniga Capuna ǀ Iacob je bil rekal K' ſuojm ſijnom daj. mn. ǀ vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum daj. mn. sapuſtil ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam daj. mn., Hzheram, inu shlahti padli ǀ nej shtrajfal ſvoje Syni tož. mn. kakor je bil dolshan ǀ je imel try ſini tož. mn. ǀ try Sijni tož. mn., inu ſedem Hzherij imela ǀ Sashpotujeio ty modri Iacopave ſijny tož. mn. ǀ s'ſvojmi ozhmi je gledala kadar nje ſynove tož. mn. ſo martrali ǀ Je bil en bogat Ozha, leta je imel try Synove tož. mn. ǀ nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve tož. mn. ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh ſynovih mest. mn. ǀ vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy or. mn., inu Hzherami ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi ſiinovii or. mn. ǀ kateri ym ner bujle dopade, mej Synvui or. mn. krajla Ahaba
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sneg -a m sneg:
ſneih im. ed. je ena mehka, inu slaba rejzh ǀ de ſi glih deſs, inu ſnejh im. ed. grè ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu kokàr ta padani ſnèh im. ed. ǀ de deſs vaſs nebo ſmozhil de sneih im. ed. nebo na vasho hisho padil ǀ Njega laſij ſo bily beli kakor padani ſmejh im. ed. ǀ nanaglem ena kepa ſnigà rod. ed. perleti ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga rod. ed., ni oblaku, ni ſtrel ǀ hrani shaz tiga snegâ rod. ed., ali te tozhe ǀ tam nihdar nej deshia, snejga rod. ed., inu vejtra ǀ Pſalmiſt David ſneih tož. ed., inu tozho veliku shtima ǀ nemara sa mres, sa ſnejh tož. ed., sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſagleda na ſnejgu mest. ed. leshati, eniga ſilnu lepiga isvoleniga, inu zartaniga bobzha, kateru milu ſe je jokal ǀ po nozhi, po blati, inu po ſnègi mest. ed. ǀ s' ſnegam or. ed., inu tozho ǀ jutri bote s' ſnejgam or. ed. hrib pokrit vidli ǀ s'ſnegam or. ed. gvanta ſvoje sholnerje, inu s'ledam yh shpisha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
soditi -im nedov. 1. soditi:
drugi dan ſo imeli ſodit nedol., inu rihtat Petra ǀ Nehaite vy Sodniki taku krivizhnu praude ſoditi nedol. ǀ ſa tiga urshoha volo bo prishal ſvejt na taiſti dan ſodit namen. ǀ ta maihini shakelzh pak je greh tiga miniha, Kateri jest gledam ſodim 1. ed. ǀ Svetniki vedó koku oſtru ſodi 3. ed. ta praviza Boshia ǀ vidimo de ſodio 3. mn. ty Rasbojni Judje Rihterja Nebeskiga ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku, neſodio +3. mn. te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu, de bi on ga ſodil del. ed. m ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena, inu pred Christuſa perpelana, de bi jo sodil del. ed. m ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli, inu tiga greshniga ſodili del. mn. m ǀ nej ſo popravizi sodili del. mn. m 2. presojati:
Ieſt sdaj n'hozhem ſodit nedol. aku v' mej tima duema je modreſhi ǀ taku vam bo preshla vola druge hudu ſoditi nedol. ǀ sa tiga volo jeſt pravim, de nimate hudu ſoditj nedol., dokler misly tiga zhloveka nemorite sgruntat ǀ My negremo molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit namen., inu opraulat ǀ Pater jeſt huala Bogu ne ſodim 1. ed. hudu, ampak kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit ǀ aku ti taiſte ſodish 2. ed., de kai nesramniga govorita, inu andlata ǀ druge hudu ſodi 3. ed. kakor uni preusetni Fariseu ǀ Vidite, inu ſodite 2. mn. lete, kateri prelomio to poſvejtno navado ǀ Ne ſodi vel. 2. ed. de ſi lih shlishish, de ſi lih shrai garmi po celli desheli ǀ pohleunu proſſim nikar mene neſodi +vel. 2. ed. po moj ſanikornoſti ǀ Sodite vel. 2. mn. ſamy ſebe ǀ Sdaj ſodite vel. 2. mn. vy pametni ludje ali nej ſim ſturil mojmu vinogradu vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ Neſodite +vel. 2. mn., taku tudi vy nebote ſojeni ǀ li druge ſodio 3. mn., gledajo, inu na nyh djania shpegaio ǀ je Sodil del. ed. m, inu gledal na grehe ſvojga blishniga ǀ vſy ſo tebe ſodili del. mn. m de bosh fardaman ǀ nei sadoſti vaſs sdershati, de bi hudu neſodili +del. mn. m ǀ Krivo ſodbo ſte tudi vy shene ſturile zhes taiſto mlado vduvo, dokler ſame po ſebi ſte toiſto ſodile del. mn. ž 3. meniti:
de bi nebili nagneni hudu ſodit nedol., inu miſlit od ſvoiga blishniga ǀ gdu hozhe kaj dobriga ſodit nedol., ali mislit od ene takorshne ǀ jeſt n' hozhem hudu sodit nedol. ǀ Prezej ſodish 2. ed., de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ Joſve ſe preſtrashi, misly, inu ſodi 3. ed. de ta shrai pomeni de mei folkam je boj ǀ zhlovek rajshi hudu ſodi 3. ed., inu misli, kakor pak dobru ǀ En norzh ſodi 3. ed., de vſy ti drugi ſo norzy ǀ ſodji 3. ed. de njegou blishni je kaj hudiga ſturil ǀ vener sa gvishnu neſodi +3. ed., ampak misli morebiti, de je drugazhi kakor ſe meni sdi ǀ kaj tedaj ſodite 2. mn. od lete vduve ǀ kir raishi ſodio 3. mn. hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga ǀ je ſodil del. ed. m, de je pyana ǀ od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila del. dv. m ǀ takrat ſo ſodili del. mn. m, de mati je nedolshna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sreča -e ž sreča:
Ta nar mozhneshi je ſrezha im. ed., sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ Ta nar mozhneshi nej ſrezha im. ed., temuzh ſila ǀ Taletes pak bi rekal, nezh bulshiga nej, kakor srezha im. ed. ǀ je njeſrezha +im. ed. de nej konez vſela ǀ Ozha nema obene ſrezhe rod. ed. v'ſvojh ſynovih ǀ obene srezhe rod. ed., inu shegna nima, ob uſe pride, kruha strada ǀ njega neſrezhi ſe veſselish, inu Srezhi daj. ed. ſi nevoshlivu ǀ ty ſtari Ajdje kadarkuli ſo ſrezho tož. ed. imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam, ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho tož. ed., ali neſrezho ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho tož. ed. iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio ǀ Kaj bi meni pomagalu de bi jeſt imel taKushno strehzo tož. ed., KaKor Krail Salomon ǀ Po moj veliki ſrezhi mest. ed. ſim bil moje ozhy v' Nebeſſa polsdignil ǀ po nij srezhi mest. ed. Christuſa najde per shterni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
stariši -ih/-š m mn. 1. starši:
nje ſtarishi im. mn. so bily Patriarchi, inu Krajli ǀ otrokam tij lubi ſtarishij im. mn. pomerijò ǀ tij starishi im. mn. morio suoje otroke v'strahu dershati ǀ kadar bi ſtarishy im. mn. ſvoje otroke v'ſtrahu Boshym ſredili ǀ ty starishy im. mn. lubio ſvoje otroke ǀ Se nekateri shtarishij im. mn. toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni ǀ katero imajo ty ſtarashi im. mn. ǀ zhes volo ſvojh ſtarishih rod. mn. ſe shenio ǀ zhe zhednoſti ſvojh ſtarishih rod. mn. nimà ǀ nej ſo otrozi temuzh Kazhe v'teh Kir nijh starishih rod. mn. truplu restargajo ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne ſvojh Starishyh rod. mn., Nevèſt, inu otrouk ǀ je bil trosht, inu veſſelje ſvoyh ſtarishyh rod. mn. ǀ En ſyn ima biti trosht, veſſelje, inu pomozh ſvoyh ſtarishoh rod. mn. ǀ zhes volo ſvoih ſtarishish rod. mn., inu zhes ſapovid Boshjo po uſi ſilli je taiſto hotel imeti ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh rod. mn., ſolſe vash shenih, inu otrouk ǀ tulikajn Starish rod. mn. ſe najde, kateri drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ sa volo shentovaina, inu kletvine teh ſtarish rod. mn., inu nezhistosti teh mladih ǀ ſvojm ſtarishom daj. mn. je bil pokoren ǀ Theska guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom daj. mn. ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom daj. mn. ǀ govorij k' ſvojm lubem ſtarishim daj. mn., inu shlahti ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym daj. mn. shpisho noſsio ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim daj. mn. ǀ od Shtorkil pishe Alciatus, de namrezh te mlade ſvoje ſtarishi tož. mn. pitaio ǀ nej sadosti de tvoje Starishi tož. mn. nereshalish ǀ te ſtarishy tož. mn. v'dueh vishah imamo premislit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi tož. mn. ǀ tudi vij ste vaſhe starishij tož. mn. taku shalili, inu martrali ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh mest. mn. shalujeio ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih mest. mn. poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ hozhem Synam dati eniga pezheniga Capuna s'leto sapuvido, de bodo s' ſvojmi ſtarishi or. mn. tega talali ǀ zhe nebote talali s'vashimi ſtarishy or. mn. 2. predniki:
vſij nje ſtarishi im. mn. ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak, Iacob, Ioseph, Hezron ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne Iude, ter ym dial, de nej ſo nezh bulshi, kakor nyh starishi im. mn., kateri ſo Preroke martrali ǀ Bug sa volo eniga ſamiga greha naſhih ſtariſhih rod. mn. to ſemlo je preklel ǀ pregreha nashyh pervih starishyh rod. mn. Adama, inu Eve Osnova stariš- je zaradi doslednosti zapisov, ki temeljijo na dejanskem izgovoru, privzeta v geselsko besedo kljub dejstvu, da bi bilo z etimološkega vidika treba nastaviti starejši, z vidika današnje rabe pa mlajši produkt moderne vokalne redukcije starši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ta2 ta določni člen (
ta):
Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
tla tal s mn. tla:
laſje dò tau rod. mn. ſo bily ſrasli ǀ jeſik je njemu do tau rod. mn. viſſil ǀ Mojſſes vershe ſvojo shibo na tla tož. mn. ǀ popade shpegu ga ob tla tož. mn. lushi, ter na ſtukoſſu resbije ǀ ſe nesmejte potſtopit kashlat, na tlá tož. mn. plunit ǀ ſe sdershite de natla +tož. mn. ne plunite ǀ na vus glaſs sazhne shrajat, inu vpyti, inu po tleh mest. mn. ſe valati ǀ najdeio drugu jutru na tlejh mest. mn. Dagona ǀ po tléh mest. mn. ſe vala ǀ sazhne na vus glaſs shraiat, inu po tlèh mest. mn. vallat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
trči (?) -čem nedov. teči:
kadar hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti, terzhe 3. ed. po nozhi, po blati, inu po ſnègi, katera v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline nevublatila, cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila de je trudna, ali eno Samo uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe (I/1, 130 s.) Če je nastavek upravičen, beseda korensko ustreza hrv. tr̀čati ‛teči’. Vendar se zdi bolj verjetno ta hapaks legomenon pojmovati kot tiskarsko napako namesto tezhe.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
trnje -a s trnje:
varva de bi koprive, inu ternie im. ed. neraslu ǀ ſo bile oſtale ſelene pereſſa tiga ternia rod. ed. ǀ is ternia rod. ed. teh boleſni bodo ſrasle roshe ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja rod. ed. eno veliko krono ſo ſturili ǀ druſiga meni ne dash ampak sauzh, inu ſtrup, koprive, inu ternie tož. ed. teh grehou ǀ na mejſti roshiz ternje tož. ed., na mejſti ſadu koprive mu je rodila ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm ternu mest. ed. ſe vala ǀ buſs po terniu mest. ed. hodit, inu ſe nesbodit ǀ Kadaj ſte vidili, de bi na terny mest. ed. raslu grosdie ǀ raſte na gmajni, vmej terniam or. ed., inu koprivamy ǀ s' ternjam or. ed. pokrit ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom or. ed. obdano ǀ kokar ena bela lilia v'mej ternjom or. ed. ǀ s'ternjam or. ed. kronan, s'shibli perbit ǀ pogledaj njegovo S. glavo s'ternjom or. ed. prebodeno ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah ternah mest. mn. valati Kakor S. Benedictus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
tvoj -a zaim. tvoj:
tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
uživati -am nedov. 1. uživati:
od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti, katere s'mladiga je bil navajen vshivat nedol. ǀ sazhne miſlit koku bi mogal Nebeſsa vſhivat nedol. ǀ y nej perpushenu oblizhe Boshie, inu nebesku veſſelje ushivat nedol. ǀ Boshje oblizhe gledat, inu uſhivat nedol. ǀ rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti, Kakor v'Nebeſsih Oblizhe Boshje vshiuati nedol. ǀ Zhistost sa lon bo imela tu lepu oblizhe Boshje do vekoma vſhivati nedol. ǀ de bi neshelil dosezhi, inu vshivati nedol. v' nebeſſih erbiszhino tiga vezhniga pozhitka ǀ sdaj pujdesh ushivat namen. s'mano reid te nebeſke troshte ǀ de bi tebi sadubil blagu, kateru sdaj ushivash 2. ed. ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash 2. ed. ǀ ta kateri ushiua 3. ed. te troshte Nebeſke ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli, inu oblizhe Boshie vshiva 3. ed. ǀ rada per pokoiu vshiua 3. ed. skuſi ſveto molitvo ǀ kar v' dolini teh ſolſſ ushivamo 1. mn. je sa to nepametno shivino, inu sa nashe truplu ſtuarienu ǀ kaj my maramo, de li tudi my vshivamo 1. mn. ǀ vy tam gori vſhivate 2. mn. taiste Nebeſshke troshte ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke zhaſse vshivate 2. mn. ǀ nashe blagu ushivate 2. mn., po nashih grobah hodite ǀ sdaj obilnu Nebeſhku krajlevſtvu vshivaio 3. mn. ǀ vashe blagu erby ushivaio 3. mn., inu na vas nespolnio ǀ vshivaj vel. 2. ed. nje lepoto de ſi lih Bug je prepovedal ǀ Vshivaimo vel. 1. mn. lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi ǀ Jeſt ſim ner poprei nye lepoto vshival del. ed. m ǀ Vſe kar ſim na ſvejtu ushival del. ed. m, kakor de pi s'ozhmy trenil je preshlu ǀ je vſhival del. ed. m ta ſvejt ǀ debi vſhiual del. ed. m ſvojo lubo ǀ leta tiza de bi od bliſi ushivala del. ed. ž tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela ǀ ona bo tvoje blagu vshivala del. ed. ž ǀ de bi vekoma Nebeshku veſſelje neushivala +del. ed. ž ǀ do vekoma bodo vshivali del. mn. m te troshte nebeske ǀ bomo ushivali del. mn. m mladoſt bres ſtaroſti ǀ drugi bodo taistu krivizhnu ſpraulenu blagu tuoje vshiuali del. mn. m ǀ bodo oblizhe Boshje vſhivali del. mn. m ǀ de budemo prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale del. mn. ž ǀ do vekoma oblizhe Boshje bodo ushivale del. mn. ž 2. zauživati:
vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat nedol. ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat namen. taiste perpraulene spishe ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal, kruh, vinu, meſsu, sozhiuie, inu vſe tu kar vſhivate 2. mn., Bug vam poſhle ǀ ony v' tem zhaſſi mleku od nyh vshivaio 3. mn. ǀ Vshivaj vel. 2. ed. tedaj po goſtem leto arznio ǀ po goſtim andohtlivu vshivai vel. 2. ed. leto Boshjo arznio Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ Pridite, inu vshivaite vel. 2. mn. Moje Svetu Reshnu Telu ǀ je te shpishe veliku lejt vſhival del. ed. m ǀ kadar bi on bjl imel lubesan pruti ſvojmu bratu, bi bil taistu dobru koſsilu vſival del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vandrati -am nedov. potovati, potepati se:
sa volo tega Saurashtua je mogal po ſvejtu ſe klatit, inu vandrat nedol. ǀ aku dalej eden vandra 3. ed. vezh je shtiman ǀ malu shtimajo taiste, Kateri nej ſo po ſvejtu vandrali del. mn. m, inu rajshali ǀ te dvej ſirote ſo po ſvejtu vandrale del. mn./dv. ž ← srvnem. wandern ‛potovati, seliti se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
voziti -im nedov. 1. voziti:
De nymamo na praſnik obenu poslovajne dellat, kakor ſo kmetuska, antuerherska della, inu kar je teshkiga della, kakor derva ſekat, vuoſit nedol., inu noſſit ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy voſil del. ed. m ǀ ſo kamen, peiſik, inu apnu voſili del. mn. m 2. voditi:
Pſſa ludje s' ſabo voſio 3. mn., de yh vahta voziti se voziti se:
ſo skuſſili, kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj ſe voſit nedol. ǀ Krajli ſe voſio 3. mn. v' kozhiah ǀ de bi po ſemli prangal, po mory ſe voſſil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vprašati -am dvovid. 1. vprašati, spraševati:
ſe nej ſmejla potſtopit niega dotekniti, ali uprashat nedol., kaj per ny yszhe ǀ ſazhne po gaſſah tekat, inu po njemu vprashat nedol. ǀ Faimoshter ga pele na Britoff, ga sazhne po Latinski vprashat nedol. ǀ Glihi vishi imash ti kadar gresh v'Cerku ſam ſebe vuprashat nedol. ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit uprashat namen. ǀ kadar ga pride vprashat namen. ǀ sboly ta krajl, poshle vuprashat namen. te Duhoune, aku sa njega Boga proſsio ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat namen. ǀ sdaj vprasham 1. ed. od kot ta Nuna je bila taku hudobna, inuc greshna ratala ǀ Sdaj uprasham 1. ed. Theologe, kaj vij pravite ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham 1. ed. to pervo Boshjo sapuvid ǀ sakaj ti vuprashash 2. ed. aku ta bolni shèli osdravit ǀ sakaj tedai ga vprashash 2. ed., aku hozhe osdravit ǀ ſocrates uprasha 3. ed. tiga Philoſopha, aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ pridejo v'Bethanio, vprasha 3. ed. Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ Gà vuprasha 3. ed. Koku je tebi ime ǀ vpraſha 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ kadar Pachomius letu vidi ſe sazhudi, inu v'prasha 3. ed. ǀ Alexander ga v'praſha 3. ed. sakaj ǀ jo uprazha 3. ed. zhe ſo njo umiſlih imeli ǀ vidi eno ſilnu lepo sheno, mu dopade vnpraſha 3. ed. gdu je ona ǀ nihzhe mej vamy mene neuprasha +3. ed., kam gresh ǀ eden tiga drusiga vuprashate 2. mn. ǀ Ah Pater! kaj vprashate 2. mn. ǀ Pametnu andlate, de uprashate 2. mn. kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ neuprashate +2. mn. kaj je s' enu meiſtu ǀ jo uprashaio 3. mn., kaj s' en offer je ona h' tej zerkvi ſturila ǀ ga vuprashajo 3. mn. sakaj letu ǀ ga vuprashaio 3. mn. ty drugi Minihi, kaj tu pomeni ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè priti dolgu zhaſsa vpraſhaio 3. mn. gdu je taisti ǀ Boga ſa ſvit neuprashaio +3. mn. ǀ vuprashaj vel. 2. ed. takushne, koku ony morio tulikajn zhaſsa v'grehu shivèti ǀ vprashaj vel. 2. ed. lete, kateri ſo yh poſnali ǀ Vuprashaimo vel. 1. mn. Turke, kaj s'eno sapuvid imaio ǀ Vprashajmo vel. 1. mn. S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj ǀ Vprashaimo vel. 1. mn. Angela Gabriela ǀ Ner poprej uprashajmo vel. 1. mn. Ajdje kaj s' eno vero imaio ǀ Vuprashajmosdaj vel. 1. mn.+ te Lutersh, inu Calvinish ǀ Vprashajte vel. 2. mn. to brumno ſusanno ǀ vuprashajte vel. 2. mn. Iosva Generala ǀ vprashaite vel. 2. mn. eniga, kateri je bil per pridigi, koku je njemu dopadla ǀ Vupraſhajte vel. 2. mn. vy eniga otroka ǀ Vprushajte vel. 2. mn. S. Chryſoſtoma ǀ En dan Cirus je uprashal del. ed. m Tigrana ǀ de poprei nej Boga ſa ſvit vprashal del. ed. m ǀ eden je te druge vuprashal del. ed. m ǀ ſe je zhudil, inu vupraſhal del. ed. m, sakaj tu della ǀ Dauid je ſvoje Poshluſhavce vpraſhal del. ed. m ǀ je upraſhal del. ed. m Annania ǀ G. Bug ga je po Abelnu uuprashal del. ed. m ǀ Ta Svetniza je vprashala del. ed. ž, sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ S. Brida je enkrat vuprashala del. ed. ž shenina ǀ ena v'mej nimy je uprashala del. ed. ž ǀ nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala del. dv. m ǀ Kadar ſo Chriſtuſa vprashali del. mn. m ǀ So prishli zolnary, ter ſo uprashali del. mn. m ǀ ſami Angelzi ſe ſo zhudili, inu ijh vuprashali del. mn. m ǀ ſo ga vupraſhali del. mn. m Kej dela 2. vprašati se, spraševati se:
Kadar my kaj noviga vidimo, ali shlishimo ſe zhudimo, inu uprashamo 1. mn. od kot letu pride ǀ Tudi neuprashamo 1. mn. vezh, kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ Vprashaio 3. mn. S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil ǀ neuprasheio +3. mn. kaj s'ene terme, inu nature je ǀ Vpraſhajmo vel. 1. mn. sakaj danaſs, Kir je she li isvolem njemu od groba gouorè Nekateri zgledi pomensko niso enoznačno določljivi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vreči vržem dov. vreči:
Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi nedol. ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi nedol., inu vtopiti ǀ katerimu je bil Gospud sapovedal roke, inu noge svesati, inu ga verezhi nedol. v'te unane temè ǀ noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij nedol. ǀ njega kakor eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi nedol. sturili ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho pezh vuèrezhi nedol. ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi nedol. malika Dagona ǀ Ta Mlajshi lok, inu ſtrelo od ſebe vershe 3. ed. ǀ prezei mezh prozh vershe 3. ed., s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti ǀ ſemla tu prekletu truplu vun vershe 3. ed. ǀ Gospud Bug ga prezei nevershe +3. ed. v' te paklenske temnize, ampak ima poterpleine ǀ naj ga vmorimo, inu v'eno jamo vershemo 1. mn. ǀ ga popadeio, inu v' morje versheio 3. mn. ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo vershejo 3. mn. ǀ varshejo 3. mn. Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo ǀ varsi vel. 2. ed. vunkaj is tuojga serza pred ſpovednika vſe tuoje grehe ǀ verſite vel. 2. mn. letukaj vashe mrejshe ǀ Verſite vel. 2. mn. mresho na deſno roko ǀ varſite vel. 2. mn. v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ versitega vel. 2. mn.+ v'te vunajnie temmè ǀ ozhij je bil na tajſto vergil del. ed. m krajl Abimelek ǀ de bi Shuelmaſter to shibo prozh vergil del. ed. m ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal del. ed. m ǀ kadar edn je bil njemu en koſſiz kruha vergel del. ed. m ǀ Dagona s' Altarja je doli vergla del. ed. ž ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli del. mn. m, kakor eno gnilo merho ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe v' morje uergli del. mn. m ǀ ſoga v' apnenizo verglij del. mn. m vreči se 1. vreči se:
Lahku zhlovek is ene ſtrehe ſe dol vershe 3. ed., ſam pak od ſebe bres pomozhi nesamore spet gori ſtopit ǀ ſe v' morje vershè 3. ed., ter je shal po vodi, kakor po Suhem ǀ de bi on prezei veno shterno ſe vergal del. ed. m ǀ ſe je bila s'kusi oknu vergla del. ed. ž, inu vubila ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. biti podoben, imeti enake lastnosti:
yh skusha aku ſe ſo po ozhetu vergli del. mn. m okoli vreči podreti, prevrniti, spraviti na tla:
G: Bug ſapovej vejtrom, de imaio vkupai priti, inu taiſto hisho, v' kateri Iobavi otrozi ſe ſo goſtili okuli vurezhi nedol. ǀ jo okuli vershash 2. ed., de ſe v' blati te nezhiſtoſti uala ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe 3. ed. ǀ prezej od vſih kraju ſvejta perlete, inu taiſto hisho okuli versheio 3. mn. ǀ s' ſamim pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil del. ed. m, inu premagal ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal del. ed. m ǀ Ceſsarjau peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli del. mn. m, inu nadrobne koſse resbili ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle del. mn. ž, inu vbile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zapoved -i ž zapoved:
Njega sapuvid im. ed. je de brat ima brata, ſestro ſaurashit ǀ Vna shena jo da sa eno piſſano ſuknio, sa katero pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta ſapuvid im. ed. Boshja ǀ sa tiga volo bom od te ſapuvidi rod. ed., inu dolshnusti danaſs govoril ǀ nej greha de bi ne ſturil, nej sasapvidi rod. ed. de bi jo neprelomil ǀ Boshy sapuvidi daj. ed. nej bil pokoren ǀ Pharaon ſapusti G: Boga, ſe shpota Boshj ſapuvidi daj. ed. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi, inu h'sapuvidi daj. ed. vſelej perpraulenih ǀ jest ſim vſelej moje ſerze nagnenu imel k'ſapuvidi daj. ed. Boſhy ǀ od sazhetka Sampson je v'strahu Boshim shivil, skerbnu sapuvid tož. ed. Boshjo dershal ǀ vy ſte Boshjo ſapuvid tož. ed. prelomili ǀ ona je bila ſapuvit tož. ed. Boshio prelomila ǀ Abraham po sapuvidi mest. ed. Boshij suojo deshelo sapusti ǀ v'tej ſapuvidi mest. ed. te nature ǀ s'eno ſamo sapuvidio or. ed. je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati ǀ hozhem Synam dati eniga pezheniga Capuna s'leto sapuvido or. ed. ǀ sapuvidi im. mn. pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi rod. mn. na tablah sapiſane ǀ ako snaio te deſſet ſapuvidi rod. mn. ǀ nei sadoſti de Boshyh sapuvide rod. mn. ne prelomite ǀ leta more poprei ſe shpeglat u'shpegu teh ſapuuidi rod. mn. Boshyh ǀ skuſi dershajne teh S. Sapuvidy rod. mn. ǀ Kaj je pregreshil, inu sturil zhes tijh deſset sapuvid rod. mn. Boshijh ǀ de bi njegovim s: Sapuvidam daj. mn. poKorni bily ǀ de bi vus ſvejt pokoren vashim ſapuvidam daj. mn. bil ǀ inu vener my K'sapuvidam daj. mn. Boshim ſe neperpognemo ǀ pokorni Sepuvidam daj. mn. Boshym ǀ terbej tudi sapuvidi tož. mn. Boshije derſhati ǀ shtrajfai ò Rihter Nebeshi lete kateri ſo tvoje S: ſapuvidi tož. mn. prelomili ǀ kadar ſte moje sapuvidj tož. mn. prelomili ǀ Boga ne lubi, inu njega s. sapuvidij tož. mn. prelomi ǀ Boshje ſapuvid tož. mn. ſim pred mojmy ozhmy imel, inu s'taistimy ſe poſvetoval ǀ Aku G: Bogu super ſe postavish, inu njega s: sapuridi tož. mn. prelomish ǀ s'nashimi nogami greshnimy po njegovih S: sapuvidoh mest. mn. hodili ǀ ali pak shivite po Boshijh sapuvidah mest. mn. ǀ po ſapuuidyh mest. mn. Boshyh, inu zerkounyh ǀ on je shivil pò sapuvidih mest. mn. S. Evangela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ženiti se -im se nedov. ženiti se:
po nyh nori glavi zhes volo ſvojh ſtarishih ſe shenio 3. mn. ǀ Sdaj k'zhaſti Boshi ſe neshenio +3. mn. ǀ nikar po vashih hudih shelah ſe neshenite +vel. 2. mn. ǀ Variteſe de ſe nebote shenili del. mn. m, inu moshile po vashi ſamavolnoſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
noga -e ž noga:
Se sbode noga im. ed. na en tern ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge rod. ed. pogledala ǀ en tern s'noge rod. ed. tebi sdere ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni nogi daj. ed. priti ſe pofliſsaio ǀ grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo tož. ed. slomit ǀ ſo hoteli pſſu prezej nogo tož. ed. obeſat ǀ je bil krulau na eni nogi mest. ed. ǀ ta Duhouni s'nogo or. ed. jo po shtengah ſuni ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo s'nogò or. ed. ſunil, de je bila ob otroKa prishla ǀ s' nogò or. ed. na sharh terkaio ǀ En shulin nemore duei nogi tož. dv. obuti ǀ noge im. mn. ſo ta sadni tal tiga shivota ǀ dokler nogè im. mn. vaſs morio noſsit ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh rod. mn. ǀ s'negnusnimi gobami od glave do nogh rod. mn. je bil obdan ǀ sdaj s' taiſtimi ſe je sapledla okuli teh miloſtouih noh rod. mn. Chriſtuſa JEſuſa ǀ shivali, katere po semli lesejo, inu veliku nouh rod. mn. imaio ǀ hozhe ſe ſapleſti okuli nje nauh rod. mn. ǀ ti nej ſi vode K'moim nogam daj. mn. dal ǀ k' nogom daj. mn. Chriſtuſavem poklekniti ǀ Boga pod noge tož. mn. poſtavi, hudizha pak na glauo poſadj ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè tož. mn. odſekat ǀ ſtegnem moje roke, inu nage tož. mn. de bodo gori perbite ǀ od velike slabusti kumaj na nogah mest. mn. ſtoy ǀ luno je pod nogami or. mn. imela ǀ pod nogamy or. mn. te gorezhe volge ǀ ti s'nogami or. mn. po nij hodesh ǀ Ne gible vezh s'nogami or. mn. ǀ shkripash pak snogami or. mn. k nogam peš:
je bil vſe kozhije prepovedal, inu vſelej je k'nogam hodil ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah, Chriſtus pak buſs k' nogam hodi ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora Zveza k nogam je kalk po nem. zu Fuß ‛peš’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati:
kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj.
narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika:
jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se:
shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti:
dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati:
de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden:
s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža):
krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža):
je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti:
je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti:
je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi:
nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti:
ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti:
aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in
obstajati:
nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi:
s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se:
li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se:
ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti:
mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cerkev -kvi/-kve ž cerkev:
hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cesar -ja m cesar:
Ceſſar im. ed. Diocletianus groſovitnu je njega martral ǀ sapovej Ceſsar im. ed. prozh ta kamen usdignit ǀ Ceſar im. ed. Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ Ceſſar im. ed. Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Cæſar im. ed. skuſi Vojsko je premagal te ſaurashnike ǀ Berem od Ceſſarja rod. ed. Fridriha ǀ Dionyſius Caſſius od Ceſſaria rod. ed. Adriana je djal ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja rod. ed. Nerona ǀ od Ceſaria rod. ed. Auguſta ſe bere ǀ kar od Ceſsaria rod. ed. Nerona piſsanu najdem ǀ ob zhaſsu Ceſsarja rod. ed. Caligula ǀ pisheio od Ceſara rod. ed. Claudia ǀ povablejne Ceſſarju daj. ed. je bilu dopadezhe ǀ En jelen je bil Ceſſarju daj. ed. Clodoveuſu pod pokaſal ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu daj. ed. slagala ǀ bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju daj. ed. pelati ǀ zhe on je prepovedal shtiuro, inu daz Ceſsariu daj. ed. plazhouati ǀ Plinius nasaj Ceſarju daj. ed. pishe ǀ veliku lejt vernu je Ceſariu daj. ed. shlushil ǀ sveſaniga ſo bily k'Ceſariu daj. ed. perpelali ǀ lubesan je bila taku Ceſſaru daj. ed. dopola ǀ Iudouski krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja tož. ed. obyskati ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja tož. ed. isvolit ǀ En Jelen je noſſil Ceſſaria tož. ed. Eliogabola ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja tož. ed. proſsit ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria tož. ed. oſlepiti ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana Ceſsaria tož. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja tož. ed. Aureliana ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju mest. ed. Ottonu III. ǀ nezh nespodobnishiga ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju mest. ed., kakor kader je terd ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam or. ed. ǀ Herpilio pred Ceſſarjam or. ed. Conſtantinam obtosheni ǀ pred Ceſarjam or. ed. Henrikuſam tem III ǀ je beshala pred Ceſarjem or. ed. Diocletianam ǀ pred Ceſarjom or. ed. Klezhi ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom or. ed. ǀ pred Conſtantinam Ceſsariam or. ed. ǀ s' Ceſſariam or. ed. govorit ǀ s' Ceſsarjam or. ed. Diocletianam ǀ s' Zeſſariam or. ed. ſmej govorit ǀ Firshti, inu Ceſſary im. mn. ſo bily njemu pokorni ǀ vy krajly, inu Ceſary im. mn. ǀ krajlij Ceſarij im. mn., inu Papeshij na varh suoje glave noſsio ǀ s'en exempel Ceſſarij im. mn. imaio Ceſsarja tož. ed. S. Henrica ǀ Viſoku je bil polsdignen na ſtol teh Ceſſariu rod. mn. ǀ je bil duor teh Ceſſariou rod. mn. sapuſtil ǀ ſmert teh Ceſſarjou rod. mn. ǀ krone vſyh krailou, inu Ceſsarjou rod. mn. ǀ kateri Ceſſarjom daj. mn. krono is glaue oduſame ǀ po Rimi ſo te Ceſarje tož. mn. pelali ǀ Ceſſar im. ed. zhes vſe Ceſſarie tož. mn. Chriſtus Jesus ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary or. mn. Theodoſius < slovan. *cěsar'ь̏ ← lat. Caesar; → car
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
denar -(j)a m denar:
en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dolg2 -a prid. dolg:
Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug im. ed. m, inu nej prevezh frishen ǀ koku dolh im. ed. m, inu shrok ima biti ta zholn ǀ koku dolga im. ed. ž, inu shroka je semla ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga im. ed. ž molitvu ǀ vſaka ura ſtu leit douga im. ed. ž ſe ym sdy ǀ Kateri imajo en dolh tož. ed. m nuſs ǀ Mojſſes je imel takorshno dolgo tož. ed. ž poterpeshlivoſt ǀ najde eno dougo tož. ed. ž shibo ǀ Se shtima, inu sheli enu dolgu tož. ed. s, inu srezhnu shivejnie ǀ venem dolgem mest. ed. m plajshi ǀ po eni dolgi mest. ed. ž bolesni ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim or. ed. m shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ oblezhen je bil s'enem dougim or. ed. m plaisham ǀ je bila meni ſturila taku dolge tož. mn. m roge ǀ shene imaio dolge tož. mn. m laſsij, inu kratko pamet ǀ v' Indij je ena deshela, v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge tož. mn. m noſſio dolg čas m želja, hrepenenje:
meni je dolh zhaſs im. ed. po tebi ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs im. ed. po ſvoij lubi nebil Primerniška oblika je navedena pri → daljši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
drug -a zaim. drug:
En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hrbet -bta m hrbet:
kadar herbet tož. ed. shpeglu pokashe, shpegal tudi njemu herbet tož. ed. oberne ǀ guishnu bi taiſtimu harbet tož. ed. obernil ǀ bom tebi pokasal moje rame, inu herbit tož. ed. ǀ ſdaj ſo malike molili, inu G. Bogu herbt tož. ed. obernilj ǀ po herbtu mest. ed. ga tepeio ǀ vſy ſo bili sasnamenouani na herbitu mest. ed. s' snamenam ene Sulize ǀ ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti mest. ed. ǀ en Angel s' peſtio po herpti mest. ed. tiga mertviga udari ǀ roke sa herbtam or. ed. ſvesheio, de s'potnohty kry mu shviga ǀ Vidite ta veliki shakil Kateriga sa herptom or. ed. dershim
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kir4 vez. ko:
sdaj kir mi tudi Boga sa njega duſho molimo, on tudi ſuoje uſheſsa satisne ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki ſtan je ſturil, v'tem Kir vezhkrat ſvojga kojna je v'gostje povabil ǀ Satorai varite ſe vy, Kateri ob tem naſhim Zhaſsu, Ker G. Bug taKu mozhnu naſs gajshla ǀ Drago Hostienſis na tem ne zvibla, v'tem ker letukaj pravi ǀ riſnizhnu je bil ſpoſnal Hijpocrates v'tem ker pravi potem kir potem ko:
po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ po tem kir je suoj offer G. Bogu offral, je shal noter v'tu s: Mestu ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila tiga neuſmileniga, inu neverniga Siſara Zapisi verjetno kažejo na govorjeni kər < kədər (Škrabec 1916: 68).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kvartati -am nedov. kvartati:
ampak po nyh fraj voli shiveti, lebat, pyanzhovat, quartat nedol., pleſſat ǀ po tem ſazhnete quartati nedol., ter dopoli nozhij quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ Pojmo igrat, quartat namen. de zhaſs inu dan pretezhe ǀ vſaK dan Quartash 2. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta 3. ed., burfla, jei, pyè, klafa, inu marmra ǀ cel dan quartate 2. mn., jgrate, pianzhuate, klafate, inu druge grehe tribate ǀ po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio, kuartaio 3. mn. ǀ nuzh, inu dan je quartal del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli, pyli, jeidili, quartali del. mn. m fablali, inu klafali ǀ kulikain ſe ijh najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali del. mn. m → kvarta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nevaren -rna prid. nevaren, poguben:
nevaren im. ed. m ſtan je teh Vishishih ǀ Sboly, bolesan nevarna im. ed. ž rata ǀ samerka, de bolesan je neuarna im. ed. ž ǀ ta ſvejt je enu globoku, inu nevarnu im. ed. s morje ǀ v'temmi tiga neuarniga rod. ed. m Svejta rajshamo ǀ My plavamo po mory tiga nevarniga rod. ed. m Svejta ǀ ne pobegne s'te nevarne rod. ed. ž deshele tega greha ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu daj. ed. m porodu obſodil ǀ ſvoi nevarni tož. ed. m dol. greshni ſtan je bil ſposnal ǀ to glaboKo, inu nevarno tož. ed. ž rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom ǀ na tako dalno, hudo, nevarno tož. ed. ž pot ſe ſta poſtavila ǀ aku ſi padla v'tu nevarnu tož. ed. s morje teh ſmertnih grehou ǀ bres vſiga premishlovaina ſe po tem nevarnem mest. ed. m morju tiga ſvejtà ſpoſtè ǀ v'tem neuarnem mest. ed. m Egypti tiga ſapalaviga ſvejta ſe najdemo ǀ dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim mest. ed. m ǀ kaj tedaj imamo ob taiſti nevarni mest. ed. ž uri ſturiti ǀ nevarni im. mn. m ſo porodi shenskem pershonam ǀ takorshne shlushbe ſo nevarne im. mn. ž ǀ takorshne nevarne tož. mn. ž mreshe njemu proshio ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih mest. mn. bolesnah ſe najdete ǀ njeh dusha v'nevarnih mest. mn. duhounih bolesnah ſe najde primer.> Svejt je nevarnishi im. ed. m kadar nas lubi, kakor kadar nas ſaurashi ǀ morje tiga ſvejtá je veliku golufnishi, inu nevarnishi im. ed. s presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi, inu nevarnishi im. ed. m ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi, inu neuarnishi rod. mn. bolesni ǀ s' maihinih vſakadainih grehou pride v' te ner vekshi, inu nevarnishi tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
obhajilo -a s obhajilo:
Svetu Obhailu im. ed. tem pravizhnem je vezhni leben ǀ tem pravizhnem je nes rezhenu nuznu Svetu Obhajlu im. ed. ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili daj. ed. ǀ na Veliki Nozhni Dan gre k' obhajli daj. ed. ǀ vy perſtopite k'ſvetimu obhailu daj. ed. ǀ poshle pò Svetu obhailu tož. ed. ǀ s'Kusi s. obhaijlu tož. ed. paK offramo ſijnu Boshjga ǀ pò obhaili mest. ed. S. Clara je diala ǀ po obhajli mest. ed. vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ po Obhailu mest. ed. Mashnik je hotel ſpet Groffu kojna povernit ǀ s' enem ſamem Svetem obhailam or. ed. bote taiſto dusho is viz v' nebeſſa perpravili ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila im. mn. ǀ pokure, obhajla im. mn., molitve vam nebodo nezh pomagale ǀ aku tvoje molitve, almoshne, ſpuvidi, obhajla tož. mn., Mashe, poſte, inu boshie poty neoffrash G. Bogu h' zhaſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ozirati -am nedov. ozirati se:
pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio, pò Cerkui oſeraio 3. mn. ǀ ſvoje bele roke, inu noge persy je kasala, po Zerkvi oſerala del. ed. ž ozirati se ozirati se:
ſe nesmejte potſtopit kashlat, na tlá plunit, veliku minie okuli ſe oſerat nedol. ǀ okuli ſe oserate 2. mn., inu ſtu nespodobnih miſil imate ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali +del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pasti1 padem dov. 1. pasti:
nej hotel v'rouke ſvoijh puntarju paſti nedol. ǀ nimaio tulikajn perloshnoſti v'greh paſti nedol., kakor moshje ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti nedol. ǀ po pravizi bi bil imel vsnak padit nedol. ǀ lahkejshi pres peruti letejti … po shtriki pleſsat, inu nepadit +nedol. ǀ pred tvojo Milost na moja greshna kolena padem 1. ed. ǀ vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh 2. ed. inu mene molish ǀ kadar Slon pade 3. ed. nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ enu perizhe ſe negane, ena kapla deshia nepade +3. ed. ǀ vidi prepot vezhniga pogubleina, de noter napade +3. ed. ǀ obedua edn verhi tiga druſiga martua padeta 3. dv. ǀ v'velike grehe padete 2. mn., dokler ſturite kakor Eva ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil, kadar v' nezhistoſt padète 2. mn. ǀ vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite 2. mn. ǀ kateri venu goſtu blatu padeio 3. mn. ſe nemorio vun skopat ǀ v' perloshnoſti vtonio, v'greh padeo 3. mn. ǀ ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo 3. mn. ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio, inu vezh v'greh nepadeio +3. mn. ǀ sdaj prezej letu ſturi padi vel. 2. ed. doli na kolena pred tvojga Odreſhenika na Chriſu respetiga, inu ſa isvelizhejne tvoje dushe resmartreniga, ter rezi ǀ Padite vel. 2. mn. hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga ǀ hlapz je bil vùeno glaboko vodo padil del. ed. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel del. ed. m ǀ sdajzi je v'cerqvu tekal na nage kolena padal del. ed. m, sa milost, inu gnado Boshij je proſsil ǀ je bil padu del. ed. m, inu krulav postal ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil +del. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla del. ed. ž ǀ de bi jo obdarshal, de bi nepadla +del. ed. ž ǀ de bi supet v'grehe nepadila +del. ed. ž ǀ nekiteru je padlu del. ed. s na dobro Semlo, inu je sraslu ǀ ſe je bal de bi kij kaj na glavo nepadlu +del. ed. s ǀ v'veliku bushtvu ſo bily padli del. mn. m ǀ de bi v'greshno perloshnoſt padili del. mn. m ǀ bi ſe varvali, de bi v'greh nepadili +del. mn. m ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle del. mn. ž, inu poteptane bile ǀ ſo v' greh, inu v' paku padile del. mn. ž ǀ is luffta Mana, inu jerebize ſo na semlo padele del. mn. ž ǀ de bi drofftinize prozh nepadle +del. mn. ž 2. vpasti:
s'veliko vojsho pade 3. ed. v'njegovu Ceſarstvu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi vel. 2. ed. v' deshelo Amalechitersko ǀ enkrat Samurizi s'veliko vojsko ſo bili v' Calabrio padli del. mn. m noter pasti priti na um, spomniti se:
Sdaj meni noter pade 3. ed. kar ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa ǀ mu noter pade 3. ed., de bi dobru bilu, kadar bi vmerl kakor en bogaboyezhi Duhouni ǀ Sakaj prezei ta miſil tebi noter pade 3. ed. ǀ meni nihdar bi ne bilu noter padilu del. ed. s, de enu jejze bi pekil v'takushni vishi ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli meni noter padle del. mn. ž ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne misly noter padile del. mn. ž ǀ de bi druge misli noter njemu nepadle +del. mn. ž okoli pasti zvrniti se, cepniti, pasti:
od ſtraha omidli, inu okuli pade 3. ed. ǀ v' lize jo ſadene, ona okuli pade 3. ed. ǀ peld okuli pade 3. ed., ſe resbie, inu reſuie kakor pepeu ǀ veliku ſtu Lejt nyh sid ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride okuli nepade +3. ed. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat, de okuli nepade +3. ed. ǀ okuli padeio 3. mn. dauri, kar noter prideio try strashni hudizhi ǀ je bil mertvu okuli padil del. ed. m ǀ od velike bolezhine je bil okuli padil del. ed. m, inu omedlel ǀ kakor je bil od mise vſtal, mertu je bil okuli padal del. ed. m ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva padla del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu del. ed. s, inu ſe poderlu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pijančevati -am nedov. pijančevati:
sdaj je zhaſs ſe poſtit, nikar pyanzhovat nedol. ǀ sdaj je navada lebat, inu pyanzhouat nedol. ǀ kadar bi bilu perpushenu pijanzhovat nedol. ǀ nimate po oshtariah, inu hishah pianzhuat nedol. ǀ ony gredo quartat, pyanzhovat nedol. ǀ imate pojti Boga sahualit, inu nikar pyanzhuat namen. po oshtariah ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova 3. ed., pleſſa, skaka, leba ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova 3. ed., inu leba ǀ vam da saſtopit, de sdaj shiher lebate, pyanzhuate 2. mn., nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ vy pak cel dan quartate, jgrate, pianzhuate 2. mn., klafate, inu druge grehe tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio 3. mn. ǀ ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi pyanzhvajo 3. mn. ǀ onij pak po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio 3. mn. ǀ Vsaki dan je lebal, inu pyanzhoval del. ed. m ǀ menish, de tvoja dusha, katira je en zhiſt duh bo jeidila, inu pyanzhovala del. ed. ž ǀ nej ſo shentovali, nej ſo pyanzhvali del. mn. m ǀ ſo lebali, pyanzhuali del. mn. m, pleſſali inu noreli ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali, inu pijanzhuali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pobiti -bijem dov. 1. pobiti, ubiti, pomoriti:
vſe kar je shiviga bo sapovedal pobiti nedol., inu konzhati ǀ po nedolshnem je bil puſtil pobyti nedol. Gabaoniterje ǀ poshle tozho, katera vſe nijve, inu vinograde pobije 3. ed. ǀ tozha vaſhe vinograde vam pobye 3. ed. ǀ Pride tozha pobiie 3. ed. vashe vinograde ǀ sdaj tozha pobje 3. ed., sdaj slana pomorj ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber na Faraona, inu njegovo vojsko, ter vſe pobjè 3. ed. ǀ tozha velika ſe dol reſsuje po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye 3. ed. ǀ aku tozha tebi venegrade bobije 3. ed. ǀ zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio 3. mn. ǀ eno nuzh nanaglom s' oroshje popadeio, vahte pobijejo 3. mn. ǀ s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio, inu pobyeio 3. mn. ǀ nashi tvoje premagaio, inu pobiò 3. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj vel. 2. ed., inu konzhai ǀ eden je ſvoje ſaurashnike pobil del. ed. m, inu pomuril ǀ Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula inu vſe pobila del. ed. ž ǀ dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla del. dv. m ǀ taisti ſloni ſo pobili del. mn. m njega lastne sholnerje ǀ Filiſtery ſò bily njegovo vojsko pobily del. mn. m ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli del. mn. m, inu Konzhali ǀ eniga ſo vbyli, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli del. mn. m ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara vojskovati: Polè njegovo vojsko prezej ſo bile pregnale, inu pobile del. mn. ž 2. pobiti, razbiti:
bi mogal en potreſs priti … ali ena teshka tozha inu cegle, inu ukna pobiti nedol. ǀ vſe pò hishi reſneſti, inu pobiti nedol. ǀ on nenehà, dokler vſe ſobe njemu nepobie +3. ed. pobiti se raniti se:
vprasha liſizo … aku ſe je pobila del. ed. ž O zapisih z b- glej → bobič.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
počasu prisl. počasi:
obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ Levu hitru tezhe, vuol pozhaſſu hodi ǀ taku po zhaſſu leta Nuna taku dalezh je bila prishla de ſi je bila naprei vſela is kloshtra vbejshat ǀ Po zhaſſu Abraham, kam gresh ǀ pò zhaſſu, O ti lepa, inu isvolena Diviza → počasi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pripraviti -im dov. pripraviti, spraviti:
hozhe njega do vekoma v'pakel perpravit nedol. ǀ sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit nedol. ǀ bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu perprauit nedol. ǀ kadar mene hozhe ſvejt, meſſu, inu hudizh v' greh perprauvit nedol. ǀ vſy hudizhi s'pakla, vſe martre tiga ſvejta nej ſo mogle ven ſam ſmertni, greh prepravit nedol. ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu perpravit namen. ǀ tudi druge shene, inu dekelze v'ſramato, inu v'grehe perpravish 2. ed. ǀ v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish +2. ed. ǀ ym enu dobru koſſilu perpravi 3. ed. ǀ s' shauzham cellu ſvoje truplu napolni, kateru v' velike bolesni ga parpravi 3. ed. ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau 3. ed. tu bogatu, Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi +3. ed., kakor lubesan ǀ motite te Moshke Perſhone, inu perpravite 2. mn. de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo ǀ poshreshnost zhloveku velike bolesni perneſse, katere ga pod semlo perpravio 3. mn. ǀ nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam pod semlo per pravjo 3. mn. ǀ ſe varvaio de v'greh edn tiga drugiga neperpravio +3. mn. ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho parpravio 3. mn. ǀ lepe beſſede, velike oblube, inu shenkinge te nedolshne v' greh perprauio 3. mn. ǀ hudizhy taiſto posledno ura vſakatero dusho perpravit ſe pofliſſaio, inu veliku dush v' tu Zagovajne perpraviò 3. mn. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil del. ed. m ǀ od lona, kateriga je tem perpravel del. ed. m ǀ Kazham po simi Bug je perprauil del. ed. m en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo, inu s'tem ſe shivè ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki prepravil del. ed. m ǀ de bi ta hudi njega neomotel, inu v' leto faratario neperpravil +del. ed. m ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot perpravila del. ed. ž ǀ sakaj ſi ti naſs tvoje otroke v'ſerd Boshy prepravila del. ed. ž ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo del. ed. ž ǀ te druge je v'reve, inu pogublejne perpravilu del. ed. s ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili del. mn. m ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel perprauili del. mn. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali inu v'greh yh neperpravili +del. mn. m ǀ veni minuti vaſſ bodo v' to vezhno paklensko martro perpravile del. mn. ž pripraviti se pripraviti se:
k'obenimu dellu bi ſe nesnala parpravit nedol. ǀ per zajtu ſe perpravi 3. ed. sa tiga mertviga maſhovati ǀ nej ſe perpraui 3. ed. k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ je perpraulen vſelei nam ſvojo Sveto gnado dati, aku li my ſe perpravimo 1. mn. taiſto prejeti ǀ aKu poprei h'taisti ſe neperpravimo +1. mn. ǀ na letu per zaiti neſpremislite, inu neperpravite ſe 2. mn. ǀ Se perpravio 3. mn., inu naprej usameio Chriſtusa popaſti ǀ prepraviſe vel. 2. ed. tedai dusha, kakor ſe sraima Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ perpravimo ſe vel. 1. mn. tudi per Zajti ǀ perpraviteſe vel. 2. mn. tudi vy k' ſmerti ǀ de bi ſe perpravil del. ed. m k'spuvidi ǀ de bi ſe my perpravili del. mn. m njemu napruti pojti na svojo vero pripraviti zapeljati:
Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli ſe neshli, kakor je bil Joſeph Putipharau hlapz, katiriga je iskala Goſpodina na ſvojo vero perpravit nedol. ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo na ſvoio vero perpravil del. ed. m, inu v'hishi dershal, de ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit pripraviti ob spraviti ob, vzeti:
Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit nedol. ǀ ob tuoje, poshtejnie hozhe tebe perprauit nedol. ǀ po ſili jo ob diviſhtvu perpravil del. ed. m ǀ iesa je tebe ob pamet perpravila del. ed. m v hudo ime pripraviti spraviti na slab glas:
Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè perpravit nedol. ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi 3. ed. ǀ opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio 3. mn. ǀ de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè perpravil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
puščava -e ž puščava:
is Paradisha je bila ratala ena bodezha puszhava im. ed. ǀ prideio veno nerodovitno pushavo tož. ed. ǀ ie mogal veno puszhavo tož. ed. beishat ǀ Je JESUS od Duhà v' puſzhauo tož. ed. pelan ǀ je bil ſashel veno puſzhavo tož. ed. ǀ imà ta Folk puſtiti poiti v'pushavo tož. ed. Bogu offrovati ǀ vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo tož. ed. poshilal ǀ so bily poslali v'puszhauo tož. ed. vprashat S. Joanneſa ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo tož. ed. pershla ǀ kadar po puszhavi mest. ed. je raishal pruti desheli te oblube ǀ v' taisti pushavi mest. ed. nej ſo mogli ni kruha, ni druge shpishe imeti ǀ ſo v puſzhavi mest. ed. telleta molili ǀ David je molil v'puszhavi mest. ed. ǀ v'pushzhavi mest. ed. ſe je poſtil ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave im. mn., kateri nepolnio Nebù ǀ s'kuſi taiſte puszhave tož. mn., ym oblubi eniga Angela ſa Variha dati ǀ v' shtrashne puszhave tož. mn. ſo shli prebivat ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne pushzhave tož. mn. prishli ǀ Pogledajte v'Puszhave tož. mn., inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ te shalostne Pushave tož. mn. ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ on je od ludy beishal, inu raishi v' puszhavah mest. mn., kakor v' meſtah prebival ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina po pushavah mest. mn. je hodil ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah mest. mn. paſsly ǀ ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu, kateri v'puſhavah mest. mn. prebiva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
raztalati -am dov. razdeliti:
od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah reſtalat nedol. ǀ lete restala 3. ed. tem vboſem Jetnikom ǀ vſe Kar Se v'desheli perdela slednimu ſe glih restala 3. ed. ǀ Sakaj pak trykrat reſtala 3. ed. ta shlahtni Rod ǀ yh najde per mory, kateru G. Bug je bil reſtalal del. ed. m pò ſrejdi ǀ resnizhnu je de G. Bug je restalal del. ed. m shlushbe, iuu andverhe tiga ſvejta ǀ je bil reſtallal del. ed. m ſvoim shlushabnikom ſvoje danarie ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera restallal del. ed. m ǀ kadar bi Bug mislil, inu skerbel sa ludy, bi restalau del. ed. m blagu, de bi vſy mogli shivit ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim reſtalali del. mn. m → talati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
skakati -am nedov. skakati:
preproſte pishata ſazhneo v'ogin skakat nedol. ǀ she danashni dan more po gorezhim voglu skakat nedol., inu pleſsat ǀ od veſselje ſo sazhele skaket nedol., inu pleſsat ǀ ta rogati hudizh pò hishi skaka 3. ed. ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka 3. ed., leba ǀ hudizhi mej vami skakaio 3. mn., kadar vy pleſſate ǀ s'komedianti pred folkam je skakal del. ed. m, inu pleſsal ǀ hudizhi ſo po ny skakali del. mn. m ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni skakale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Skitija -e ž zemljepisno lastno ime
Skitija:
Scithia im. ed. ſe huali de je bila porodila krajlizo Tomiro ǀ kakor nam samorio ſprizhat Scithia im. ed., Europa, Thracia, inu Achaia ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat noter v' to deshelo Scythio tož. ed., kir vekshi tall ludy je bil pod bandero Chriſtuſa Jeſuſa perpravil ǀ pojte v'scithio tož. ed., inu tankaj bote vidili de po simi, inu po lejti ſo od veliziga mrasa smersli ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby, v'Scity mest. ed. Skítija, antična dežela na jugovzhodu Balkanskega polotoka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
skusiti -im dov. 1. poskusiti:
Pater hozhmo skuſit nedol. ſe pobulshat ǀ hozhe skuſit nedol. tiga taku shkodliviga Lintvorna premagat ǀ David skuſsi 3. ed. hodit, ali kumaj je mogal gibat pod taisto teshavo ǀ skuſite vel. 2. mn. premenit vashe greshne pejſmy v'leto ſveto pejſſim 2. izkusiti, občutiti:
ſpodobnu je de skuſsi 3. ed., inu pozhuti pravizo Boshjo ǀ aku dalej eden vandra vezh je shtiman, sakaj po ſvejtu veliku vidi, shlishi skuſi 3. ed., inu ſe navvzhy ǀ Kakor ozhitnu skuſimo 1. mn. vſak dan ǀ Kakor s' vasho shkodo skuſſite 2. mn. ǀ Kateru skuſio 3. mn. te vboge, inu sapushene vuduve ǀ Nuz te arznie je skuſil del. ed. m David ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil del. ed. m uni nesrezhni zhlovik ǀ nej skuſsil del. ed. m kaj je terpleine ǀ Ta zhaſs bosh skusil del. ed. m takorshne britkosti, kakorshne nikuli nej ſi skusil del. ed. m ǀ vprashajte uniga zhe je veliku poſvejtu raishal, inu ſi skuſſil del. ed. m ǀ Kakor je skuſila del. ed. ž una hudobna shena ǀ Letu ſi ſvojo vezhno shkodo je skuſſila del. ed. ž una Gospa ǀ Letò resnizo je skuſsila del. ed. ž una petlerza ǀ kakor ta duhouna Neveſta je skuſla del. ed. ž ǀ kateri ſo skuſſili del. mn. m, kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj ſe voſit ǀ Kateru ſo tudi skuſili del. mn. m ty Israelitery ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni skakale, inu skuſſile del. mn. ž koku lushtnu je v'ogni prebivat 3. preizkusiti:
je hotel skuſit nedol. poprei, zhe ſe bodo pobulshali ǀ veliKu arznij je bil skuſil del. ed. m, ali vse sastojn skusiti se spopasti se:
s' letem ſe hotel Firsht Curimenſis s' mezham skuſit ǀ on hozhe s'Goliatam ſe skuſsit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit, inu s' levam ſe skuſſit nedol. Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
smejati se -am se/-ejem se nedov. smejati se:
Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati nedol., inu norzhie tribat ǀ Liſiza ſe sazhne ſmeiati nedol. ǀ sdaj je zhaſs ſe jokat, nikar ſmejat nedol. ǀ ſe ſazhna ſmeiat nedol. shpot dellat ǀ negremo ſe jokat, ampak ſe ſmejat nedol. ǀ v' Zirkvah ſe potſtopio preusetnu govorit, ſmeati nedol., okuli oſerat ǀ ſe ſazhneo v' njega ſmiati nedol. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat namen., pogovariat ǀ ſe she ſmeiash 2. ed., inu veſſelish ǀ kadar eden tuojga pſa vudari, ſe ſmejash 2. ed. ǀ temu ſe ſmejesh 2. ed., s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali, inu she ti ſe ſmeiesh 2. ed. ǀ vſe kar je shiviga, taku rekozh ſe ſmeia 3. ed., inu troshta ǀ zhe ſe ſmeja 3. ed., taku tudi shpegal ſe pruti ſmeja 3. ed. ǀ sdrashbe della v' ſoſeski, ter ſe smeja 3. ed. ǀ Se v'tebe s'ustimi ſmeje 3. ed., ali Kadar bi bilu mogozha s'ozhmij bi tebe prestrelil ǀ pred Samo S: Troyzo, inu vſo drushbo Nebeſhko ſe ſmeiate 2. mn., shfazate okuli ſe oserate ǀ vasha dusha je Boga sgubila, k'temu ſe she ſmejate 2. mn. ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio 3. mn., pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho ſe ſmejeio 3. mn. ǀ Angeli ſe ſmejejo 3. mn. ǀ ſmeiaiteſe vel. 2. mn. kulikajn hozhete ǀ je vidil eniga mladiga, de ſe je ſmeial del. ed. m, inu lushten bil ǀ cell dan je po oshtariah hodel fable poshlushal, inu pravil, fatal, inu ſe ſmejal del. ed. m ǀ yszhe Arzata, de bi shnym ſe jegral, ſmeial del. ed. m inu troshtal, de nebò umerl ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel del. ed. m ǀ on pak ſe je h' timu ſmial del. ed. m ǀ na vaſs glaſs ſe je ſmejala del. ed. ž ǀ sdaj veniga, sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala del. ed. ž, inu ſvoie nage bele perſij kasala ǀ nihdar ſe nej ſmiala del. ed. ž ǀ pred nym bi ſe ſmeiali del. mn. m, inu quantali ǀ hudizhi ſo po ny skakali, inu ſe ſmejali del. mn. m ǀ Ludje ſe ſo njemu ſmiali del. mn. m ǀ nekatere bi ſe ſmeiale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
stopinja -e ž 1. stopinja, sled:
kakor is dima ſe poſna ta ogin, is ſtopin rod. ed. ta shival ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti, ampak sa veliko gnado je dershala, kadar noge, inu ſtopine tož. mn. je mogla kushati ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah mest. mn. te ſapelane, inu preuſetne Eue hodila ǀ dajte ym vy dober exempel taku one potekò po vashih ſtopinah mest. mn. 2. korak:
ene ſtopine rod. ed. ne ſturimo de bi tebe nashli ǀ ene ſtopine rod. ed. nebodo mogli is kloshtra ſturiti ǀ od ſlabuſti vſako drugo ſtopino tož. ed. je padal ǀ leta karsnar sa vſako stopino tož. ed. ga s' palzo pò reprah ogladi ǀ je jo luzhil 100 shritu, ali ſtopin rod. mn. dalezh ǀ Jeſt shtejem tvoje ſtopine tož. mn., inu yh ſapishem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
škof -a m 1. škof:
Kadar ſim bil Shkoff im. ed. ſim bil vbushiz ǀ Conſtancienſis shkoff im. ed. s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu ǀ vmerje Shkof im. ed. Hildeſemenſis ǀ en Skof im. ed. v' perſianski desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada ǀ enkrat S. Antoninus Florentinski skoff im. ed. ie memu ene hishe shal ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit S. Flauianus Shoff im. ed., inu veliku drugyh Svetyh Duhounyh ǀ Poterdit bi nam mogal Reginherus Miſnenski shkoa im. ed. ǀ Sklenem s'tem kar berem od S. Lupa shkoffa rod. ed. ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa rod. ed. ǀ po ſmerti ſe je bil prikasal shkofu daj. ed. ǀ je Gospud Bug djal ſmirneskimu shkoffu daj. ed. ǀ ta S. Pushaunik po ſmerti ſe je bjl perkasal lugdunskimu ShKofu daj. ed. ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga shkoffa tož. ed. Ceadda ǀ je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa tož. ed. pridiguat od ſodniga dneva ǀ sa Jerusalemskiga skoffa tož. ed. isvolil ǀ nam je eniga S. Shkofa tož. ed. poſlal ǀ do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam or. ed. Aſſianskem ǀ de bi Sholnery, Deshelski, Duhouni, inu Shkoffi im. mn. pó njegovem exempelnu hodili ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shkofij im. mn. s. Bonifaciuſa ǀ kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu rod. mn., inu shegnanih Maſhniku ǀ V' imeni vſyh Shkoffou rod. mn. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Nameſtniky tyh shkofou rod. mn. s. Landoalduſa ǀ tajſtu truplu imaio pokoppat v'grob tyh skofoh rod. mn. ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom daj. mn., inu duhounem Gospudom en lep exempel puſtil 2. patriarh:
Nikar skuſi golobe, kakor S. Nizephora Pizhimskiga Shkoffa tož. ed. < *pškof ← stvnem. biscof ← lat. episcopus ← gr. ἐπίσκοπος ‛škof’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
teči -čem nedov. 1. teči, tj.
premikati se v teku:
Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj.
premikati se (o tekočini):
sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku:
kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
tolči -čem nedov. tolči, tepsti:
s' shelesnimi ketnamy sazhneo tauzh nedol. ǀ glasnu ſazhne vpyti, s'glavo ob ſteno tauzhi nedol. ǀ s' glavo v'sijd tauzhe 3. ed. ǀ vſe skuſi tauzheio 3. mn. inu pilio ǀ poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo 3. mn. taraio, predeio ǀ bolesni, inu potrebe naſs tauzheio 3. mn. ǀ po Synu Boshjmu Chriſtusu JESVSV touzheio 3. mn. ty greshni ludje kakor kovazhi po naklu ǀ Kadar je tu resbelenu shelesu taukil del. ed. m ǀ ta hudobni Cain ga je s' enem polenam taukal del. ed. m ǀ s' duema kladuama ſo taukli del. mn. m tolči se tolči se:
S. Hieronymus s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
trije tri štev. trije:
trye im. mn. m ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti ǀ V'tem mejſti Bononia trije im. mn. m purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga capuna imeli ǀ trje im. mn. m Studenti ſo vkupaj veni poſteli leshali ǀ katere oblaſt inu muzh ſo ſpoſnali ty terje im. mn. m krajli ǀ noter prideio try im. mn. m strashni hudizhi ǀ letij trij im. mn. m s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ lete try im. mn. ž Perſone ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ koku tu more biti de je en ſam Bug, inu vener ſo Trij im. mn. ž Pershone ǀ try im. mn. s leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij im. mn. s sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ suetust unijh treh rod. mn. mladenizhu ǀ NA SVETIH TRYEH rod. mn. KRAILOV DAN ǀ folsh prizhat je ena velika nespodobnoſt, katera trem daj. mn. pershonam shkodi ǀ try tož. mn. m zegle pod glavo mu deneio ǀ ſe taku opijesh de trij tož. mn. m dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ vſak dan mu imaio try tož. mn. ž shpishe poſlati ǀ taku trij tož. mn. ž S. Maſhe ſporedaj shlishi ǀ Indianarij try tož. mn. s cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio ǀ trij tož. mn. s cella lejta je leshala, inu martro tega poroda terpela ǀ zhestrij +tož. mn. s cela leta li ene ſame caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ v' teh tryeh mest. mn. vishah ſe pohujshaine da ǀ v' treh mest. mn. vishah po uſot ſe najde ǀ v' tréh mest. mn. zerkuah ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH mest. mn. KRAILIH ǀ v'treh mest. mn. vishah ǀ oblubio v'trjeh mest. mn. dneih dellu ſturiti ǀ ta Angel mu ſe je bil perkasal s'tremi or. mn. shibamy ǀ S' temy Tremy or. mn. shtrajfingi G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ mati s'tremij or. mn. hzheramy ie v'hishi bila
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
volja -e ž volja:
taku nej ſe ysde tvoia S: vola im. ed. ǀ vaſha boganarodnost, inu huda vola im. ed. vam neperpusti dobriga ſturiti ǀ en dan hozheo dobre vole rod. ed. biti, inu v'lushtah tiga meſsa dopernesti ǀ kejkaj krivizhniga, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole rod. ed. ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole rod. ed. vſe poverniti ǀ shraj nepomeni boj, inu vojsko, ampak pomeni de ſo dobre volè rod. ed. ǀ ſo bilij dobre vola rod. ed., inu polovizo pijani ǀ anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli daj. ed. ſuper ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo tož. ed. Boshjo dopolnesh ǀ on je to sheno napraulal, inu shenkinge oblubil, aku bo njegovo volo tož. ed. doperneſla ǀ is Serza ſe v' volo tož. ed. Boshjo poda ǀ nikar njega S. vola tož. ed. temuzh hudizavo doperneſsete ǀ nihdar ſvojo volò tož. ed. nespremenij ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela, inu proſsila de bi nije vola tož. ed. ſturil ǀ je treba v'volo tož. ed. Boshijo ſe podati ǀ Pridigarij nimaio po shejli teh ludij pridigat ampak pò voli mest. ed. S. Duha ǀ mu rezhe de bi imel ta lepi ſad po suoij dobri voli mest. ed. useti ǀ aku hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke, ſakaj letu ſtoij v'tuoj frai uoli mest. ed. ǀ Ie rejs, de s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu perveſan, ali lete ketene ſam ſim s'mojo volo or. ed. ſturil ǀ vezhkrat je shal k'ſpuvidi s'volo or. ed. ta greh ſpovedat ǀ kateri misli shlushit Bogu, inu hudizhu, kir ſvoje greshne vole tož. mn. dopolni za tega voljo zato:
sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ sa tiga vola vſy ſe ſo njemu perklainali ǀ ſa tigo volo ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga Præcepteria ǀ ſatiga volo Papesh Gregorius XIII. je djal ǀ Satigo volo krail je bil Joſepha zhes vſe AEgypterske Firshte polsdignil ǀ Satega vola poite, vuzhite vſe ludij za + tož. svoj. prid./zaim. + voljo na ljubo, zaradi:
ſo leto proſsili de bi imela sa Boshijo volo odpustiti ǀ vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ nej ſi zhastil taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ sa vashih grehou vola, vasha dusha je Boga sgubila ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio za voljo tega zato:
sa volo tiga je v'Nebu shal, de bi nam pomagal ǀ Sa volo tiga s. Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ Sa volotiga S. Baſilius je imal vrshoh rezhi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zanikrnost -i ž malomarnost, nemarljivost:
Ah shpotliva sanikornost im. ed. ǀ O shpot preveliki! O ſanikornoſt im. ed. prekleta ǀ vaſha sanikarnost im. ed., vaſha boganarodnost, inu huda vola vam neperpusti dobriga ſturiti ǀ O senikornost im. ed. prekleta ǀ sa volo vashe sanikarnoſti rod. ed. teshko raitingo bote mogli meni dati ǀ is ſvoje sanikornoſti rod. ed., inu nemarnoſti ga nej hotel oblezhi ǀ od ſanikornoſti rod. ed. v' shlushbi Boshy ǀ de bi kej sa volo nashe sanikornosti rod. ed. sapuſtil ǀ Sa volo taKushne maihine sani Kornoſti rod. ed. Faraon ſe taKu reſerdij ǀ Gospodary ſe toshio zhes sanikornoſt tož. ed. ſvoyh hlapzou ǀ s' kusi nyh sanikornost tož. ed. ga sgubie ǀ nikar mene neſodi po moj ſanikornoſti mest. ed., ampak po tvoi nesgruntani miloſti ǀ pò sonikornoſti mest. ed. je bil edn pulfer saſhgal ǀ Obari nas Bug pred takorshno sanikornoſtio or. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zemlja -e ž 1. zemlja, tj.
prst, zemeljska površina in
ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja:
obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela:
Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
živenje -a s 1. življenje:
Ta ſmert je bila danaſs ratala tu shivejne im. ed. ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu shiveine im. ed., inu pozhitik ǀ tem pravizhnim je shivejnie im. ed., tem greshnim ſmert ǀ naſhe shivènie im. ed. je raunu kakor voda, katera tezhe po semli ǀ kakushnu je tu tekozhe naſhe shivenie im. ed., takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ rajtingo dajte od vashiga shivejna rod. ed. ǀ takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ od perve minute tvojga pozhetia, do ſadne minute tvoiga shiuejna rod. ed. ǀ kar ym je bilu potrebnu k'shivejniu daj. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne tož. ed. kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ pobulshajte per zajtu vaſse greshnu shiveine tož. ed. ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu shivejnie tož. ed. ǀ Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit vashe ſhivejne tož. ed. zhes Boga marmrate ǀ s'Kusi nijh greshnu shivenie tož. ed. ǀ leto premiſleozh nyh shiveinie tož. ed. bodo pobulshali ǀ vy, kateri enù takushnu skivejne tož. ed. pelete ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu shiveni tož. ed., kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ Nasha ſmert dishi po nashem shiveniu mest. ed. ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom or. ed. ſte reſerdili ǀ kateri bi miſlili s' enem brumnem shiveniam or. ed. ǀ s'nashijm greshnim shivenjam or. ed. ǀ en shpot s'ſvojm shjvejnam or. ed. Chriſtuſu sturj 2. prehrana, živež:
nesabelena shpisha, inu neslana je nashe shivejne im. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne tož. ed. ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi Pomen ‛prehrana, živež’ se pojavi le v navedenih dveh primerih in je verjetno analogen po dvojnem pomenu besede → življenje, kjer je prvoten.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
iti grem dvovid. iti:
sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati:
Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar:
kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se:
Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za:
da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kralj -a m 1. kralj:
Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl im. ed. s'sholnery ſe je bratil ǀ krail im. ed. Seſostres ſe je pelal v'ſvoje Mestu ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl im. ed. v'ſvojm krejleſtvi ǀ Herodesh krjl im. ed. ga je rad poshlushal ǀ Margareta Ogarskiga krajla rod. ed. Hzhij ǀ ijm je bilu sapovedanu od Kraila rod. ed. ǀ ſtoij na deſnizi kraila rod. ed. Nebeskiga ǀ de bi li krajlu daj. ed. mogli vſtrezhi ǀ Krajlu daj. ed. ſo hoteli saudati ǀ Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu daj. ed. ǀ k'krajlu daj. ed. Davidu je djala ǀ Pashe gre nasai, poshto Krailu daj. ed. opravi ǀ sa Israelskiga krajla tož. ed. je bil njega isvolil ǀ ſe v'Krajla tož. ed. saleti ǀ Sakaj tedaj Chriſtuſa imenuje Kraila tož. ed. ǀ kateri je takorshno urozhino v' Krajlu mest. ed. obudil ǀ v'krailu mest. ed. Davidu ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala pred Krajlam or. ed. ǀ krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom or. ed. ǀ ſi perſlen s' krajlam or. ed. Henricuſam ſaupyti ǀ myr ſturil mei Krejlam or. ed. Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam ǀ zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. ǀ Trije krajli im. mn. is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati ǀ krajlij im. mn. imaio oblaſt li zhes ſvoje ſamu krajleſtvu ǀ trye krajly im. mn. ſo bily is dalnih deshil prishli ǀ ſte kraily im. mn. Nebeskiga kraileſtva ǀ okuli kateriga ſó ſtali shteri, inu dvejſſeti Krajlou rod. mn. ǀ Nei reſnize v'duori teh krailou rod. mn. ǀ hualio dobruto kinenskyh krajlov rod. mn. ǀ veliku mogozhnih Gospudu, inu krajlu rod. mn. ſe je nashlu ǀ Tizam je dal ta luft, krajlam daj. mn. te dvore ǀ Krajlom daj. mn., inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine krajle tož. mn. ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH KRAILIH mest. mn. ǀ ſe vidi veſselje v'Krajlah mest. mn. ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v' mej krajli or. mn. David ǀ s' drugimi Krajli or. mn. vojskovati je bil perſilen ǀ s' Paſtery njega moliti, s' krajly or. mn. njemu naſha ſerza offrovati ǀ ble shelish s'krajly or. mn., inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy 2. matica:
cilu zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. < slovan. *korl'ь̏ po Karlu Velikem, stfrank. Karl (768–814); pomen ‛matica’ je kalk po star. nem. Bienenkönig, lat. rex apium; → Bukve teh kraljev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nesti nesem nedov. nesti:
velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti:
En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek:
dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
semveč vez. 1. temveč:
vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah hudih vashijh pozhutku ǀ nei zhlovik, semuzh li ena podoba zhloveska 2. (drugega) kakor:
po celem mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ jest ſe ne boijm drugu, semuzh moje matere ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga nepriatela mojga ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide ſemuzh en ſam Kamen ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo ǀ nervezh ſe imamo bati, de bi kejkaj neſturili, ali nemislili v' Hishi Boshy, kateru bi G. Bogu ſuper bilu, ſe muzh imamo s' to ner vekshi pohleunoſtio, inu andohtio v'Zerkui biti ǀ drusiga s'nijh ust nej bilu shlishat, ſemezh 3. ampak samo:
obena shena nej ſmejla slatiga guanta noſsit, ſemuzh krajliza ǀ nikuli druſiga ludje nebodo dellali, ali mislili ſemuzh li Boga zhaſtili Geselska beseda je nastavljena po etimološkem načelu, saj beseda izvira iz zveze *sěmь vě̋t'e; → temveč.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
služba -e ž 1. služba, služenje, opravljanje dela:
dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse taista shlushba im. ed. ǀ nemore niemu dopasti nasha shlushba im. ed. pres zhistiga ſerza ǀ polek ſvoje ſvejſte shlushbe rod. ed., imaio Bogu shlushit ǀ de bi on tudi G: Bogu povernil ſad te huale, inu andohtlive shlushbè rod. ed. ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij shlushbi daj. ed. te greshnike ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi daj. ed. Commoda ǀ zhakai lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi daj. ed. ſi doperneſil ǀ Na tem nej zviblat de h'shlushbi daj. ed. temu Satanu, inu eni shleht Pershoni veliku vezh nekateri zhlovik bo ſturil, kakor pak h'shlushbi daj. ed. G: Bogu ǀ raunu tem, nikar tem pervem h'ſhlushbi daj. ed. ijh pustim drukat ǀ h'slushbi daj. ed. tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi daj. ed., inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih ǀ nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi, inu k'shlushbi daj. ed. Boshij ǀ celli ægypt bo tebi na shlushbo tož. ed. ſtregil ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo tož. ed. stregal ǀ veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo +tož. ed. ſtreshe ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo tož. ed. vshaffaio ǀ hualeshni ſe bomo isKasali Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo tož. ed. ǀ on neſturj kar njemu dopade, ampak kar je dolshan po ſvoj shlushbi mest. ed., inu voli Boshj ǀ Fliſik tedaj bodi o zhlovik v'shlushbi mest. ed. Boshij ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto ſhluſhbo or. ed. ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ odpovedal ſe je bil od vſih shlushb rod. mn. ǀ de bi restalal ludem vſe andverhe, inu shlushbe tož. mn. tiga ſvejta ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe tož. mn. veliku krat ſe skregaio 2. suženjstvo:
Kakor Israelitery, kateri ſe ſo bily rejshili od tarde shlushbe rod. ed. Faraonave ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe rod. ed. 3. dobro delo, usluga:
Vſakatera majhina shlushba im. ed. vasha bo obilnu polonena ǀ tudi v' tem zhaſſu, kir je na krishu viſſil on nej mogal obene takorshne shlushbe rod. ed. Bogu ſturiti, de bi ſi taku hitru nebeſſa sashlushil ǀ kaj s' eno veliko shlushbo tož. ed. bote Gospudu Bogu, inu Svetimu Nem. ſturili ǀ G. Bug polona obilnu eno maihino shlushbo tož. ed., kakor eno veliko, kadar is prave lubesni Boshje pride ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe tož. mn. njemu h' zhaſti ſturiene 4. pozdrav:
sakaj enkrat shlushbe rod. ed. nesporozhish tvoj ſvejsti Neveſti K 4. pomenu prim. pri Pleteršniku po Cafu službo povedati ‛einen Gruß melden’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
andverhar -ja m rokodelec:
terbej de dellauz, inu andverhar im. ed. je pravizhen ǀ ti Goſpud, ti Andeverhar im. ed., ti Dohtar ǀ Leta andtverhar im. ed. je imel ſliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem … Andverharju daj. ed. ǀ So tekli Anduerhary im. mn. ǀ v' shtazunah teh andverhariou rod. mn. ǀ delauzam, anduerhariam daj. mn. lona n' hozheo plazhat ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij or. mn. Crispinus Beseda se z izjemo enega zapisa v I/2, 202 pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se sicer uporablja različica → antverhar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
apetit m apetit, tek:
Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Avlus m osebno lastno ime
Avel:
enkrat Aulus im. ed. Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham (II, 419) ǀ Aulus im. ed. Gelius pishe, de cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila (V, 443) Ável Gélij, lat. Aulus Gellius (roj. 120), rimski pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Benediktus -ta m osebno lastno ime
Benedikt:
de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati Kakor S. Benedictus im. ed. ǀ umerje Papesh Benedictus im. ed., na mejſti tega ſo bily isvolili Pelagiuſa ǀ ter je bil ſtopil v' ta Sveti Orden S. Benedicta rod. ed. ǀ Vidim tankaj Benedicta tož. ed. de nah po tem bodezhijm ternu ſe vala ǀ Maria Diviza s' Svetem Benedictam or. ed., inu s' Svetem Lorenzam 1. Sv. Benedíkt (480–543), it. menih, ustanovitelj benediktinskega meniškega reda 2. Benedíkt I., papež (575–79)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
bodeč -a prid. bodeč, oster:
jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
božji -a prid. božji:
Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
čeva s mn. čreva, drobovina:
trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil, inu vſe njegovu oſſezhje, inu zheva im. mn. ſe ſo isſule ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva im. mn. ſo ſe vidle ǀ po ſrejdi shiu je bil shagan, de vſe njegove zheua im. mn. ſo ſe bile isſule ǀ Arrius je bil pozhil, inu vſe zheua im. mn. ſo ſe bile iſſule
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dajanje noter dajanje navajanje, nagovarjanje, nakazovanje:
pred ſapo moiga noter daiaina rod. ed. ſo beishale ǀ bres gnade, inu noter daiana rod. ed., Svetiga Duha ǀ de bi my pervolili njegovim noter daianju daj. ed., aku my ſamy n'hozhemo pervoliti ǀ ti ſi nepokorna Boshijmu noterdaijaniu daj. ed. ǀ s'kuſi ſvojo S. Gnado, inu noter daianje tož. ed. slednu greshnu, inu tardovuratnu ſerze lahku more omezhiti ǀ s' kusi Boshje noter dajaine tož. ed. je bil pobegnil na ta hrib Argeus ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj sapuvidi shiveti, ali nihdar naſs nej ſo hoteli bugat, temuzh li po hudizhovim noterdajanu mest. ed. ſo shiveli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
duh -a m duh, tj.
1. vonj:
Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje:
zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša:
de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
eksempel -na/-pla m zgled:
dober exempel im. ed. vezh nuza, kakor dobra beſſeda ǀ kakor s'danashniga Exempelna rod. ed. ſe doli vſame ǀ is letiga Exemplna rod. ed. bote samerkali ǀ nam poſtavi k' enimu exempelnu daj. ed. koku my imamo v' Zerkvi Boga zhaſtiti ǀ S. Iogri nam ſo en exempel tož. ed. dali ǀ Vam hozhem en Exempel tož. ed. te lubesni naprei poſtavit ǀ namejsti dobriga hudt exempal tož. ed. ſi dal, inu druge pohuishal ǀ exempl tož. ed. vſimite od Deodatusa ǀ po Exempelnu mest. ed. Marie Divize ǀ nej ſmo po exemplu mest. ed. Boshjm piſsali ǀ s'nyh hudim exempelnom or. ed. yh pohushaio ǀ s' ſvojm hudem exempelnam or. ed. drugem ſerze dadò tudi taku dellat ǀ s' dobrem exemplam or. ed. pak lahku ſe h' dobruti perpravi ǀ ty exempelni im. mn. vam ſe neraimaio ǀ ste sadosti exempelnu rod. mn. danaſs lete resnize shlishali ǀ imamo veliku exempelnou rod. mn. v' S. Piſſmi samerkanih ǀ ſakaj druge exempelne tož. mn. yſzhemo ǀ poterdit s' exempelni or. mn. ǀ kadar bi jest hotel poterdit to reſnizo s'exempelnomy or. mn. ← lat. exemplum ‛zgled’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fraj nepreg. prid. 1. prost, svoboden:
frai im. ed. m biti je ena dobra rejzh ǀ is ſuoje fraij rod. ed. ž, inu dobre vuole ǀ ne more zhlovesko frai tož. ed. ž volo perſilit ǀ ima ſvojo fraj tož. ed. ž volo ǀ Bug nam je dal saſtopnoſt, de samorimo, reslozhit tu dobru od hudiga, frei tož. ed. ž volo de ſi samorimo velik lon per Bugu sashlushit, inu njega lubit ǀ ſerze je imel frai tož. ed. s ǀ letu ſtoij v'tuoj frai mest. ed. ž uoli ǀ na ſvejtu bom mogal po moj perloshnoſti, inu fraj mest. ed. ž voli shiveti 2. odprt, nahajajoč se na prostem:
je bil konz vſel na fraj mest. ed. ž gaſsi ǀ Manaſſes je molil v' kehi, Jacob pak na frai mest. ed. s puli pod fraj nebesa pod milo nebo:
katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa pod fraj nebesami pod milim nebom:
je pod frai or. mn. nebeſſami pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal pod fraj nebesom pod milim nebom:
ſapovej pod fraj Nebeſsom miſo perpravit ← nem. frei ‛prost, svoboden’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Gelius m osebno lastno ime
Gelij:
Aulus Gelius im. ed. pishe, de cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila (V, 443) ǀ enkrat Aulus Gellius im. ed. ſe je po mory pelal s'enem Philosopham (II, 419) → Avlus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
grmeti -i nedov. grmeti:
En dan sazhne garmeiti nedol., ter treshi v' leta ſteber ǀ kadar shlishim garmejti nedol., spumnem na ſodni dan ǀ je bil ſturil germejti nedol., bliskat, inu en velik desh ǀ Ieſt ſim dobru vejdil, de pò tem kir dolgu zhaſsa garmi 3. ed., k'ſadnimu de ſe deshu ulije ǀ Bug od ſerda garmi 3. ed. nad nymi ǀ shrai garmi 3. ed. po celli desheli ǀ je na Nebu garmelu del. ed. s, bliskalu, shumelu, inu erjulu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga, od kateriga po celli ſemli je garmèlu del. ed. s ǀ taku mozhnu bo germelu del. ed. s, inu blisKalu de ludje bodo oſlipeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gvišen -šna prid. gotov, določen:
ena gvishna im. ed. ž shena nei obene ſrezhe s' zhibelami imela ǀ Oh ſtrashna ſodba! vener guishna im. ed. ž, inu pravizhna ǀ Letu je enu gvishnu im. ed. s ſnamine de ta dusha bò pogublena ǀ sazhne petlerzo uprashat, zhe je bila v'hishi eniga gvishniga rod. ed. m Gospuda ǀ Bug do ene guishne rod. ed. ž mere, inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ pride k' enimu gvishnimu daj. ed. m konzu hudiga djaina ǀ ſo bily prishli k' nyh guishnim daj. ed. m konzu ǀ Mashnik ym en gvishen tož. ed. m pepel na glavo poſtavi ǀ Ti pravizhni Bug ſi ludem en guishen tož. ed. m konz poſtavil ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin tož. ed. m Kamen pod semlo ǀ Sveti Auguſtinus je djal de G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim meſti ſvoj gvishni tož. ed. m dol., inu domazhi jeſik ǀ kadar zhlovek bo eno gvishno tož. ed. ž mero grehou napolnil ǀ edn mu pokashe enu gvishnu tož. ed. s sheliszhe ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni mest. ed. ž vri vKupaj priti ǀ katiri s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem or. ed. s saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ je shla mimu enih gvishnih rod. mn. Gospudou ǀ je bila ſapuvid, inu navada ene gvishne tož. mn. m dny praſnovati ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne tož. mn. ž kambre, v' katerih je goſtarje raunal ǀ je bil sapovedal tudi de imaio ene guishne tož. mn. ž rezhy Niemu offrat ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne tož. mn. ž/s sheliszha poſna ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna tož. mn. s mejſta vode poſtavil, inu morje ǀ hodi po enih gvishnih mest. mn. andlah presež.> ta ner gvishni im. ed. m pot, inu ner lusheishi je ta lubesan pruti G. Bogu ← srvnem. gewis ‛gotov, določen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hitro prisl. hitro:
shena hitru tezhe k'Iesuſu ǀ kaj menite de taku hitru ſim jest poſabil na vaſho hudobio ǀ ta Pater hitru tezhe k'tej bolni primer.> en saſtopem Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde ǀ s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ po shlebi hitrèshi tezhe kakor po semli presež.> K'sadnimu ſe je niemu sdelu de nar hitrei bi mogal s'vinam obogatit ǀ leta ner hitrei pogaſſi ta ogin ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo vshaffaio ǀ skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen rata kakor hitro vez. takoj ko:
ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ Kakor hitru je bil Adam boshio sapuvid prelomil, njegova dusha je bila umerla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hostarija -e ž gostilna:
de li polno hosterio tož. ed. ludy imaio ǀ gre v'hoſtario tož. ed. po mosha ǀ onij pak po hoſtariah mest. mn. ſe klatio, piianzhauaio, kuartaio ǀ celli dan je v' hoſtarjah mest. mn. tizhal → hoštarija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hrib -a m gora, hrib:
Hrib im. ed. od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba rod. ed. Olimpus imenovaniga ǀ s'hriba rod. ed. ena ſilnu velika ſkala ſe je bila utergala ǀ ſapovej enimu hribu daj. ed. de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib tož. ed. Tabor ǀ Ta shlahtna tiza phenix imenovana … te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij, ter na en viſoki hrip tož. ed. poſtavi ǀ ſe usdigne na ta rib tož. ed. Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ſe bò prikasal na hribu mest. ed. Sinai ǀ katero na hribu mest. ed. Calvarie bò prelil ǀ je hotel na hribi mest. ed. Thabor eno utto ſydat ǀ na tem viſſokem hribi mest. ed. Calvarie ǀ hribi im. mn. od veſſelja ſò pleſſali ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou rod. mn. ſtudenizi ſverat ǀ vſe hribe tož. mn., inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ Pasterij na hribah mest. mn. ſo nijh ouzhize sapustili ǀ v' mej vſimy hribamy or. mn. ſi je isvolil ta hrib Carmel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hrom -a prid. hrom:
Te hrome tož. mn. m je oſdravil (III, 150) ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah, inu borshtah vkupaj klizat, inu perſilit te slepe, inu gluhe, inu hrome tož. mn. m (IV, 79)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Indija -e ž zemljepisno lastno ime
Indija:
kadar is Indie rod. ed. ſi ſe ſamkaj pelal ǀ Lete dny ſim bral, kar is Indiæ rod. ed. piſheo, de en Ajd je bil prishal v'tu meſtu Goa ǀ k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt … S. Thomash Indio tož. ed. ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo tož. ed. pellali ǀ Thomas gre v'Indio tož. ed., kir poprej nihdar nej ſo od Christuſha shlishali ǀ krajl Artaxerxes je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy mest. ed. ǀ v'Indij mest. ed. taisti neverni ajdouski ludje taku mozhnu ſvoje starishi ſposhtujeio ǀ po cellem ſvejtu, inu v' Indie tož. mn. ǀ Takushni ſo kakor vnu drevie, kateru v'Indiah mest. mn. raste od katerih Herodotus pishe Índija, azijski podkontinent; → Indije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Izmael -a m osebno lastno ime
1. Izmael:
Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael:
Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail:
Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kamra -e ž kamra, soba:
s' eno gorezho glauno je bil s'ſvoje kamre rod. ed. ſtepu eno loterzo ǀ vſelej pred tvojo kamro tož. ed. en boben dershè ǀ vſaku jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro tož. ed. priti ǀ v' tem sazhne enu ſtrashnu ropotajne v' Kamri mest. ed. te bolne ǀ kateri je bil zhes vſe nje shazne kamre tož. mn. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah mest. mn. reſtalat ← srvnem. kamer, kamere ← lat. camera ← gr. καμάρα ‛obok, svod, obokana soba, pokrit voz’; → kambra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kožica -e ž koža:
Rezimo, de je taiſta lepa bella koshiza im. ed., katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa, inu de ſi lih roſa je bila padla, inu ſmozhila ſemlo, ali te kozhize rod. ed. ſe nej bila doteknila ǀ Vſe njegove koshize im. mn. ſo G. Boga zhaſtile ǀ sa tiga volo karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh andverh, sakaj de ſi lih koshize im. mn. ſmerdé ǀ de bi ſmert vſe skusi pred ozhmy imel, G. Bug s'mertue shivine Koshiz rod. mn. mu je bil guant ſturil ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz koshize tož. mn., inu pepeu ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem ſe neſmej moshovati, zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tož. mn. tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi, inu nesapezhati ǀ G. Bug sa dobru vſame tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize tož. mn. ǀ po vſyh shilah, inu koshizah mest. mn. tauzheio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kraljevati -ujem/-am nedov. kraljevati:
Hozhesh s' Chriſtuſam v' nebeſſih krajlovati nedol. ǀ Goſpodovati, inu krajlovat nedol. na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu ǀ kej Krajluiesh 2. ed. ti ǀ Po cellim ſvejtu Bug krajluje 3. ed. ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova 3. ed. v'ægypti ǀ pouſot khtrajlvua 3. ed., pouſot oblast ima ǀ Gospud Bug pak po celem ſvejti Gospodari, inu krejluie 3. ed. ǀ v' nebeſſih, kir zhaſtitu Krajlujeio 3. mn. ǀ skusij ne muzh ti drugi Krajlujejo 3. mn. ǀ Krajlvaj vel. 2. ed. nad namy ǀ kadar je krajloval del. ed. m na semli ta hudobni Diocletianus ǀ vekoma bo krailovula del. ed. ž v' nebeſsih ǀ bodo do vekoma v'Nebeſſih krajlovali del. mn. m → kralj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
krvav -a prid. krvav:
ne leshj vezh krivau im. ed. m v' grobi ǀ suknja je vsa Krijvava im. ed. ž ǀ Sonze bo Kryvavu im. ed. s ratalu ǀ ſonze je bilu umerknilu, krivau im. ed. s, inu temnu ratalu ǀ do krijviga rod. ed. s ſe gajshlat ǀ Ali vſaK dan doKriviga +rod. ed. s ſe gaijshlat KaKor S. Bernardus ǀ Sam Syn Boshi pred ſmertio je kryvau tož. ed. m put potil ǀ ſim kryvavu tož. ed. m put potil ǀ ta Kryvavi tož. ed. m dol. put is vuſiga shivota je potil ǀ ſo dershali v'roki ta nagi, inu kryvavi tož. ed. m dol. mezh ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Ti kervavi tož. ed. m dol. put potish ǀ vener kervaui tož. ed. m dol. put potj ǀ sazhne s' ſmertio ryniat, inu karvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga tož. ed. m ži. ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo tož. ed. ž, inu odarto ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo tož. ed. ž perneſli pokasat ǀ oblizhe je imela kryvavu tož. ed. s, inu ranenu ǀ ſi neupash hodit po tem kryvavem mest. ed. m poti te pokure ǀ sagleda Angela s' krivavem or. ed. m mezham ſtati na Jeruſalemskem meſti ǀ s'Krijvavo or. ed. ž glavo bi damu shlij ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi im. mn. m ratajo ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih rod. mn. Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ de bi ti enu morje krijvavyh rod. mn. ſolſ prelila ǀ proſsim sa pet Karuavih rod. mn. Chriſtuſavih Ran ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete krijvave tož. mn. ž, prebodene, inu ranene nam kashe ǀ ſvoje Sveta uſta inu brado vſo krivova tož. mn. s (?) imá ǀ jo shelim v' Duor Mojga Ozheta na moyh kryvavih mest. mn. ramah neſti ǀ po njegovih krivavih mest. mn. ſtopinah ǀ s' krivavimi or. mn., inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu objeti ǀ s'krijvavimij or. mn. ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kupčevati -ujem nedov. kupčevati, prodajati:
dobru je ſnal kupzhovati nedol. sa Nebesku Krajleſtvu ǀ Sazhne kupzhuati nedol., shleht blagu sa dobru predajati ǀ ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati nedol. ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati namen. ǀ kateri v' tej vishi kupzhuje 3. ed. ǀ Vij kateri kupzhujete 2. mn. po ſuhijm, inu po mokrijm ǀ Moshie (nikar shene) kupzhuieio 3. mn., predaieio, golufaio, kradeio, folsh prizheio ǀ notri kupzhujejo 3. mn. ǀ kupzovaj vel. 2. ed. tedaj, andlaj, inu barantaj ǀ de bi Kupzhoval del. ed. m, inu barental ǀ kaku ſmò my kupzhovali del. mn. m s' danary niegove Svete gnade ǀ v' Tempelni ſo kupzhuali del. mn. m ǀ v' Tempelni ſo kupzhuvali del. mn. m ǀ de bi taku kupzhavali del. mn. m → kupec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
lagati lažem/lagam/legam nedov. lagati:
v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat nedol., ble kakor pſ lajat ǀ lagati nedol., inu kunshtnu golufati ǀ lety imaio ſvoj laſtni jeſik, namrezh klet, preklinat, predushat, perſegat, shentovat, klaffat, inu logat nedol. ǀ takrat hudizh ſe perkashe inu eno shlafernizo mu da, rekozh: Lashesh 2. ed. ǀ kadarkuli zhlovik laga 3. ed. greh ſturi ǀ kadar eden lagà 3. ed., reſnize negovori ǀ kaj je ſatu meni mari, de li nuza, inu pomaga shiher ſe lega 3. ed., ſakaj ta je modruſt tiga ſvejtà ǀ zhe pak jeſik je zhern, namrezh, de govori hude greshne beſſede, de kolne, preklina, po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa, marmra, opraula, lashe 3. ed., folsh prizha ǀ ta dua ne laſheta 3. dv., inu negolufata ǀ Ali nesamerite vy meni, aku bom rekal, da grobu lashete 2. mn. ǀ lasejo 3. mn. po vſijKotah de bi li eden tega drugiga v'shkdo perpravitij ǀ ſo taku dolgu lagale del. mn. ž inu prekladale, dokler ie bilu od eniga na duanaiſt prishlu Branje zapisa lasejo (I/1, 19) ni zanesljivo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
lahak -hka prid. lahak:
Leta pot je lahak im. ed. m, inu aku po letem bote hodili bres vſiga zvibla bote v' nebeſſa prishli ǀ ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak im. ed. m ǀ niemu lehak im. ed. m, inu nikar teshak grèh ſe sdy ǀ nje duh je bil taku lohak im. ed. m ǀ Ie rèſs de bi lahka im. ed. ž ſapuvid bila ǀ Lahka im. ed. ž rejzh je beſſeda, inu lahku is uſt sleti ǀ vſe lahku im. ed. s, inu lushtnu ym bò naprej prishlu ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga rod. ed. m leſſa ǀ stu sguvoru najdemo, de taiste lahke rod. ed. ž, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot teh grehou, kateri v'Paku pele, kakor pak ta lahki tož. ed. m dol. pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit, kakor pak to lahko tož. ed. ž Christuſhavo butaro ǀ tu thesku, sa lahku tož. ed. s, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame ǀ hodio po tem lahkim mest. ed. m poti te lubesni ǀ Sama lubesan, inu myr te velike teshave ſakonske premaga, inu lahke tož. mn. ž ſturij primer.> njemu ſe sdj lahkeishi im. ed. m inu slatkejshi ta ſtrupeni, greh presež.> ta ner gvishni pot, inu ner lusheishi im. ed. m je ta lubesan pruti G. Bogu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
laški2 prisl. italijansko:
kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ nej ſo lashki snali ǀ on ſam je taku po lashki pejl laški1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
leteti -im nedov. leteti:
ſhtrauſ nemore letejti nedol., temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti nedol. ǀ te proſsimo vuzhinaſs Kiekaj gori lèteti nedol. ǀ kregul pak lety 3. ed. taku viſsoku de ſe nemore vidit ǀ lettij 3. ed. zhes en iastrop, vidi to ardezho moſhno leshezho ǀ Ta kregul, kadar dolgu zhaſsa sa tizamy letj 3. ed. ǀ kakor ty orly, kadar pozhutio to merho od uſeh kraju ukupaj letio 3. mn. h' tej merhi ǀ enkrat S. Michaël Archangel je po Nebeſſih letel del. ed. m ǀ taiſta golobiza s' eno peretnizo je letela del. ed. ž ǀ ena muha je zheſs njega letella del. ed. ž ǀ kakor de bi njegou shelodiz ena karniza bila, vſe je v' njega letelu del. ed. s ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli del. mn. m ǀ zegli ſo is ſtrehe leteli del. mn. m ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli del. mn. m ǀ nyh dushize ſo leteile del. mn. ž v' Nebeſſa ǀ Strele gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle del. mn. ž ǀ tize shive, ſo k'tem smalanem letele del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
lizati ližem nedov. lizati:
noge mu sazhne lisat nedol. ǀ Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe 3. ed. dokler pravu vidio ǀ paik kar lishe 3. ed. v' ſtrup ſe preoberne ǀ En paik pride na gartrosho, pride tudi na taiſto ena zhibela, obedua lisata 3. dv. to gartrosho ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo 3. mn. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo 3. mn., inu s'tem ſe shivè ǀ dolgu zhaſsa ta shegnani kelik je lisal del. ed. m v'katerem ta S. Reshna krij je bila lizati se prilizovati se:
moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna, inu golufna kakorkuli Liſiza, ona ſe ſna Liſat nedol., radovat, inu ſmaihlat okuli zhloveka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Lucifer -(j)a m osebno lastno ime
Lucifer:
Lucifer im. ed. s'ſvojo paklensko vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ Chriſtus odurazha ludij od Luciferia rod. ed. ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja rod. ed. k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia perpravil ǀ vſe ſe je veſſelelu, sunaj Lucifera rod. ed., inu njegovih tovarshou ǀ Aſmodæuſ oblubi Luciferu daj. ed., de hozhe Antona premagat ǀ perneſsò en ſtol na kateriga poſſadè njeh firshta Luciferia tož. ed. ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja tož. ed. ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ njega dusho hudizhij ſo v'paku neshli, inu pred Lucifera tož. ed. poſtavili ǀ ta pushtob ſi piſsal nikar po moim exemplu, temuzh po Luciferiu mest. ed. ǀ na vnem ſvejtu bodo s'Luciferiam or. ed. ponishani ǀ Vy ò ſerzhni Vojshzaki, kateri s'Luciferam or. ed. ſe vojskujate Lúcifer, lat. Lūcifer, padli angel, glavni hudič
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
luft -a m zrak:
vuoda, ſemla, lufft im. ed., inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ poln luft im. ed. strashnih orlu ſe vidi ǀ is luffta rod. ed. Mana, inu jerebize ſo na semlo padele ǀ Zhes element tiga luffta rod. ed. je dal oblaſt S. Elieſu ǀ taiſti, kateri shpisha cilu tize tiga lufta rod. ed., je shpishan bil od S. Josepha ǀ s'lufta rod. ed. se doli ſpustj ǀ ony nei ſo shegnouali, oblake pregainali, inu hudizhe s'luffta rod. ed. isgainali ǀ kadar bi sapovedal lufftu daj. ed., de ima naſs okushit ǀ de bi ta lufft tož. ed. szhiſtil ǀ Te Tize katere celldan luft tož. ed. s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ ſvoje mladizhe imaio v'luft tož. ed. viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ Tize katere po luffti mest. ed. lejtajo ǀ Tiza danas po luffti mest. ed. lejta, zhes eno uro Jagar jo vſtreli ǀ Tize prebiuaio v' lufti mest. ed., ribe v' vodi ǀ je bil vudaril pò lufftu mest. ed. ǀ zhudne sveſde v'luftu mest. ed. ſe Kasheio ← nem. Luft < srvnem luft ‛zrak’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
mehak -hka prid. 1. mehak:
v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak im. ed. m, inu ſladak ǀ mehka im. ed. ž postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka im. ed. ž slaba reizh ǀ vaſhe ſerze ie mehku im. ed. s kakor vuſik ǀ is ſvoje mehke rod. ed. ž poſtele ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga rod. ed. s ſerza hitru poſabio, inu odpu ſtè ǀ ſonze oterdj to gillu, inu mehak tož. ed. m ſturj ta vſik ǀ kakor de bi bily na eno mehko tož. ed. ž blaſino perleteli ǀ nasha natura je taku Slaba, de li po mehkim mest. ed. m poti hozhe hodit ǀ kakor de bi na eni mehki mest. ed. ž blasini leshal ǀ Mehkam daj. mn. poſtelam ſo odpovedali, ter na goli semli, s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ ſim ſe valal po mehkih mest. mn. poſtelah 2. netrden, krhek:
vener mu oſtane ſlabust te k'hudimu nagnene nature, katera je kakor glash mehka im. ed. ž, sakaj kakor edn tega drokne prezei ſe resbie primer.> O velika muzh gnade S. Duha! katera naſs sicer ſlabe inu mehkejshi tož. mn. m kahor glash, ſturi mozhne inu ſtonovitne kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
menih -a m menih:
en Menih im. ed. je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil ǀ Minih im. ed. sazhne urshoh hudizha dellat ǀ taiſti Meneh im. ed. je bil Sveti Vitalis ǀ sposnal bode tudi uni Menih im. ed. Cunus is imenom ǀ prizho vniga Bogabojezhiga Miniha rod. ed. Ordna S. Bernarda ǀ G. Bug Appatu povej, kaj ſe je Minihu daj. ed. Martyriuſuc sgodilu ǀ de bi ſodbo ſturili zhes eniga Miniha tož. ed., Kateri je bil pregreshil ǀ ga vuprashaio ty drugi Minihi im. mn., kaj tu pomeni ǀ de bi ſvetèshi bil, kakor tij drugi Minihij im. mn. ǀ vſij ti drugi Meniki im. mn. ſvèteshi shjvè kakor jeſt ǀ enkrat je bilu veliku Minihou rod. mn. vukupaj prishlu ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu rod. mn. je bilu priſhlu obijskati ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh minihu rod./mest. mn. ǀ S. Macharius vſe skuſi je djal ſvoijm Minohom daj. mn. ǀ Jeſt ſim prishal toshit tebi tvoje Minihe tož. mn. ǀ s'minihomy or. mn., inu Nunamy ← stvnem. munih ← srlat. monicus < klas. lat. monachus ← gr. μοναχός ‛puščavnik, samotar’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
meriti -im nedov. meriti, tj.
1. ugotavljati mero, ocenjevati:
nimate te druge ſamy po ſebi mirit nedol., ſizer zhe vy ſte hudobni, bote vſe te druge sa hudobne ſodili ǀ kadar bi Angel prishal mirit nedol. Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal obene glihinge s' hisho Boshio, inu s' tem folkam ǀ ti ſam po ſebi druge mirish 2. ed., inu mejnish, de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ miri 3. ed. tudi te ludy, aku tudi ony imaio v' Zirkvi Svete misly ǀ Zholnar gleda, inu myri 3. ed., zhe skoraj bo na breih perplaval ǀ G. Bug je hotel dati saſtopit S. Joannesu, de bi miril del. ed. m ta Tempel, Altar, inu ludy katiri noter molio, aku ſe prau sglihaio 2. ciljati:
ter miri 3. ed. zhloveka s' Camejnam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
mešati -am nedov. mešati:
Imate ſvete bukve preberat, inu nikar quarte mejshat nedol. ǀ sazhne voda v' zholn tezhi, s' apnam ſe meishat nedol. ǀ En velik zvibu danas ſe po moj glavi mejsha 3. ed. ǀ mojo pamet ſtrashne misly meisheio 3. mn. ǀ skerby vam ſe po glavi meisheio 3. mn. ǀ shauzh s'jeſiham mejsheio 3. mn. ǀ vinu s'vodo meiſhaio 3. mn. ǀ mej te druge kokushi, inu peteline ſe nemeishaio +3. mn. ǀ jest obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal del. ed. m, temuzh, kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal ǀ s' vodo je vinu mejſhal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
mil -a prid. mil:
po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili im. ed. m dol., inu Chriſhan (II, 304) ǀ kateri je navado imel vſeskusi s' milim or. ed. m Bugom shentovati (I/1, 194) ǀ ſazhne s'milim or. ed. m Bugom shentovati (I/1, 194)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
mlad -a prid. mlad:
kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči:
Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci:
Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti:
Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
mlatiti -im nedov. mlatiti, tj.
1. s cepcem spravljati zrnje iz klasja:
she nej zait mlatit nedol., inu veiat ǀ desh jo mozhi, ſonze jo pezhe, jo reisheio, jo mlatio 3. mn., jo meleio ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell, mlatil del. ed. m, kroh samejſil, inu spekal 2. tepsti:
s' shelesnimi ketnamy sazhneo tauzh, inu mlatit nedol., po Chriſtusu ǀ je s' palzo po njemu mlatu del. ed. m, dokler ga je bil vbil ǀ bom tebe mlatila del. ed. ž dokler te bom vbila
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
moči morem nedov. moči:
zhakam dokler ner vezh morem 1. ed. ǀ nemorem +1. ed. terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ dokler grevinge nomorem +1. ed. imèti ǀ Sapovedaj aku moresh 2. ed. deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ kaj ſhe vezh morish 2. ed. sheleti, ali imejti ò verna Dusha ǀ ti nemoresh +2. ed. to gnado ijm sturiti ǀ pred Bugam vener nemorish +2. ed. sakriti ǀ tvojga blishniga nemorish +2. ed. vidit ǀ en takorshen duor ſe more 3. ed. perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore +3. ed. ǀ pravi de pres tuoje Pershone shivejti namore +3. ed. ǀ K'snaminu te savese eno rano ſi ſturita na roKi, taKu de bi lih hotela edn na tiga drugiga posabil nemorita +3. dv., saKaj ta obluba je naroKi samerKana ǀ vſy morimo 1. mn. isvelizheni biti, aku li vſakateri po ſvojm ſtanu bo shivil ǀ kaj ſe hozhe nemozemo +1. mn. vſe bity, kakor je bila S: Brida ǀ taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo +1. mn. ǀ nemoremo +1. mn. vſe bity, kakor S: Theresia ǀ My ſe memorimo +1. mn. potroshtat ǀ vy delauzi, inu poſli ne morete 2. mn. rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh vam ſo napotu de nemorite +2. mn. G: Bogu shlushiti ǀ kóku vy shene morite 2. mn. rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kakor morio 3. mn. ſprizhat taisti, kateri vezhkrat ſe per merlizhah najdeo ǀ kaku moreo 3. mn. is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ nihdar nemorio +3. mn. nyh volo ſturiti ǀ tatije okraſti tebe nemoreo +3. mn. ǀ ni vejter, ni ſonze ga nemorjo +3. mn. reſtajati ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio +3. mn. omezhit ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal del. ed. m branit pred Boshyo ſtrelo ǀ vekshi snamina ſvoje lubesni nam nej magal del. ed. m puſtiti ǀ grehe G. Bug nej mogàl del. ed. m vezh sanashat ǀ obeden nej migal del. ed. m nio od hudizha reshit ǀ David nej nikoli mugu del. ed. m sadosti Boga sahualit ǀ Sdaj menem de obedn ſe nemore sgovorit, de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel del. ed. m hodit ǀ ta zhlovik bi nemogal +del. ed. m od tuistih ſe lozhit ǀ takushna shlahta malu bo mogla del. ed. ž pomagat ǀ nej pryaſnoſti na semli taku velike, de bi nemogla +del. ed. ž farataria noter skrita biti ǀ obenu oroshje vas nebo moglu del. ed. s ranit ǀ yh sherma, inu brani pred vſem tem kar bi ym moglu del. ed. s shkodovat ǀ Ismael inu Iſaac … nej sta mogla del. dv. m pod eno ſtreho prebivat ǀ imaio malu buqvi, de bi ſi mogli del. mn. m pomagat ǀ vaſs ſtan vam nej napotu, de bi nemogli +del. mn. m G: Bogu shlushiti ǀ guishnu bi namogli +del. mn. m drusiga miſlit ǀ perloshnosti, katere tebe bi mogle del. mn. ž v'nezhistost perpravit K zapisu del. morel, tvorjenemu iz sedanjiške osnove, prim. še zgleda pri → premoči in → zamoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Mojzesov -a prid. Mojzesov:
ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava im. ed. ž Seſtra Maria ſa volo nje hvaleshnoſti ǀ Mojſſeſava im. ed. ž sapuvid je sapovedala ǀ zhudna gvishnu je bila shiba Mojseſsava im. ed. ž ǀ Sephora Mojſſeſova im. ed. ž Shena ǀ palza Mojſeſsoua im. ed. ž veno kazho ſe je bila preobernila ǀ Maria, Moiſeſsova im. ed. ž, inu Aronava Seſtra ǀ de ſi lih ſo bily Mojſeſſave rod. ed. ž vere ǀ nei ſo govorili od Mojſeſſove rod. ed. ž poſtavi ǀ Bug je bil sapuvedal dershat Mojſseſavo tož. ed. ž sapuvid ǀ kakor de bi prelomu Mojſsesavo tož. ed. ž postavo ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo tož. ed. ž ſeſtro s'temij negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Israelitery nejſo mogli Mojſeſſavu tož. ed. s oblizhe gledat ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau tož. ed. s truplo ǀ Kadar ſo tij dnevi Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi mest. ed. ž poſtavi bily dopolnèni ǀ de bi Chriſtus taiſto po Mojſſeſovi mest. ed. ž sapuvidi ſodil ǀ Iest ſim bil na Moiſeſsave tož. mn. ž table sapiſsal → Mojzes 1., → Mojzesove bukve
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
moker -kra prid. moker:
En dan damu pride vus moker im. ed. m, ſapovej sheni, de bi ogin ſanetila ǀ pod frai nebeſſamy bi mogli prebivat, inu od mersliga, inu mokriga rod. ed. m Luffta konez vſeti ǀ ſò bily mokri im. mn. m, ſe ſo per ogniu shushili, inu greli mokro s voda, morje:
Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
mravljinec -nca m mravljinec:
ſe mujaio kakor mreulinzi im. ed., inu payki s'enu ſernu, s'eno muho po ſvetne zhaſtj ǀ Mreulinzi im. mn. po lejti ſi ſpraulaio shpisho sa ſimo ǀ ena shprala teh mraulinizou rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa … kazham, mreulinzom daj. mn., kusharjom lukne te semle ǀ mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje, v'zhervizhe, inu v'mraulinize tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nagel -gla prid. 1. nagel, nenaden:
kadar bi sapovedal de bi ta nagli im. ed. m dol., inu strashni potreſs imel semlo stresti ǀ kaj nebo ſturila iesa nagla im. ed. ž, greshna, inu nespodobna ǀ poshle naglo tož. ed. ž ſmert, inu ti parvu roijeni martui postaneio ǀ s'naglo or. ed. ž ſmertio je bil vmerl ǀ Her je bil s' naglo or. ed. ž ſmertio shtrajfan ǀ Ti domazhi nad leto taku naglo or. ed. ž ſmertio ſe preſtrashio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske, inu nagle tož. mn. ž ſmerti is ſerza voszhio 2. vzkipljiv:
nasha huda nauada pak, inu nagla im. ed. ž natura ſmota tiga Satana premagaio zhloveka ǀ pravio de ſo ſilnu nagle rod. ed. ž, inu jesne nature ǀ je imela eniga grobiga, nagliga tož. ed. m ži., inu hudobniga mosha ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo tož. ed. ž ieſno naturo umojſtrili ǀ nebodite taku nori, inu nagli im. mn. m, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik na naglem nepričakovano, nenadoma, na hitro:
nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil ǀ na naglim pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha ſe preoberne ǀ po plazu je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna vrata sapre ǀ iutre, ali danaſs: na naglom, ali pak po dolgi bolesni ǀ na naglam s' prasnimi rokami ſe je mogla prozh pobrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
najti najdem dov. najti:
v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati:
rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
naš -a zaim. naš:
nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
natihoma prisl. na skrivaj:
Po nozhi na tihama je s' poſtele vſtaiala ǀ po nozhi na tihoma puſti tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ she teshku morimo na tihamà pred ſpovednikam yh ſposnati, inu nikar ushe ozhitnu → natihom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
navada -e ž navada:
ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu, kakor ſizer je njegova navada im. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne kakor je nauada im. ed. danaſhni dan per Gospodi ǀ Ta hudobni Goliat nihdar nej navade rod. ed. imel v'Nebu gledat ǀ od te hude nauade rod. ed. tiga presheſtua ie bil niega reshil ǀ nej ſo hoteli nehati od ſvoje ſtare greshne nauade rod. ed. ǀ navado tož. ed. ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ kokor ſo nekedaj Spartanery nauado tož. ed. imeli taiste s' slato krono kronat ǀ ſledni po navadi mest. ed. ſvoje deshele bo gouuril ǀ ſo sklenili de slednu lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit, inu tamkaj oſſem dny dershati, inu po nauadi mest. ed. taiſte deshele shiveti ǀ n' hozhem vezh taiſte nashe grehe ponoviti, inu v' grob hudih greshnih navad rod. mn. paſti ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn nauad rod. mn. ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij navadi rod. mn. ſturiti ǀ zhe bote te ſtare hude navade tož. mn. sapuſtili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nebo -a/-esa s 1. nebo:
Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu im. ed. shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ v'venim majhinim Vblatu stoij ta, kateriga semla, inu Nebu im. ed. obſezhi nej moglu ǀ Se je na naglu en ſhum, Sturil od Neba rod. ed. ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba rod. ed. doſegel ǀ ga je naglu ena luzh od Neba rod. ed. obſvejtila ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu tož. ed. s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu tož. ed. gleda ǀ G: Bug po tem kir je bil ſtuaril Nebù tož. ed., inu semlo ǀ Enkrat semla je bla shla pred Jupitra Nebù tož. ed. toshit ǀ bodo zhudne rezhy ſe vidile na nebi mest. ed., inu na semli ǀ je na Nebu mest. ed. garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu, Kakor de bi imelu vſiga Konz biti ǀ ſapovej pod fraj Nebeſsom or. ed. miſo perpravit 2. nebesa:
moje Nebu im. ed. bo vaſhe krajlevſtvu ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù tož. ed., ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ po tempotu te pokure v'Nebù tož. ed. pridejo → nebesa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nečist -a prid. nečist, zlasti
spolno razvraten:
en nezhiſt im. ed. m, nesramen shlovek je v'Mario pogledal ǀ ta je bil nezhist im. ed. m, kakor Herodesh ǀ ta nezhisti im. ed. m dol. duh vaſs je obſedel ǀ Kaj delash letuhaj ti nezhiſti im. ed. m dol. Duh ǀ Chriſtus je vejdil de ena nezhista im. ed. ž shena teshku ſe pobulsha ǀ je shivil, kakor ena nezhiſta im. ed. ž shivina ǀ kadar pah una huda nezhista im. ed. ž miſal na vaſhe ſerce ſede ǀ v'taisti temmi ſi nazhista im. ed. ž bila ǀ sa volo mojga nezhiſtiga rod. ed. m greshniga lebna ǀ Chriſtus ſe perpuſti od takushne nezhiste rod. ed. ž shene dotekniti ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga rod. ed. s serza ǀ sa volo vaſhiga nezhistiga rod. ed. s pogledajna ǀ timu nezhiſtimu daj. ed. m Satanu veliku lejt je shlushila ǀ raijshi neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu daj. ed. m maliKu Adonidu ǀ je bil rekal eni nezhiſti daj. ed. ž sheni ǀ s'mladosti tej nezhisti daj. ed. ž lubesni ſe je bil podal ǀ v'en nezhiſti tož. ed. m dol. greh je bila padla ǀ v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti tož. ed. m dol. greh padil ǀ en ſaurashni zhlovek pak je njega nezhiſtiga tož. ed. m ži., inu bolniga ſluril ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto tož. ed. ž lubesan resodela ǀ Je bil shal en mlad zhlovek s' nezhiſto or. ed. ž mislio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy nezhisti im. mn. m na Madaleno ǀ Shtimajte, inu lubite ò nazhisti im. mn. m lushte tiga meſsa ǀ je rejs de tudi vezkrat zhloveka hude, inu nezhiste im. mn. ž misli, iuu shele preletè ǀ nezhiſte im. mn. ž miſly ga motio ǀ ima po nozhi inu po dnevi ſvoje ſerze polnu nezhiſtih rod. mn. misly ǀ nje nezhiſtim daj. mn. sheljam nej hotel prvolit ǀ Kateri Recept tudi Hugo Cardinal sapiſse tem nezhistim daj. mn. ǀ de ſe vam bò godilu Kakor drugim nazhistim daj. mn. ǀ G. Bug … hitrei tem nezhiſtom daj. mn., kakor pak drugem greshnikom odpuſt ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri ſvetniki te nezhiſte tož. mn. m greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste tož. mn. ž shele dopolnit ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle taiste tuoje nezhiste tož. mn. ž/s della ǀ v'nenuznih beſſedah, v'nezhiſtih mest. mn. mislih ǀ v'nezhiſtyh mest. mn. miſlah ǀ on bo mene pred nezhiſtimy or. mn. lotry obvarval ǀ s'nezhiſtomy or. mn. Moshmij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nekateri -a zaim. 1. neki, kak, v mn. tudi
nekateri:
bo nekateri im. ed. m ſyn ſe toshil zhes ſvojga ozheta, de namrezh ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru im. ed. s neoſtalu, inu ſe nesgubilu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire rod. ed. ž ure nevidil ǀ vmerie edn teh duejh zhes neketeru tož. ed. s leitu ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim or. ed. m shlahtnim Gospudu ǀ nekateri im. mn. m ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri im. mn. m kezery ſo menili ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu pertiſne, inu nekateri im. mn. m ſe ſo opekli, inu sbodli, ter ſo proklinali tiga, kateri je ta pushilz ſturil, ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze ǀ niketeri im. mn. m ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin imeli ǀ Takushni ſo nikateri im. mn. m ſtarishi ǀ Nej ſo enu nezh nashe dushe, kokar nekiteri im. mn. m philoſophi ſo vuzhili ǀ satorai neketeri im. mn. m ſo bli Chriſtuſa sapuſtili ǀ NEi tudi vſelej rejſs, kar nikatery im. mn. m pravio ǀ nikatiri im. mn. m cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri im. mn. m ſvetniki te nezhiſte greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ niketiri im. mn. m menio, de je fardaman ǀ Ne kateri im. mn. m Vuzheniki menio de je govuril od tiga S. hriba Carmela ǀ bodo nehateri im. mn. m odgovorili ǀ ſe najdeio nuketeri im. mn. m ludje, kateri imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne ozhy ǀ kadar tize vidio, de nekatere im. mn. ž ſo v'mresho vloulene one prozh slete ǀ Taku neKatere im. mn. ž nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ kar je she hushi, matere nikatere im. mn. ž ſe opyanio, inu v' tem kir otroka doy, saspy inu otroka vtlazhi ǀ Se najdeio niketere im. mn. ž shivali, katere nevidio po dnevi, ampak po nozhi ǀ de bi nikitere im. mn. ž drofftinize dol padle ǀ ſo nekotere im. mn. ž dekelze ga hotele kupit ǀ kakor od nekaterih rod. mn. shlahtnikou Diogenes je djal ǀ tize sa volo nekaterih rod. mn. ſerniz G. Boga cell dan hualio ǀ she vekshi nepamet je neketerih rod. mn. karshenikou ǀ is niketerih rod. mn. mainshih Boshyh del, katire vejm, ym bom dal saſtopit ǀ kadar bi ſe moglu vidit ſerze nekiterih rod. mn. karshenikou ǀ nekaterem daj. mn. nebodò dopadezhe ǀ Papesh je dial niketerem daj. mn., kateri is greshnih pravizhni skuſi pokuro ſò bili ratali ǀ de bi tudi nekiterem daj. mn. greshnikam, inu greshnizam taku ſe negodilu ǀ ta provizhni Lot je nekaterim daj. mn. djal ǀ vy pak ym date nekatere tož. mn. m groshe ǀ zhes nekatere tož. mn. m meſice ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ pomorij nikatere tož. mn. m, ali vender veliku vezh yh oſtane ǀ Nej ſe ſpovej niketere tož. mn. m grehe, te druge nej samolzhi ǀ En dan kir je ta folk obhaial, je vidil nekitere tož. mn. m ludy, de ſo bili ſilnu lepi ǀ nekateri tož. mn. m dny ſrezhnu rajsheio, kratke zhaſſe tribaio ǀ Zhes neketere tož. mn. m dny, nanaglim mertua okuli pade ǀ po tem kir neketire tož. mn. m meſſize je Ceſſar bil ǀ Maria Madalena nekatere tož. mn. ž ſolsice prelije ǀ shegna nekatere tož. mn. ž roshe, ter yh bolni poshle ǀ nyh lubi Syn zhes niketere tož. mn. ž ure bo umerl ǀ Gospud Bug je bil dal nekitere tož. mn. ž sapuvidi v'ſtarem Teſtamenti vſem tem kateri ſo shlushbe imeli ǀ tudi nekitere tož. mn. ž/s dobre della Bogu h' zhaſti je dopernashal ǀ per nekaterih mest. mn. Vduvah ǀ po nekatireh mest. mn. deshelah ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ v' niketerih mest. mn. indianskih deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy or. mn. letamy ǀ pred nekaterimi or. mn. dnevi ſim bral ǀ pred nekiterimy or. mn. lejtami v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ Nej ſi li ti taiſti lepi Mladenizh, katiriga pred nikiterimi or. mn. lejti ſim bil jeſt tebe v' puszhavi neshal 2. marsikateri:
kadar bi letu Bug tudi sdaj perpuſtil nekateri im. ed. m sidar, inu dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil ǀ vejſte de nekatera im. ed. ž je oſkakala, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala ǀ nekiteru im. ed. s je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu ſad ſamoſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ni vez. niti:
nej mogal ni jejſti, ni ſpati ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat ǀ ni po nozhi, ni po dnevi pozhitka neperpustj ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ Vij kateri nemate nij blaga, ni denariu ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge boshje ǀ Ogin, kateri od nature ima vſe ſeshgati, kar je v'njega vershnu, vender v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ taiſtih trèh mladenizhu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
njegov -a zaim. njegov:
kadar je letu njegou im. ed. m pſs vidil ǀ niegou im. ed. m Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal ǀ letiga hlapza je bil niegòu im. ed. m Gospud naprej poklizal ǀ prezej njegovi im. ed. m krajlevi dvor je bil kuſin poſtal ǀ De je slep roien nej ſo urshoh ni njegovi im. ed. m, ni nygovih ſtarishih grehy ǀ cella njegova im. ed. ž deshela je polna kobilz ǀ niegova im. ed. ž dusha bo v'pakli do vekoma ǀ njegoua im. ed. ž milost bò urshoh ǀ njegovu im. ed. s shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga rod. ed. m kloshtra rajshali ǀ savolo njegove rod. ed. ž velike pokorshine ǀ njegoviga rod. ed. s ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti ǀ nar poprej proſsio njegovi daj. ed. ž dushi Boshyo gnado ǀ njegovimu daj. ed. m Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus ǀ de hozhete ſe odpovedat Satanu, inu njegovimu daj. ed. s djainu ǀ Acab ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu tož. ed. m vinograd mogal doſezhi ǀ njegoviga tož. ed. m ži. Mojſtra Eliaſa ſò v' Paradish nesli ǀ inu vſe skusi taisto njegovo tož. ed. ž precleto peiſsem poje ǀ Angeli ſo po niegovo dusho tož. ed. ž prishli ǀ s'Nebeſs ſo prishli v'njegovo tož. ed. ž hisho prebivat ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego tož. ed. ž vojsko v'krijvavem moriu potupil ǀ Josephavi bratje … ſo bili nigovo tož. ed. ž sukenzo v'kry omozhili ǀ Bug je shugal njega, inu njegovu tož. ed. s Krajleustvu shtrajfat ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ kar je bilu potrebnu sa niegovu tož. ed. s shiveine ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ V'niegavu tož. ed. s S. Oblizhe, inu Ozhij 32. ſò sapluvali ǀ ob njegovim mest. ed. m zhaſſu karsheniki ta S. Sacrament Svetiga Reishniga Teleſſa, nei ſo drugazhi imenovali ampak, leben ǀ ob njegovem mest. ed. m zhaſſu je bilu 88 verr ǀ njegoui mest. ed. ž desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati ǀ po ſmerti njegovi mest. ed. ž ǀ G: Boga v'njegovi mest. ed. ž hishi reshalite ǀ ga je bil sapustil v'niegovj mest. ed. ž slabuſti ǀ velike zhuda, katire v' njegovim mest. ed. s imenu ſò dopernashali ǀ pred njegovim or. ed. m S. Pildom ſe neodkrijeio ǀ pod njegovo or. ed. ž brambo inu pokorszhino shivj ǀ vidi de en drugi Mosh s'njegovo or. ed. ž sheno govory ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov or. ed. ž pregreho sglihala ǀ shniehovo +or. ed. ž S. Reshno krivio ǀ s' njegovim or. ed. s S. Jmenam shentujeio ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim or. ed. s S. Imenom prekounesh, inu sashentash ǀ ſo zhudili nad njegovem or. ed. s zhednem, inu nedolshnem shiulejnam ǀ njegova im. dv. m dua Syna, Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ ſrezho bodo imeli njegove im. dv. ž dvej hzhery ǀ njegovi im. mn. m braty, ſo ga bily feratali ǀ njegovij im. mn. m erbij ſò ſa letu vejdili ǀ Vſe njegove im. mn. ž koshize ſo G. Boga zhaſtile ǀ njegove im. mn. ž/m lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje ǀ nigove im. mn. ž/s liza ſo bile otekle ǀ vſe njegove im. ed. ž/s zheua ſo ſe bile isſule ǀ Je hotel G. Bug Krajleſtvu vſeti timu Krajlu sa volo njegovih rod. mn. velikih pregreh ǀ dershaine niegovih rod. mn. Svetih sapuvidi ǀ kakar samerkam s'njegovyh rod. mn. beſsed ǀ njegovem daj. mn. S: Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njeh pushtobi ſo glih njegovim daj. mn. pushtabam ǀ zhaſt, inu slushbo niegovim daj. mn. slushabnikam je bil iskasal ǀ poKoren njegouim daj. mn. S. Sapuvidam ǀ de bi imeli verouati njegouem daj. mn. djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ imaio na njegove tož. mn. m pushtobe gledat ǀ ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove tož. mn. m ſourashnike odgnale ǀ njegove tož. mn. ž S. sapuvidi prelomim ǀ samerkajte dobru niegove tož. mn. ž beſſede ǀ aku ony G: Bogu shlushio, jnegove tož. mn. ž S: sapuvidi dershè ǀ ſvoje parſte poloshi v' njegova tož. mn. s vsheſſa ǀ Aku jeſt nebom na njegovih mest. mn. rokah vidil ſnaminja teh sheblou ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle nanjegovih +mest. mn. uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ mej drugimi njegovimi or. mn. hudobnoſti je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede V funkciji ostalih svojilnih zaimkov za tretjo osebo, razen povratnega, se dosledno uporabljajo ustrezni rodilniki osebnega zaimka → on.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
obhajati -am nedov. obhajati, tj.
1. prihajati na um, v zavest, v čustvovanje:
hude shelje jo sazhneo obhaiat nedol. ǀ Po tem sazhneo te ſmertne teshave ga ohaiat nedol. ǀ hude misly, inu shelje ga obhaieio 3. mn. ǀ Ti vidish blagu tvojga blishniga, tebi dopade, shelje tebe obhajeio 3. mn. taiſtu skuſi ohernio, inu golufio doſezhi ǀ teshke misly ga obhaiaio 3. mn. ǀ hude misly ſo ga obhaiale del. mn. ž ǀ shushnave ſo njega obhajale del. mn. ž 2. praznovati:
danas ſe obhaia 3. ed. Shegnajne te Boshje Zirkue ǀ Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja 3. ed. ǀ obhaiamo 1. mn. Prasnik ǀ danas obhajemo 1. mn. shegnajne te Boshje Zerkvi ǀ zhegar Gud, inu Praſnik, danaſs obhaieo 3. mn. 3. dvovid. dati, dajati obhajilo:
Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe, inu to bolno obhaiat nedol. hozhe ǀ Mashnik ga obhaia: 3. ed. ali kakor tu Svetu obhailu praime, garlu mu pozhi ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio 3. mn. ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial del. ed. m Raymunda de Penefort ǀ Mashnik poprei kakor je karshenike obhajal del. ed. m, na vus glaſſ je djal obhajati se dvovid. sprejeti, sprejemati obhajilo:
s' veliko andohtio ſe gre obhaiat nedol. ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat nedol. ǀ ſi dolshan ſe spravit s' tvojm blishnim, kadar ſe gresh obhaiat namen. ǀ poite andohtliu ſe obhajat namen. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ gorje temu katiri v' takorshnem ſtanu ſe obhaia 3. ed. ǀ s' veliko andohtio ſe obhaià 3. ed., kar prezei osdravi ǀ pogoſtim ta, inu una ſe spoveduje, inu obhaja 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa v' Zerkvi molite, po goſtim ſe obhaiete 2. mn. ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem ſerzam obhaial del. ed. m ǀ kadar ſe je obhajal del. ed. m per S: Mashi ǀ na te Trij krajle dan ſe je obhaiala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala del. ed. ž ǀ ti gardi, inu zherni ſo v' naglaunim grehi ſe obhaiali del. mn. m ǀ ſmo vſij ſe ſpovedali, inu obhajali del. mn. m ǀ kadarkuli ſe ſo obhajalij del. mn. m od velike ſlatkusti ſo bilij samakneni ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash andohtlivu poshlushali, inu vſako Nedello ſe obhajeli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
obračati -am nedov. 1. obračati, vrteti:
enu malnsku kollu, kakor ena shivina je mogal obrazhat nedol. ǀ she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat nedol. ǀ ta reuni zhlovek merſu put poti, ozhy ſtrashnu obrazha 3. ed. ǀ meni herbet obrazhajo 3. mn., hudizhu pak oblizhe ǀ druge rezhy mislio, inu v' ſerzi obrazhaio 3. mn. ǀ na gorezhem voglu ſò pekli, inu obrazhali del. mn. m 2. spreobračati:
je Ajdje na pravo vero obrazhal del. ed. m obračati se obračati se:
je bil sazhel v' maternem teleſſi gibat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ je sazhel pleſsat, skakat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ vſe skuſi po Sonzu ſe obrazha 3. ed. ǀ po hishi kakor en preuſetin Pau ſe obrazha 3. ed., sa obenu dellu neprime ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo 3. mn. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio 3. mn., inu vertè ǀ Nebeſsa nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio 3. mn. ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu del. ed. s, inu vertelu v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſe bote ſemter kejkaj obrazhali del. mn. m, inu niker pozhitka nashli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
odprt -a prid. odprt:
Shaz je odpert im. ed. m vſem, sdaj je zhaſs obagatit ǀ hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta im. ed. ž ǀ kaj bo nuzalu letu oknu? Zhe bo sapertu taku nebò nezh nuzalu, zhe bo odpertu im. ed. s pak, pude skuſi oknu dash noter v' zholn ǀ aku pogledam doli videm paku odpert tož. ed. m, inu hudizhe, katiri na mojo dusho zhakaio ǀ Tvojo Sveto desnoſtrano odperto tož. ed. ž dershish ǀ ſa ta ſveti kriſh, ſe leto operto tož. ed. ž deſno Rano ǀ letukaj ſo moje ozhy odperte im. mn. ž ǀ vſe zheiſte ſo odperte im. mn. ž ǀ vrata Nebeshka ſo vamm odperte im. mn. ž/s ǀ tulikain urat je v' Nebeſſih odpartih rod. mn. ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte tož. mn. ž k' vashi pomozhi, inu vshesha k'vashi proshni imel ǀ ozhy ima odparte tož. mn. ž ǀ nimà zagat, zhe li ushesha imà odperte tož. ed. ž/s ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta tož. mn. s ǀ vſta vſe skusi tož. mn. s odperta dershish ǀ kakor de bi vshe nebeſſa odparta tož. mn. s vidil ǀ v'temmi ſtoij s'odpertimi or. mn. ozhmij ǀ s'odpertimij or. mn. vſtmij ſò to Nebeſko lepoto gledali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
oskakati dov. skakaje izgubiti:
kadar poshlejo po vaſs de bi shle po nozhi na pleſs, kir dobru vejſte de nekatera je oſkakala del. ed. ž, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala (II, 213 s.) Prim. pri Pleteršniku obskákati ‛springend um etwas herumkommen’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
padati -am nedov. padati:
ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou doli padat nedol. ǀ ſnejh pada 3. ed. po simi na semlo ǀ neſtrashi garmejnie tyh shtrajfing, nepada +3. ed. tozha terplejna ǀ Iſaias yh pergliha pereſam katere is driveſſ padaio 3. mn. ǀ Kadar ta slatki kruh s'Nebeſs ym je doli padal del. ed. m ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali del. mn. m ǀ Kaku tedaj bomo mogli v'Nebu gledat, dokler vſij bomo doli padali del. mn. m ǀ tize mertve ſo na semlo padale del. mn. ž okoli padati omedlevati, cepati, padati:
ludje od slabuſti, inu lakote mertui okuli padaio 3. mn. ǀ okuli od ſlabusti ſo padali del. mn. m ǀ ludje po ceſtah martui ſo oculi padali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pasti2 pasem nedov. pasti:
Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se:
sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pav -a m pav:
po hishi kakor en preuſetin Pau im. ed. ſe obrazha, sa obenu dellu neprime ǀ Ona ſe po hishi napihnenu obrazha kakor en preuſetni Pau im. ed. ǀ kakor eno beſſedo ij rezhem ſe napihne ble kakor pau im. ed. ǀ moja shena menem de je is repa te tize pau im. ed. imenovane ǀ Ta tiza Pavu im. ed. je ſilnu offerna, inu preuſetna ǀ teshku bom neshal eniga koina, de bi imel rep tiga pava rod. ed. ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra … nikar ti pavij im. mn. kakor Iunona ← rom. < lat. pāvus, pāvō ‛pav’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pekel -kla m pekel:
Ta Bug, ta sapuvid ta paku im. ed., katiri je v' Poſti je tudi ob Puſti ǀ kluzhi … is katerimi ſe sapera, inu odpera pakù im. ed. pomenio oblaſt podeliti gnado boshio ǀ ſe neboijsh pakla rod. ed., kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ hudizhy is pekla rod. ed. ſe usdigneio ǀ sdaj Bug ij perpustil s'pakla rod. ed. priti ǀ aku pogledam doli videm paku tož. ed. odpert, inu hudizhe, katiri na mojo dusho zhakaio ǀ Nebu je bil sapustu, inu k'nij doli v'Paku tož. ed. je bil shal ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal tož. ed. priſhla ǀ po vſi ſili hozhe njega do vekoma v'pakel tož. ed. perpravit ǀ ſe bote v'pakl tož. ed. vderle ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel tož. ed. potegne ǀ sdaj hudizhi po pakli mest. ed. mene valaio ǀ vſe drugazhi pravio tij kateri v' pakli mest. ed. ſe najdeio ǀ do vekoma v'pakli mest. ed. bo gorel ǀ sdaj hudizhi po paklu mest. ed. ga vulazhio Zapisi s korenskim e so zelo redki in omejeni na peto knjigo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
petdeset nepreg. štev. petdeset:
Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti lejt … Enoh od devetſtu, inu pedeſset rod. mn. lejt … Ti od ſtu lejt. Ti od petdeſset rod. mn. ǀ obena rosha nej taku radovita, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet tož. mn. lili rodj ǀ taiſta ſama vezheria je en million, duej ſtu, inu petdeſſet tož. mn. taushent Kron velala ǀ Poglejte Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset tož. mn. funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi ǀ imà ſtu, inu petdeſſset tož. mn. zheszhena ſi MARIA ǀ Octavianus Ceſſar, kadar je ſvoje Saurashnike premagal pedeſſet tož. mn. dny je bil sapovedal Bogove zhaſtiti ǀ po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent tož. mn. taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pild -a m podoba:
vſy potezhemo tebe gledat, kateri ſi shpegu pres madesha, peld im. ed. Ozheta Nebeshkiga ǀ ta zhlovik poprej Kakor je bil v'greh padil, je bil en lep, inu shlahten pild im. ed. ismalan is ſamo roko S. Troijze ǀ v'tem kir vſhe polovizo pilda rod. ed. je bil ſmalal ǀ kumaj ſuknia ſe je bila tiga pilda rod. ed. doteknila ǀ Demetrius ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda rod. ed. ǀ Temu Pildu daj. ed. Chriſtuſavimu imaio glih biti vſy isvoleni ǀ on ſe je bil taku mozhnu v'en Peld tož. ed. s'kamena sresan salubil ǀ ſi morebiti nepametnu v'teh ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti umadeshala ta lepi pild tož. ed. tuoje dushe ǀ rayshi kakor de bi bily ta ſlati peldt tož. ed. Krajla Nabukodonoſarja molili ǀ Bug pravi miſli na dusho, katera je po mojm pildu mest. ed. ſtuarjena ǀ on je po Pjldu mest. ed. Boshim ſtuarien ǀ vſako Sabbato je eno ſvezho pershgal pred pildam or. ed. Svetiga Antona ǀ pred njegovim S. Pildom or. ed. ſe neodkrijeio ǀ Ibuſejry ſo v' ſvojm meſtu imeli dua Pilda tož. dv. ǀ taiſti pildi im. mn. nej ſó shivi, ampak namalani ǀ kir te prezhiſte MARIE Divize Pildy im. mn. ſe najdeio ǀ imaio polno hisho pildou rod. mn. ǀ is Pildu rod. mn. teh Malikou ǀ ſtu drugih peldou rod. mn. hualio, katere ty imenitni Malary ſo ſmalali ǀ v'svoij hishi je imel pilde tož. mn. teh Malikou ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili v'Pildah mest. mn., inu figurah teh pravizhnih ← bav. srvnem. pilde, srvnem. bilde ‛podoba’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pisati pišem nedov. 1. pisati:
nej snal ni brat, ni piſſat nedol. ǀ ſposnam de teshku je ſlovensku piſsat nedol., inu cilu nej mogozhe v'taki vishi piſsat nedol., de bi vſim sadosti mogal sturiti ǀ kar iest dellam, ali pishem 1. ed. ǀ kakor pishe 3. ed. S. Grogor ǀ kar piſhe 3. ed. S. Antoninus ǀ Od eniga druſiga miniha tudi piſſe 3. ed. ǀ Ludovicus de Ponte, taku piſse 3. ed. ǀ pishè 3. ed. S. Peter Damianus ǀ Metaphraſtes pjshe 3. ed. od naſhiga Lubiga S. Blasha ǀ Naturalisti pisheio 3. mn. ǀ S. Euangeliſti pisheo 3. mn. od dveh s'tem hudim obdanih ǀ ſò fable, kar Poèti piſheio 3. mn. ǀ od Diogena piſheo 3. mn., de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ kakor s. Genueva, od katere pishejo 3. mn. ǀ kakor piſhejo 3. mn. ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Hiſtorici piſſeio 3. mn. od Hriba Olimpus ǀ mu piſſejo 3. mn. en takorshen lijſt ǀ Phiſheio 3. mn. Poeti de Actæon firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ je piſſal del. ed. m en lyst po cellom ſvejtu ǀ S. Grogor je bil piſsal del. ed. m Brunichildi Krajlizi ǀ je enkrat enimu ſpovedniku taku piſal del. ed. m ǀ Goſpa Aloysia mu je bila piſſala del. ed. ž ǀ kakor ſo ſlovenzi piſsali del. mn. m 2. opisovati:
En lep mirakel pishe 3. ed. Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pobirati -am nedov. pobirati:
ſmeti po gaſi pobira 3. ed., inu v'hisho noſsi ǀ v'prasnik je derua poberal del. ed. m, inu ſekal ǀ fliſſnu je poberala del. ed. ž po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu ǀ Natu ſo ony kamejne pobirali del. mn. m, de bi v' njega luzhali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pomujati -am dov. potruditi se:
vener nozhejo enu malu pomujat nedol., inu poshtentat de bi kjekaj gori prishli pomujati se potruditi se:
inu vender ſe n'hozhemo enu malu pomujat nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet nedol., inu voiskovat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli pomuiat nedol. kjekaj pojti ǀ po moy rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 2. ed. 192 urr ǀ O greshni folk tulikain ſe pomujash 2. ed. osdrauit tuoje telu, kadar sboly ǀ Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia 3. ed. kadar hozhe Lazaruſa oshiveti ǀ Satoraj Satan ſe pomuja 3. ed. kar ner vezh more ǀ ſa taiſto tulikain ſe pomvia 3. ed. ǀ nikuli ſe taku nepomuje +3. ed., inu nepofliſſa nas v' ſvojo oblaſt perpravit, kakor takrat kadar samerka, de nasha posledna ura ſe perblishuje ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo, ſe pomujamo 1. mn. kar ner vezh nam je mogozhe ǀ neskerbite, ter ſe nepomujate +2. mn. de bi vaſhi otrozi to lepo podobo teh ſhlushabnikou Boshyh doſegli ǀ vſi ſe pomujejo 3. mn. po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo noſsio, inu pogaſit ſe pomujeio 3. mn. ǀ n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni de ſi glih Bug, inu Angeli ſe pomujaio 3. mn. osdravit ǀ pomujetaſe vel. 2. mn., pofliſſajteſe h' shterni te gnade priti ǀ s'vſem fliſſam ſe bom pomujal del. ed. m ǀ je veliku govuril, veliku ſe pomuial del. ed. m ǀ kadar bi ſe nebily pomujali del. mn. m kej gori pojti ǀ Iogrij ſe ſo pomujeli del. mn. m taiſtiga iſgnati → mujati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
popiti -pijem dov. popiti:
perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi, tu vinu popiti nedol. ſe tebi gnuſſi ǀ je njemu bila dalla popyti nedol. eno latvizo slatkiga mleka ǀ variſe ſa Boshjo volo popjti nedol. glaſſ tiga greha ǀ vſy imaio shnim red na enkrat ſvoj glaſſ po piti nedol. ǀ nemore nehat dokler cello maioliko po zhaſſi popye 3. ed. ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati, popyò 3. mn. te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie ǀ nebom popyl del. ed. m glaſſ v' katerim je ſtrup te vezhne ſmerti ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia popijl del. ed. m ǀ 48 firtelnou vina je bil popil del. ed. m ǀ Gdu bi bil taku prepoſt de bi rat, inu volnu to arznio nepopil +del. ed. m ǀ nej arznie taku grenke de bi io nepopyl +del. ed. m ǀ sa vſakaterim shtiham en glashik vina bi popili del. mn. m ǀ ſo bily popyli del. mn. m glaſſ v' katirem ſtrup tega vezhniga pogubleina
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
postelja -e ž postelja:
tvoja poſtela im. ed. bo ena terda skala ǀ mehka postela im. ed. ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ſim na levi ſtrani poſtele rod. ed. vidila eniga Samuriza ǀ bolan leshim is poſtele rod. ed. nemorem ǀ Po nozhi na tihama je s' poſtele rod. ed. vſtaiala ǀ s'ene postele rod. ed. v'to drugo vaſs bodo preklàdali ǀ fironk od poſtile rod. ed. potegne ǀ ta ſanikerna nej hotela s'poſtele rod. ed. vſtati ǀ ſi nevupa s'postele rod. ed. gori vſtati ǀ ſpoſtele +rod. ed. ſe nej mogla giniti ǀ je spoſtele +rod. ed. skozhil ǀ nej mogal is spostele +rod. ed. vſtati ǀ grè h' poſteli daj. ed. ſvoje tovarshize ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo tož. ed. ſtlal tej bolni Eliſabethi Raitenſi ǀ vſo poſtelo tož. ed. je smozhel ǀ na taisto postelo tož. ed. je to nasramno sheno k'sebi vabu ǀ je bila pripravila eno poiſtelo tož. ed. is gartrosh ǀ vſak dan ima na ſvojo postela tož. ed. ſe poſtavit ǀ od mise v'postelo tož. ed. vaſs morio neſti ǀ ſe poloshj napostilo +tož. ed., rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ je na ſmertni poſteli mest. ed. leshal ǀ v'eni posteli mest. ed. sta ukupaj ſpala ǀ pot poſtelo or. ed. ſe valaio ǀ hudizhi, kateri ſo okuli teh poſtel rod. mn. hodili ǀ Mehkam poſtelam daj. mn. ſo odpovedali ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
povrniti -nem dov. povrniti, vrniti:
njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole vſe poverniti nedol., kar je sgubil ǀ ſoromaku poſodish en mernik shita, inu dua tebi povernit nedol. more ǀ ohernik, de nei hotel tu ptuie blagu naſai pouerniti nedol. ǀ je treba ta dannar naſai povarnet nedol. ǀ tu je ſramoshlivost Katero ſim jim bil vſel Kadar ſo greshili sdaj ijm jo supet povernem 1. ed. de ſe ſramujejo prau ſpovedat ǀ sakaj tedaj nepovernesh +2. ed. taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi ǀ Bug sdaj njemu poverne 3. ed., kakor je on dellal s'petlarij ǀ nikuli nepoverne +3. ed. tu vkradenu, inu sgolufanu blagu ǀ od letiga greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete 2. mn. ǀ S' hudem povernio 3. mn. tu dobru, s' ſaurashtvam lubesan ǀ poverni vel. 2. ed. nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel ǀ aku en denar upije, inu shraja povernime vel. 2. ed.+ naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil del. ed. m ǀ topelt vam bode povernel del. ed. m ǀ de bi njemu supet zhlovesko podobo pouernil del. ed. m ǀ Nu, ſi povernu del. ed. m blagu, inu dobru ime ǀ koku bosh ti povernil del. ed. m, ali povernila del. ed. ž tu dobru imè ǀ od ohernikou, inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili del. mn. m povrniti se povrniti se, vrniti se:
de bi lete se nebale h'G. Bogu supet ſe poverniti nedol. ǀ je imel velike shkushnave supet s' Ordna na ſvejt ſe povernit nedol. ǀ ogin … ſe nasaj v' ta hrib Veſſuvius poverne 3. ed. ǀ Kar eden hudiga drugim sturij, letu ſe niemu pouerne 3. ed. ǀ supet ſe k'ſvoimu ozhetu pouarne 3. ed. ǀ ne ſai ſe nepoverne +3. ed. ǀ ſe nepoverneio +3. mn. k' norzhii ǀ pouerni ſe vel. 2. ed. ſupet k'meni ǀ Poverniſe vel. 2. ed. ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu otroku ǀ po verniſe vel. 2. ed. ſpet k' meni ǀ povernimoſe vel. 1. mn. S. Jacobu ǀ povernite vel. 2. mn. ſe s'Kuſi eno pravo grevingo ǀ nikar ſe nepovernite +vel. 2. mn. k' sludovajnu ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil del. ed. m ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel del. ed. m h'ſvojmu lubimu Ozhetu ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil +del. ed. m k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu ǀ de bi jo prestrashil, inu perſilil de bi ſe nesaj povernila del. ed. ž ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili del. mn. m ǀ Krote ſe ſo bile povernile del. mn. ž v'nije vſta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati:
kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati:
Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se:
v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se:
tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
prebivati -am nedov. prebivati, bivati:
dolgu zhaſsa obedn nej mogal v'taisti hishi prebivat nedol. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat nedol., kakor pak s'enem lintuornam ǀ de bi yh puſtil prebivati nedol. na uni ſtrani Jordana ǀ v'eno drugo deshelo, pod drugiga Firshta gresh prebivat namen. ǀ je bulshi sa mene de prebivam 1. ed. per letej nepametni shivini ǀ v' temmi tega greha prebivash 2. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi prebiva 3. ed. ǀ katiri ſpodobnu per S. Mashi prebiua 3. ed. ǀ kateri v' nashih hishah prebivate 2. mn. ǀ tamkaj levi prebivaio 3. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni prebivajo 3. mn. ǀ Tize prebiuaio 3. mn. v' lufti, ribe v' vodi ǀ ſo ſvojo krij prelili, ter prebivio 3. mn. v' Chriſtuſu Jeſuſu ǀ v'Christuſu prebivajte vel. 2. mn., kateri vam oblubi enu dobru prebivalshe ǀ shiher bosh prebival del. ed. m v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual del. ed. m ǀ Christus je na semli brebival del. ed. m ǀ nej mogozhe tedaj de bi mej taiſtimi myr neprebival +del. ed. ž ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala del. ed. ž ǀ v'katerem kloſtru 200. Minihu je prebivalu del. ed. s ǀ nej ſte nezh bulshi kakor Philistery, kateri ſo hoteli de bi pod eno streho prebivala del. dv. m ta skrinia Boshia inu ta nesramni Malik Dagon ǀ duei sheni ſta ukupaj veni hishi prebivale del. dv. ž ǀ S: Ierni grè v'Armenio, kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali del. mn. m ǀ veni ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pregreha -e ž pregreha:
ta nesrezhena pregreha im. ed. ſe ym je sdela enu dobru djanie ǀ sa volo njegove velike pregrehe rod. ed. ǀ Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha rod. ed. trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ ſam sposna de leta je ena shtraifinga niega pregrehi daj. ed. spodobna ǀ kadar ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho tož. ed. ǀ pergreho tož. ed. ym je bil odpoſtil ǀ aku bosh mene ſodil po moj pregrehi mest. ed. ſim sgublen ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov pregreho or. ed. sglihala, ga je pustil odrejti ǀ Nashe pregrehe im. mn. ſo vſhe taku teshke ratale, de Bug yh nemore vezh terpèti ǀ greshniki, inu greshinze v'ſpuvidi morio njeh pregreh rod. mn. rajtingo dati ǀ ſmo sa vola nashijh pregrehou rod. mn. h'ſmerti obſojeni ǀ nihdar vezh n'hozhe njemu neprej njega pregrehe tož. mn. metati ǀ je bil sbriſsal ſvoje pregreghe tož. mn. Zapis pregrehou ima končnico moške sklanjatve verjetno pomotoma, pod vplivom rod. mn. od → greh.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
premišljevati -ujem/-am nedov. premišljevati:
mozhnu ta Goſpa, ſazhne premishlovati nedol. nje gardi greshni leben ǀ sazhne ſmert premishlovati nedol., ſe perstrashi ǀ enKrat sazhne premiſhlovati nedol. de ima vmreti ǀ Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati nedol. Mysteria Divina ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil premiſhluati nedol. to skriunust s. Troijce ǀ skriunusti Boshje premishlvati nedol. ǀ yh N: N: vabem premishluvati nedol. to zhudno muzh gnade S. Duhà ǀ Iest bi n'hotel de bi Nem. Nem. menili de ijh hozhem danas opominat premiſhlvati nedol. zhast, inu hualo teh Ceſarju ǀ Letu premislovati nedol. danas vaſſ puſtim ǀ tebi ò nezhista Pershona pustim premishluat nedol. ǀ jeh vabim danas premiſhluat nedol. to veliko zhast, inu hualo ǀ Angely ſo doli po shtengah hodili premishlovati namen. ǀ Zhe dalai premishlujem 1. ed., vezh premiſhlovati meni oſtane ǀ jeſt premishlviem 1. ed. ǀ tu so moy grehi, Katere ne gledam, ne premiſlujem 1. ed. ǀ Ti premiſhlovash 2. ed. grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish ǀ letukaj Naveſta premishluje 3. ed. dopelt lepoto Ieſuſavo ǀ gre v'Tempel premishluie 3. ed. ſvoj greshni, nevarni Leben ǀ Ta Nebeſhki Shenin na 4. poſtavi premiſhluje 3. ed. lepoto ſvoje Duhoune Neveste ǀ v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete 2. mn. ǀ Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio 3. mn. ǀ premishluimo vel. 1. mn. vednu nje nebesko lepoto na ſemli, inu vſe druge lepote posvetne sanizhuimo ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite vel. 2. mn. ǀ premiſhlovajte vel. 2. mn. taiſte vezhne troshte, katire Chriſtus vam je shal perpravit ǀ kadar to veliko nesrezheno Muzh Boshyo je premishloval del. ed. m S. Ioan. Cryſoſtomus ǀ kadar letu je premishlual del. ed. m ta Bogabojezhi ſalvianus ǀ Kadar bi ti ſam ſvoie grehe premiſhloval del. ed. m ǀ kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual del. ed. m ǀ Kadar pak ſim primishloval del. ed. m de vſe taiſte spishe G. Bug ym je dal ǀ rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval del. ed. m ǀ Kadar je leto ſapuvid premishluval del. ed. m ǀ kadar to veliko pregreho naſho je premiſhlval del. ed. m ǀ kadarkuli je primishlual del. ed. m de bo mogal od ſledne beſsede, miſli, inu djania rajtingo dati ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom premiſluval del. ed. m ǀ kadar je leto ostro rajtingo premiſhual del. ed. m ǀ po tem kir ſim premishoval del. ed. m ta danashni S. Evangeli ǀ shteridesset lejt je premishlovala del. ed. ž ǀ shpegle je prozh poſtavila, inu je premiſhluvala del. ed. ž ǀ Zhe my dalaj Svetu Piſsmu bomo premishlovali del. mn. m ǀ Iest neshelim N: N: de bi vy danaſs premishluvali del. mn. m te skriune lastnusti S. Duhà ǀ My nihdar nej ſmo tiga premiſhluvali del. mn. m ǀ de bi molili, inu Nebeſhke rizhi premiſhluali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
prenašati -am nedov. prenašati, tj.
1. prestavljati:
aku po vodi, kakor po semli hodi: aku hribe s'beſsedo prenasha 3. ed. (I/1, 155) 2. trpeti:
eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal del. ed. m (II, 171)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
prevzeten -tna prid. prevzeten, ohol:
Preuſeten im. ed. m je bil kakor Lucifer ǀ gdu je leta tulikain preuseten im. ed. m zholvik ǀ po hishi kakor en preuſetin im. ed. m Pau ſe obrazha ǀ Gdu bò taku nepametenc, inu preusetin im. ed. m, da on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona ǀ Pogledaj gori ti preuſetni im. ed. m dol. Herodesh ǀ Ti, ti ſi en Faraon preusetni im. ed. m dol. ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna im. ed. ž ǀ Kej je tvoje preuſetnu im. ed. s, inu grosovitnu napreivſetje ǀ ſim ſe ponishal pred Bugam, inu is preuſetniga rod. ed. m bogaboyezh ratal ǀ je bil is prauſetniga rod. ed. m pohleun, is nezhiſtiga brumen, is neverniga veren ratal ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah te ſapelane, inu preuſetne rod. ed. ž Eue hodila ǀ sa volo njega neusmileniga, inu preusetniga rod. ed. s serza ǀ je tudi svetoval S. Ioannes vnimu preuſetnimu daj. ed. m ǀ Jeſt nemorem vezh ſanashat temu hudobnimu, inu preusetnimu daj. ed. m Maobiterskimu krajlu ǀ sa to preusetno or. ed. ž krajlizo Vaſti, je bila ena pohleuna Eſther na leta krajlevi ſtol poſtaulena ǀ ſò nevoshlivi, kakor Cain; preusetni im. mn. m kakor Faraon ǀ de nemaio biti preuſetni im. mn. m, inu offertni ǀ od teh preuſetnih rod. mn. ludy ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Preuſetnom daj. mn. pak ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne tož. mn. m pohleune ǀ te preusetne tož. mn. m ponisha, te pravizhne polona ǀ V'mej preuſetnimi or. mn. je bil poklizal Paula primer.> veliku nepametnishi, inu preusetnishi im. ed. m bi bil taiſti, kateri bi shelel na taiſti viſoki Stol ſeſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pridigovati -am/-ujem nedov. pridigati:
skusha v' ſvoi kambri pridigvat nedol., kakor de bi ta folk v' prizho bil ǀ kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat nedol. ǀ sazhne od martre paklenske pridigovat nedol. ǀ kadar kuli je shlishal govoriti, ali pridiguuat nedol. od pokure ǀ kadar shlishio pridgvat nedol. od lete nesrezhenu velike paklenske martre ǀ je bil shal pridigvat namen. Turkam ta S. Evangeli ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal pridiguat namen. ǀ od Boga je bil poſslan prdigvat namen. ǀ Meni nej pbena zhaſt, zhe pridigvam 1. ed. ǀ jeſt … pridiguam 1. ed. ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj, meneozh de od njega pridigua 3. ed. ǀ V'Cerkvi, kir ſe pridigvie 3. ed. de imash Boshjo sapuvid dershati ǀ resnizo Boshjo ym pridigvaio 3. mn. ǀ ty Maſhniki Boshjo beſſedo pridiguaio 3. mn. ǀ Pridigvai vel. 2. ed. Boshjo beſſedo, nebojſe resnizo govorit ǀ pridiguai vel. 2. ed. de Praviza Boshja ſe zhes nyh grehe taku mozhnu je reſardila ǀ Pridiguajte vel. 2. mn., povejte ym moje oblube, inu shtrajfinge ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei pridigual del. ed. m ǀ kadar S. Anton je pridigval del. ed. m ǀ bom pridigoval del. ed. m s'Boshjo gnado ǀ Ie pridgual del. ed. m S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ po cellem ſvejtu ta S. Evangeli ſò pridigvali del. mn. m ǀ po cellim ſvejtu ſo pridiguali del. mn. m, de Chriſtus je pravi ſyn Boshij → pridiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
prigoditi se -i se dov. zgoditi se:
aku ſe pergodi 3. ed., de zhlovek s' ſvoje slabuſti Boga reshali ǀ ſe pergodi 3. ed., de en drugi sholner s' eno majhino reizh je bil okuli perneſſil tiga ſtariga Ozheta ǀ ſe pergodij 3. ed. enkrat, de ta Gospud po ſvoym opravilu je mogal veno dalno deshelo po morij rajshat ǀ vezhkrat ſe pergodj 3. ed. ǀ Pergudilo del. ed. s ſe je pak, kadar ſe je on Ieriho perblishal je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ ſe je bal de bi tudi njemu kaj takushniga ſe nepergudilu +del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
prijaznost -i ž 1. prijaznost:
obena rejzh nej nuznishi kakor prava priaſnoſt im. ed. ǀ Cicero pravi od priaſnoſti rod. ed. ǀ nej pryaſnoſti rod. ed. na semli taku velike, de bi nemogla farataria noter skrita biti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt tož. ed. ponovish ǀ sa priasnost tož. ed. Boshjo malu marash ǀ Nad katero priasnoſtio or. ed. mozhnu ſe je zhudil Dionyſius 2. ljubezenska voljnost:
kakor skuſi tu shkodlivu shmajhlajne priasnoſt tož. ed. ſe vdobi ǀ Ti neſramoshliua shena, klafash, tovarshtvu s' tem, inu s' unem dershish, hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta, s' vſaketerim priasnoſt tož. ed. dellash, kamer te poklizheio tezhesh ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost tož. ed. s'eno moshko pershono ǀ preveliko priaſnoſt tož. ed. je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine → pranost
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
prvorojen -a prid. prvorojen:
tvojmu peruoroyenimu daj. ed. m Synvu ſi bila imè dalla Ruben ǀ G. Bug sa tiga pervu rojeniga tož. ed. m ži. nej sastopel ſijnuva, temuzh tu zhlovesku ſerce ǀ Bug Vſigamogozhi ie bil Israelitariom sapouedal, de bi sledni ozha imel tiga pervu roieniga tož. ed. m ži. ſijna Bogu osffrat ǀ ti parvu roijeni im. mn. m martui postaneio ǀ eno nuzh ſo bili pomorili vſe te parvurojene tož. mn. m ludy v' AEgypti ǀ k'ſadnimu poshle to grenko ſmert, de je bila pomorila vſe te pervu rojene tož. mn. m ǀ G. Bug je bil sklenil pomorit te pervo rojene tož. mn. m po cellem AEgyptu ǀ je bila pomorila vſe te pervu rojene tož. mn. m ǀ imà vſe hishe po nozhi obhodit, inu vſe te pervrojene tož. mn. m pomorit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
rajmati se -a se nedov. spadati, ustrezati, biti primeren:
Semkaj ſe rajma 3. ed., kar samerka P: Garzia ǀ Samkaj ſe raima 3. ed. kar S. Piſsmu od Jeremia Preroka govorj ǀ Enimu greshnimu folku ſe raima 3. ed. ena huda Gospoiska ǀ ſinu ſe cilu neraima +3. ed. takorshnimu Gospudu po cellem ſvejtu slovitimu ǀ beſſede S. Iſidora, katere lepu ſemkaj ſe raimaio 3. mn. ǀ Dekilzam ſe dobru rajmaio 3. mn. pishata, sakaj dekelza je po latinski Puella, pishe pak pullus ǀ semkaj ſe dobru rajmajo 3. mn. beſsede, S. Maxima, kir pravi ǀ takorshni exempelni vam ſe neraimaio +3. mn., dokler nihdar takurshniga shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ Meni ſe sdi, de ſe ble bilu raimalu del. ed. s, de Syn Boshi bi imel kluzhe nebeske, inu S. Peter pak kluzhe od ſmerti, inu pakla ǀ njemu ſe ſo rajmale del. mn. ž salu dobru taiste beſsede ← nem. sich reimen ‛rimati se, soglašati, ujemati se, biti primeren’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
razbivati -am nedov. 1. razbijati:
Vy bi djali de je en norz ta, katiri bi ſe po ledu dersal, vedeozh de vezhkrat ſi je glavo resbil na ledu, pyanzom vinu glavo resbiva 3. ed. tedaj ſo norzy de ſe opyanio (V, 170) 2. pleniti, biti razbojnik:
s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah rasbivat nedol., inu rupat → razbijati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
razsvetiti -im dov. razsvetliti, prosvetliti:
tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti nedol., ſegrejti, inu vſem pomogati ǀ shelim tebe s' luzhio gnade Boshje resfetiti nedol. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize, katere je prishal resvetiti namen. ǀ ta ſvetla Daniza preshene to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti 3. ed. vus volni ſvejt ǀ ſonze … kateru s' ſvojo sfetlobo resfeti 3. ed., nikar li te dobre, inu lepe, ampak tudi te hude, inu garde rezhy ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj, inu resfetj 3. ed. cell ſvejt ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti 3. ed., ſigreie, ozhiſti ǀ gnada boshia nasho pamet resueti 3. ed. ǀ nam reſvèti 3. ed. naſho preproſto pamet ǀ Sonze, katiru po dnevi ſvejt resvetj 3. ed., Luno katira po nozhj nam sveti ǀ kateri resfetè 3. mn. s' sfetlobo ǀ te proſſem resfeti vel. 2. ed. pamet ǀ reſvetite vel. 2. mn. naſs, inu pokashite nam ta pravi pot ǀ vuſſ volni ſvejt je resfetil del. ed. m s' ſvetlobo ſvojga Seraphinskiga vuka ǀ Gdu je bil reſvetil del. ed. m une trij Ajdouske krajle ǀ S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil del. ed. m ǀ de bi tvoje ſlepe ozhy reſvètil del. ed. m ǀ dokler G. Bug skuſi ſveisdo ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil del. ed. m ǀ katerim Bug veliku gnad je ſturil, inu njeh pamet s' ſvetlobo te S. vere reſvejtel del. ed. m ǀ njeh temna, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila del. ed. ž, inu vshgala ǀ katera vuſs volni ſvejt je resfitila del. ed. ž, bo tudi danaſs mojo preproſto saſtopnoſt resfetila del. ed. ž ǀ Katera bò reſveſselila, inu resvetila del. ed. ž to shalostno temmò ǀ de bi skuſi leto, ſvojo pamet resuetili del. mn. m ǀ dokler shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
raztegniti -nem dov. razprostreti, raztegniti:
more ſvoje peruta restegnit nedol., inu viſsoku leteti ǀ nimash poplate s'ſobmy kakor eno mresho reſtegnit nedol. ǀ nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti, inu ſvojo rokò ſtegnit nedol. ǀ ſtegnem 1. ed. moje roke, inu nage de bodo gori perbite ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne 3. ed., letu tudi shpegal sturj ǀ ſtegne 3. ed. ſvojo deſno roko na perſy tiga Ceſſarja ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie padil, inu moje roke, inu noge k' ſnaminu te pohleunoſti reſtegnil del. ed. m raztegniti se razprostreti se, razširiti se:
ſe usdigne na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne 3. ed. po celli desheli ǀ katera ſe ſtegne 3. ed. zhes lete rezhy, katere she ſe nenajdeo v'obenem mejſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
raztrosen -a prid. 1. razkropljen:
ſo reſtroſeni im. mn. m po ſvejtu, kakor te sgublene ouze (V, 147) 2. razmetan, raztrošen:
fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu tož. ed. s (II, 467) → strosen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
rebro -a s rebro:
Bug je ſtuaril sheno is rebra rod. ed. tiga mosha ǀ Eua, katero Bug s'Adamaviga rebra rod. ed. je bil ſtuaril ǀ Ali ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte Euo ſtuaril, temuzh s'rebra rod. ed. ǀ Je vſel Bug enu rebru tož. ed. is Adama, ter je ſiſidal sheno ǀ po nagih perſah ſe tolzhe, de je zhudu de rebra tož. mn. neprebie ǀ Po rebrah mest. mn. ǀ karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah mest. mn. ogladi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
resnica -e ž resnica:
S. Bernardus pak je djal, de ſama resniza im. ed. nas ſamore reishit, ozhistit, inu isvelizhat ǀ letu je bilu li ena fabla nikar reſniza im. ed. ǀ Ta pushtob, R, Riſniza im. ed. kumaj, inu kumaj ſe posna ǀ Nei vezh na ſemli reſnize rod. ed., Kumaj en otrok sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati ǀ H' poterdeinu te resnize rod. ed., ſamerkajte, kaj je enkrat djal Syn Boshj ǀ k'poterdejnu te riſnize rod. ed., samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin ǀ te risnize rod. ed. en ſpomin imamo per S. Matth. ǀ resnizi daj. ed. ſe super ſtavit ǀ gdu nebo veroval Sami Reſnizi daj. ed. Boshi ǀ is ſerza lubio resnizo tož. ed. ǀ to reſnizo tož. ed. ozhitnu najdem samerkano v'S. Piſsmi ǀ leto reſnizó tož. ed. danaſs N: N: bom iskasal ǀ reſnizò tož. ed. ſamolzhi ǀ ym bom skuſi Svetu Piſſmu leto reshnizo tož. ed. yskasal ǀ Galatariom ie raſnizo tož. ed. govuril ǀ de bomo reſnizho tož. ed. sposnali ǀ de bi nebil ozhitnu pridigual Evangelsko reſſnizo tož. ed. ǀ to riſnizo tož. ed. nam hozhe poterdit taistu Perkasajne ǀ to risnizo tož. ed. Christus je bil poterdil ǀ ena takorshhna bi po reſnizi mest. ed. Mashniku odgovorila ǀ dokler ſi ena takorshna noriza, de gresh po resnizi mest. ed. pravit ǀ Lete resnize tož. mn., katire ſte od teh Svetnikou shlishali, nam morio poterdit Svetniki ſtariga Teſtamenta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
rožica -e ž rožica, cvetlica:
Je bil Lilia tiga ſvejtà, inu ta ner lepshi roshiza im. ed. ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza im. ed. Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ nej roshize rod. ed. taku frishne, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu eno roshizo tož. ed. ǀ nam bo perneſla vno shlahtno roſſizo tož. ed., na kateri S. Duh po pozhival ǀ de ſi glih je bila huda sima vender roshize im. mn. ſo zvetele ǀ Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun lepih roshiz rod. mn. ǀ je imel … en Kranzel s'lepih roſſiz rod. mn. spletem ǀ nam perneſse selishe, roshize tož. mn., driveſsa, inu ſad ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize tož. mn. perneſla ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe tož. mn. ſe vidio pottroſene ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah mest. mn. leſhim ǀ yszhe per roshizah mest. mn. med ǀ s'temi piſſanimi roſhizami or. mn., inu s'selenem sheliszom ǀ s' roſhizamy or. mn. pokrit → roža
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sekati -am/-čem nedov. sekati:
Hraſt lahku ſe puſtj ſekat nedol. ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat nedol., resat, inu shgati ǀ ſikera s' katero derua ſeka 3. ed. ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo 1. mn., deremo, s'nogami po nyh hodimo ǀ mi purmanom glave ſeizhemo 1. mn., kakor ſaurashnikom ǀ drugi veje is drives ſekajo 3. mn., inu po poti potreſsajo ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte vel. 2. mn. moje vude od mojga trupla ǀ v'prasnik je derua poberal, inu ſekal del. ed. m ǀ sekere s'katerimi ſo yh ſekali del. mn. m ǀ hudizhi ga bodò do vekoma sekali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
skrb -i ž skrb:
vſe vaſse dellu, inu skerb im. ed. je sebstojn ǀ druge miſli, inu skerbi rod. ed. nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ te nar manshi skarbi rod. ed. nemash de bi dusho osdravil ǀ obene skerbj rod. ed., inu misli na tu vezhnu neimeti ǀ de ſi lih veliku opravila, inu ſkerbi rod. ed. poſvejtne ima ǀ to nar manshi skerb tož. ed. ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene bile ǀ vſo skarb tož. ed., inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne lushte postavio ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb tož. ed. Iobavo ǀ S. Auguſtinus je v'veliki skarbi mest. ed. ſe nashal ǀ imate s' vſem fliſſam, s' vſo skerbio or. ed., kakor de bi obeniga druſiga opravila neimeli, klizat, iskat, vishat ǀ pregajnenie, skerbi im. mn., inu reue ſò jo martrale ǀ te poſvejtne ſkerbi im. mn., inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ſkerbi im. mn. ſò bile Iskariota taku oſlepile, inu obnorele ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge ſkerby im. mn. pozhivaio ǀ My imamo tulikajn nesrezh, nadloh, pregaineina, tulikajn skerbi rod. mn., de nevemo kej nam glava ſtoy ǀ KuliKajn sKarbi rod. mn., inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ sa volo njegoviga opravila, inu skerbj rod. mn. nej mogal molit ǀ ſtu, inu ſtu skerby rod. mn. vam ſe po glavi meisheio ǀ de ſi lih ima veliku opravila, ſkerbij rod. mn., blaga, inu otrouk ǀ s'en sgubleni denar tulikajn skarby rod. mn., tulikajn neperloshnosti ta zhlovik ſi vsame ǀ Ioseph je imel veliku skerbij rod. mn., inu opravila ǀ vy ſte velike skerby tož. mn., velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ s'ſkerbami or. mn. tiga blaga, inu s'shejlami tiga shivota
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sled -i ž sled:
bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi mest. ed. tezhe, dokler saiza najde, taku tudi jeſt po sledi mest. ed. Svetiga Piſſma, inu Svetih Vuzhenikou bom hodil (V, 241)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
slep -a prid. slep:
zhe ſobè tebe bolè, te ne boli roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep im. ed. m ǀ Balam je bil ſlep im. ed. m ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp im. ed. m, inu reven, od vſhih ſapushen ǀ kakor unimu kateri je sleip im. ed. m ǀ kakor ſe je bil sadarshal uni slepi im. ed. m dol. zhlovek ǀ Vni ſlepi im. ed. m dol. zhlovik ǀ ſe je slepa im. ed. ž, inu gluha delala ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa im. ed. ž Afrodiſia ǀ Chriſtus je bil natla plunil, blatu ſturil, na ozheſſa temu od materniga teleſſa slepimu daj. ed. m zhloveku poſtavil, inu pogled dal ǀ tiga slepiga tož. ed. m ži. Longina je bil resfetil na dushi ǀ eniga ſlepiga tož. ed. m ži. zhloveka je bil s'blatam oſdravil ǀ je bil venem borshti neshal eniga sleipiga tož. ed. m ži. petleria ǀ od ſrezhe, katero malaio slepo tož. ed. ž ǀ Kakor Rabecca ie bila sturila s'tem slepim or. ed. m Iſakam ǀ ty slepi im. mn. m so vidli, ty gluhi ſo shlishali ǀ Vni ſlepij im. mn. m ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi im. mn. m sa nijm tekò ǀ njegovi mladi ſlepy im. mn. m ſe porodè ǀ mij do teh mal ſmò bily slepij im. mn. m ǀ Kakor de bi bily ſlèpy im. mn. m ǀ gremo slèpi im. mn. m, inu Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh rod. mn., mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ Tem slepem daj. mn. pogled dà, de nihdar neſajdeio ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tem gobaſtom, ſlepom daj. mn. to temmò ǀ s'ſlinamij ie tem ſlepom daj. mn. pogled povernil ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah, inu borshtah vkupaj klizat, inu perſilit te slepe tož. mn. m, inu gluhe, inu hrome ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe tož. mn. m, mutaste, inu preproste ǀ de bi nam nashe temne, inu slepè tož. mn. ž ozhij reſvetil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
smrčati nedov. smrčati:
De bi ne bily po navadi ſe v'taisto ſtalizo satekli, noter legli: ſpali, inu ſmerzhali del. mn. m (I/1, 221) ǀ De bi nebli po nyh navadi v'taiſto ſtalizo ſe satekli, legli, spali, inu noter ſmerzhali del. mn. m (IV, 268)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
smrt -i ž smrt:
Ta ſmert im. ed. je bila danaſs ratala tu shivejne ǀ v'katerem tvoja, inu naſha smert im. ed. je ſtala skrita ǀ on ſe je bil od ſmerti rod. ed. reishil ǀ s'suojo Ceſarizo Cunigundo do smerti rod. ed. divishtvu ohrani ǀ od vezhne ſmarti rod. ed. rejshen ǀ hozhe ſveſan biti, de ſmorti rod. ed. ſe ne bo mogal branit ǀ ga nej ſe perpraui k' eni dobri Sveti ſmerti daj. ed. ǀ Smerti daj. ed. obena reizh nej taku gliha, kakor je ſpajne ǀ de bi ga k'ſmerti daj. ed. obſodil sa volo njegove pregrehe ǀ ſmo sa vola nashijh pregrehou h'ſmerti daj. ed. obſojeni ǀ Hozhesh eno dobro ſmert tož. ed. sturiti ǀ G: Bug eno tako ſrezhno, inu s. Smert tož. ed. je perpustil timu ozhitnimu greshniku ǀ teshku bote mogli eno taku ſrezſno mert tož. ed. ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ de po ſmerti mest. ed. bi ga oblekli v'Capucinersko ſuknio ǀ Po moj ſmerri mest. ed. Jogry, inu karsheniki bodo mogli ſe poſtiti ǀ je peil kakor ta belli labut pred ſmertio or. ed. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo or. ed. rinja, pridi, inu poloshi tvojo roko na njo ǀ je vejdila de s'ſmertio or. ed. bo mogla plazhat V zapisu mert (I/1, 192) je pomotoma izpuščen ſ-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sonce -a s sonce:
Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke ſmerti Christuſa Iesuſa tu ſonze im. ed. je bilu od shalosti omedlelu ǀ Na taisti dan Sonze im. ed. bo Kryvavu ratalu ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce im. ed. ǀ Sonzhe im. ed. nepoterbuje vekshi ſvetlobe ǀ telu ſe bo ſvitilu, kakor tu rumenu ſonzhe im. ed. ǀ je bila Svetleishi kakor tu rumenu ſouze im. ed. m ǀ preusetnu do ſonza rod. ed. je hotel letejti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga sonza rod. ed. ǀ sapovej ſonzu daj. ed., inu ſe ustonovj ǀ Lippomanus S. Archangela Michaela pergliha Sonzu daj. ed. ǀ satorai yh polsdigne K'ſonzu daj. ed. ǀ ſo ſvejsdam, inu nikar ſonzi daj. ed., ali Luni perglihani ǀ je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat, nebeſſam de ga imaio ohranit, Sonzi daj. ed., inu luni de mu imaio ſvetiti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze tož. ed., inu Nebu gleda ǀ on je bil v'stonovil sonze tož. ed. na Nebeſsih ǀ ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce tož. ed. gledat ǀ aku biſtru v'ſonze tož. ed. gleda ǀ po lejti zellidan na ſonzi mest. ed. dellamo ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi mest. ed., inu na Luni ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci mest. ed. inu na luni ǀ vſe skuſi po Sonzu mest. ed. ſe obrazha ǀ pred ſonzam or. ed. je gori vſtal ǀ s' ſonzam or. ed. je bila oblezhena, s' luno obuta ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza im. mn. ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile kakor try Sonze im. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sova -e ž sova:
Se najdeio niketere shivali, katere nevidio po dnevi, ampak po nozhi, de ſi lih velike ozhy imajo, kakor je ſova im. ed. (V, 71) ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle ſrake, orli, ſove im. mn., inu shtruſi (I/2, 60)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
spremiti -im nedov. spremiti:
ſo dolshni obyskati pilde ſvojh S Shtifterjou, inu S. Shtifterz, inu taiſte spremit nedol., inu zhaſtiti kadar yh okuli neſſò s' Proceſſio ǀ katerim ſe toshi nikar li po nozhi, ampak tudi po dnevi ſpremit nedol. S. Rus. T. ǀ Letu S. Reshnu Tellu imamo ponishanu obyskati, ſpreimit nedol., inu molit ǀ Perſianery ſe ſo pofliſſali, kar nar vezh ym je bilu mogozhe ſvoje krajle, inu Ceſſarje zhaſtitu, inu ſpodobnu napruti pojti, yh ſprimiti nedol., inu gori vſeti ǀ je shal spremit namen. S. Reshnu Tellu, kadar ſo h' Bolnikom nesli ǀ de ſi lih v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim 1. ed., zhaſtim, ali molim ǀ je shlishal de S. Reshnu Tellù ſo nesli, taiſtu do bolnika, inu spet do Zerkve sprejme 3. ed. ǀ njegovu truplu veliku ludj v' Zerku sprajme 3. ed. ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs ga je ſpremil del. ed. m do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ dokler nej bil v' Zerku spet sprejmil del. ed. m S. Reshnu Tellu ǀ kateri ſo ga spreimili del. mn. m, kadar je shal na hrib Calvarie ǀ Kadar vne bogaboyezhe shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile del. mn. ž ǀ pujdeio s' vami vasha dobre della, lete vaſſ bodo ſpremile del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
srce -a s 1. srce kot organ:
niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli:
moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost:
Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
stvariti -im dov. ustvariti:
je bil sklenil zhloveka ſtuarit nedol. po ſvoim pildu ǀ Kadar je hotel ſtvarit nedol. Svejsde, luno inu ſonze ǀ bo na semlo prishal nove Seraphine ſtuarit namen. ǀ dushe katere ſtuari 3. ed. sa trupla, teh nevernih nebodo isvelizhane ǀ Stuari 3. ed. vſe shivali katere ſo na ſemli ǀ jeſt menem de G. Bug vſe dushe ſtuarj 3. ed., inu poſtavi v' truplu tiga zhloveka ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril del. ed. m ſemlo, inu Nebu ǀ po ſvoj Boshy podobi je mene ſtvaril del. ed. m ǀ G: Bug je tebi h' shlushbi stuaril del. ed. m ta svejt ǀ sdaj pravi, de ſe Keſsà, de je zhloveka stvaril del. ed. m na semli ǀ vſigamogozhnoſt Boshjo nej ſò posnali, katera s' nezhesar je ſtuarila del. ed. ž vſe rezhy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sveča -e ž sveča, luč:
bò ugasnila ſueizha im. ed. nashiga shiveina ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha im. ed. ǀ dokler she gori sueizha im. ed. vashiga lebna ǀ ſo raunu kakor en klaſs pres sernja; ena ſveizha im. ed. pres luzhi ǀ dokler to skrinio boshio nei ſo bili prezei v' Tempel nesli, ni ſvejzhe rod. ed. persgali ǀ je imel v'roki deſni eno gorezho ſvejzho tož. ed. ǀ hitru pershgite shegnano svejzho tož. ed. ǀ vſako Sabbato je eno ſvezho tož. ed. pershgal ǀ Svetimu Antonu h' zhaſti pershgem eno svezho tož. ed. ǀ je sapovedal eno sueizhio tož. ed. pershgati ǀ eno luzh, ali ſvezhio tož. ed. v' rokah imate ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi mest. ed. po nozhi pekil ǀ Ta Turn s' to gorezho ſveizho or. ed. pot kashe ludem, kateri po morij plauaio ǀ lampe, inu ſvezhe im. mn. ſò ugaſnile ǀ nam samorio sprizhat te table smalane, te Svejzhe im. mn. offrane ǀ ſedem sfeizh rod. mn., inu try lampe je bil ugasnil ǀ gorezhe sfeizhe tož. mn. v' rokah imaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
šentati -am nedov. plentati (?):
po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte vel. 2. ed.+ mili, inu Chriſhan &c. (II, 304) Če je morfološka interpretacija točna, če je torej -te naslonski osebni zaimek, in če ne gre za tiskarsko napako namesto šentanje, je navedeni pomen nenavaden, saj poznajo tako sočasni kot tudi kasnejši pisci glagol šentati samo v pomenu ‛preklinjati’; → šentovati, zašentati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
šentovati -ujem/-am nedov. po nemarnem izgovarjati božje ime, preklinjati:
je navado imel vſeskusi s' milim Bugom shentovati nedol. ǀ nimate po oshtariah, inu hishah pianzhuat, de nimate hudizhovat, inu shentovat nedol. ǀ Ime Boshje shentujesh 2. ed., shpot s'Mashnikou ſe delash ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh 2. ed., plentuiesh, preklinash ǀ preklinash, inu shentuash 2. ed. njega S. zhastitu Ime ǀ od jutra do vezhera shentuje 3. ed., inu Preklina ǀ de govori hude greshne beſſede, de kolne, preklina, po krivim ſe perſega, shentuje 3. ed., plentuje, klaffa, marmra ǀ preuſetnu zhes tvojo Vſigamogozhnoſt Shentvje 3. ed. ǀ vij shentujete 2. mn., inu preklinate ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate, kregate, kounete, inu cilu shentojete 2. mn. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam shentujeio 3. mn. ǀ shlishish de tuoij otrozi, tuoij poſli shentuijeio 3. mn., inu preklinaio ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai, inu shentvai vel. 2. ed. Njegovu Ime ǀ nesludiai, inu neshentovai +vel. 2. ed., ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ Neshentvai +vel. 2. ed., nekolni kakor ena fardamana dusha ǀ nikar vezh na shentvajte vel. 2. mn. ǀ Olympius Arianus je shentoval del. ed. m S. Troyzo ǀ de ſi lih ſi nagle iesne nature, bi ne shentval del. ed. m, inu nepreklinal s' Bugam ǀ nej ſo kradili, nej ſo shentovali del. mn. m, nej ſo pyanzhvali ǀ ſo … Svetu Imè thentovali del. mn. m ǀ lete vſta katere ſo klafale, marmrale, inu shentovale del. mn. ž s'ſtrupam bodo napolnene → šent
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
štiri -i štev. štirje:
na naglim pridejo shterij im. mn. m. strashni levi ǀ ty pervi shtery im. mn. m Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte ǀ kozhijo shtirij im. mn. m krajlij od njega premagani, inu s'slatemi ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ koku te shteri im. mn. ž shivali ſe ſo mogle vkupaj veni kozhy sglihat ǀ je bilù ſhteri im. mn. ž vre Kar je bil vmerl ǀ S. Augustin vuzhy de shtiri im. mn. ž ſorte lubesni ſe najde ǀ dua debella capuna, inu shtyri im. mn. ž Ierebize ſe ſo pekle ǀ pod bodobo shtiryh rod. mn. zhudnih shivali ǀ kumai shteri tož. mn. m Meſſize je bil ſtar ǀ trij, ali shterij grehe tož. mn. m vſakadajne povedo ǀ ene try, ali shtery tož. mn. m grehe ſi ſmiſlite ǀ imam trynajſt Leit, shtiri tož. mn. m meſſize, dua tedna, inu pet dny ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent tož. mn. m+, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ Vni kmet jo da sa shteri tož. mn. ž petize ǀ shtijri tož. mn. ž rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Od ſonza ſo djali ty Stari Piſſary, de ima shteri tož. mn. s oblizha ǀ je v' ſebi imel lete ſhteri tož. mn. s oblizha ǀ po vſijh shterih mest. mn. sazhne hodit ǀ Ta druga shivina s'vſimij shtirimij or. mn. po ſemli hodi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
takoršen -šna zaim. takšen:
en takorshen im. ed. m duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ Naſha Pomozhniza S. Margeta je bila en takershen im. ed. m ſrezhni kupz ǀ aku en gard zhlovek ſe noter gleda, inu takorshin im. ed. m ſe noter vidi ǀ je bila takorshna im. ed. ž lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali ǀ ena takorshhna im. ed. ž bi po reſnizi Mashniku odgovorila ǀ takorshnu im. ed. s ſerze je kamenitvu, inu bodezhe ǀ Ah terdu, ſmerslu ſerze takorshniga rod. ed. m zhloveka ǀ nihdar takurshniga rod. ed. m shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ takorshne rod. ed. ž nature so shene, pokashy shenkinge potezhe kamer hozhesh ǀ ijm nej bilu terbej takorsh ne rod. ed. ž nespodobne rezhi sturiti ǀ ſte takorshniga rod. ed. s tardiga ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ enimu takorshnimu daj. ed. m neuſmilenimu ſaurashniku sdash tuojga otroka, tuojo sheno, tuoiga mosha ǀ ſe reſerdè zhies njega, ter mu piſſejo en takorshen tož. ed. m lijſt ǀ leta ſa ſabor je bil en takershen tož. ed. m ſmrad puſtil ǀ enu cellu meſtu takorshniga tož. ed. m ži. nepokorniga ſynu ima ubyti ǀ ſi je bila spravila takorshno tož. ed. ž veliko doto ǀ Skuſi pohushajne ty greshni ludje v' takarshno tož. ed. ž boleſan ſo ga perpravili ǀ sa takershno tož. ed. ž lubesan Bug bo tebi malu lona, inu huale ǀ takorskno tož. ed. ž veliko shtrajfingo ſo ſi ſashlushili ǀ mene puſti tkorshno tož. ed. ž veliko martro terpeti ǀ je bil takorshnu tož. ed. s veliku shtimajne v' Rimi ſi sadubil ǀ ſim v' takorshnem mest. ed. m ſtanu de poſvejtna zhaſt nemore meni shkodovat ǀ ty slabi ludje ſe preſtrashio po takorshnim mest. ed. m poti bodezhem hodit ǀ ſe je v'takorshnem mest. ed. m reunem ſtanu nashal ǀ S. Duh ſvejtoua v' takorshni mest. ed. ž neuarnosti v' grob pojti ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni daj. ed. ž revi ǀ bodò vtakorshni +mest. ed. ž vishi poshlushali ǀ My ſe v' takorshnim mest. ed. s vbushtui, inu lakoti najdemo ǀ Obari mene Bug s' takorshnem or. ed. m golufam tu ner manshi tovarshtvu imeti ǀ ſe prestrashi nad takorshno or. ed. ž oſtro ſodbo Boshjo ǀ s'takorshno or. ed. ž martro ſvojmu Goſpudu polona ǀ Gdu je bil s'takarshno or. ed. ž groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril ǀ ſe bo prikasal s'takorshne or. ed. ž zhastjo v'oblakih ǀ gledaite tedaj de bodo is takorshnem or. ed. s ſerzam opraulene ǀ je shla k' martri s'takorshnem or. ed. s veſſeljam, kakor de bi shla na ohzet ǀ takorshni im. mn. m exempelni vam ſe neraimaio ǀ vejm, de v'tej Boshij veshiſe ne naideio takorshne im. mn. ž shene ǀ Ah kulikajn takorshneh rod. mn. Cainu ſe najde na ſvejtu ǀ veliku takorshnih rod. mn. norzou ſe najde ǀ gorie takorshnem daj. mn. nepokornem, inu puntarskam greshnikom ǀ takorshnim daj. mn. maihinu nuza boshio beſſedo poshlushat ǀ bi bulshi bilu sa takorshne tož. mn. m de bi nebilij karsheniki ǀ tokorshne tož. mn. m bo shtrajfal ǀ sakaj Shenin Nebeſki takorshne tož. mn. ž nepreshazene shenkinge oblubi ǀ de bi vy nozoi nebil ſpal, inu takorſhne tož. mn. ž ſaine nebil imel ǀ Syn Boshy, bo ene takurshne tož. mn. ž zhudne goſtarie perpravil ǀ naulesh yszhete takorshna tož. mn. s mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ 50. lejt je v' takorshneh mest. mn. grehah shivil ǀ per takorshnih mest. mn. folsh Prerokoh ǀ fliſſnu ſe varvat pred takorshnimi or. mn. folsh Preroki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
trd -a prid. 1. trd, trden:
kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog:
Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen:
Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek:
ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen:
dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln:
do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav:
ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
trpeti -im nedov. 1. trpeti:
jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati:
ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati:
sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ubiti ubijem dov. 1. ubiti:
Pomagajtemi, branitème moj ozha hozhe mene vbyti nedol. ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti nedol. ǀ enu cellu meſtu takorshniga nepokorniga ſynu ima ubyti nedol. ǀ je hotel sa tiga volo Nicanora ubiti nedol. ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti nedol., s'unej Rihtne goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ nje Moſha Vriaſa ſturi vbit nedol. ǀ jeſt sdaj tebe vbyem 1. ed., de nebosh vezh shkode dellal ǀ zhloveka pak vbijesh 2. ed. nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh +2. ed. ǀ ta hudobni Cain ga neuſmilenu vbye 3. ed. ǀ neusmilenu s'eno palzo po glavi ga buti, inu vubije 3. ed. ǀ potle ga neusmilenu vbije 3. ed. ǀ vener ga neubje +3. ed. ǀ na tihama pride hoshter s' Sheno, ter yh ubyeta 3. dv. ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo, vbijemo 1. mn., inu shiher puſtimo, de od lakote vzerkneio ǀ s'ſtrupam te kletvine ſamij ſebe, inu ſvojga blishniga vbijeio 3. mn. ǀ Sdaj imash v' peſtèh tvojga ſourashnika, ubiga vel. 2. ed.+ ǀ De bi tebe grum, ali tresk vbyl del. ed. m ǀ ſvojga brata Abelna ie bil vbil del. ed. m ǀ na ſmert je bil Abelna vubil del. ed. m pred ozhmy Ozheta Adama ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal, inu ubil del. ed. m ǀ brata Abelna je bil vbijl del. ed. m ǀ de bi mene nevbil +del. ed. m ǀ bom tebe mlatila dokler te bom vbila del. ed. ž ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila del. ed. ž tiga neuſmileniga, inu neverniga Siſara ǀ ſakaj nej poprei zhes mene s'Nebes perletela, inu vubila del. ed. ž ǀ eniga ſo vbyli del. mn. m, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli ǀ sakaj Zachariaſa so bily vbilij del. mn. m ǀ ſe sboij de bi ga neubili +del. mn. m ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle, inu vbile del. mn. ž 2. razbiti:
ſpodmakne enu polenu lonz vbye 3. ed., shupa ſe reslye ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash, ali majoliko ubijò 3. mn. ǀ kokush je na miso sletéla, inu en glash ubila del. ed. ž ubiti se 1. ubiti se:
ena Rimska Gospa, rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila del. ed. ž, kokar de bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju pelati ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla, inu vubila del. ed. ž ǀ de raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili del. mn. m, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. razbiti se:
kakor ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam, ter nevej ali bo na eno skalo perletela, inu ſe vbila del. ed. ž, ali pak na peſiku ſe reſſula
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
učiti -im nedov. učiti:
ſe pofliſſa kar ner vezh je mogozhe vuzhiti nedol. tiga Synu ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra pobegnil, inu nuno upelal, ter eno novo prekleto vero ſazhel uzhiti nedol. ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam, inu vuzhim 1. ed. ǀ ti vuzhish 2. ed. de ſe nimamo bati Boga reshalit ǀ Logica vuzhij 3. ed. s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit ǀ Retorica vuzhj 3. ed. tu lepu govorjenje ǀ nasha natura naſs vuzhi 3. ed. to S. hualeshnost ǀ S. Augustin vuzhy 3. ed. de shtiri ſorte lubesni ſe najde ǀ G. Bug regera, oſkerbji, inu vuzhji 3. ed. vſe ſtuari ǀ Modruſt tiga ſvejtà uuzhj 3. ed. ǀ nas vzhy 3. ed. S. Grogor ǀ S. Thomash vzhj 3. ed., de skuſi gnado ratamo deleshni podobe Boshie ǀ Dokler ta Duhouni Paster yh nevuzhi +3. ed. ǀ Grammatica drugiga nevuzhij +3. ed. temuzh prau govorit ǀ vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite 2. mn. preklinat, inu sludjat ǀ sakaj vy starishi te S. molitvi yh nevuzhite +2. mn. ǀ yh neuzhite +2. mn. de bi imeli bejshat pred skushnavo ǀ aku ty starishy lubio ſvoje otroke, inu vuzhè 3. mn. ſtrah boshj ǀ vſe Matere imajo to lastnust de ſvoje otroke vuzhe 3. mn. hodit ǀ kakor vſy Theologi uuzhe 3. mn. ǀ kateri vzhè 3. mn. po vuku ſvetiga Duhà ǀ ty lubi Svetniki Boshy naſs vuzhio 3. mn. G. Boga hualit ǀ drugi yh vuzhijo 3. mn. molit teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Hozhesh de tuojm otrokam dobru pojde vuzhijh vel. 2. ed.+ strah Boshij ǀ te proſsimo vuzhinaſs vel. 2. ed.+ Kiekaj gori lèteti ǀ vuzhite vel. 2. mn. yh, sfarite proſſite yh, inu ſturite vſe kar je mogozhe, de nebodò pogublene sa volo vashe sanikarnoſti ǀ kaj dobriga ijh bosh vuzhil del. ed. m ǀ ſtrah Boshy yh je vuzhjl del. ed. m ǀ Katere vednu je vozhil del. ed. m, inu, vuprashal ǀ je vuzil del. ed. m v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila del. ed. ž sapuvidi Boshye dershati ǀ my ſmo yh lepu vuzhili del. mn. m po tuoj sapuvidi shiveti ǀ zhe nej ſo ſvoje otrok sapuvidi Boshje vvzhili del. mn. m dershati ǀ de bi my ſe vzhili del. mn. m ǀ Matere ſo vuzhile del. mn. ž ſvoje otroke učiti se učiti se:
kakor de bi hotel od vaſs ſe vuzhiti nedol. ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti nedol. od te nepametne shivine ǀ ſe vuzhij 3. ed. antuerharsku dellu ǀ Vuzhimo ſe vel. 1. mn. tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga ǀ vuzhite ſe vel. 2. mn. vij hudobnij s'shkodo teh drugih nehati vaſhimu blishnimu shkoduati ǀ vuzhiteſe vel. 2. mn. vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali malat kateri ſe nej poprej vuzhil del. ed. m ǀ de bi Se od njega vuzhili del. mn. m ǀ Vy shene de ſi, lih nihdar nejste rajtat ſe vuzhile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
umoriti -im dov. umoriti, ubiti:
Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit nedol. ǀ onij ſo ga ſaurashili, inu vmorit nedol. sheleli ǀ hozheo Christusa vumorit nedol. ǀ Iosepha, bratje ſo hoteli s'lakotjo vmoriti nedol. ǀ s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti nedol. ǀ ſo ijh pregajnali, martrali, inu v'morit nedol. sheleli ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit namen. ijskali ǀ yszhe pres urshoha Dauida vmorit namen. ǀ ti tuojo dusho umorish 2. ed. ǀ s' ſvojo ſapo zhloveka umorj 3. ed. ǀ zhlovek lahku ſam ſebe umori 3. ed. ǀ shentovaine tuoio dusho vumorij 3. ed. ǀ reslushta, inu oskruni; oshivij, inu vumorj 3. ed. ǀ vezhkrat ſe sgodi, de edn ſe v' mori 3. ed. s' ſtrupam ǀ gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj 3. ed., inu v' paku pokoppà ǀ de mras po ſimi nas neumorj +3. ed. ǀ tedaj pridite, inu naj ga vmorimo 1. mn., inu v'eno jamo vershemo ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo 1. mn. ǀ yh vmorite 2. mn., v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè 3. mn., Kakor osdravio ǀ ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril del. ed. m ǀ vejm de bi ſam ſebe vmuril del. ed. m ǀ zhudu, de Mojſſes nej krajla s'ſvojo zhudno palzo udaril, inu umoril del. ed. m ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril del. ed. m ǀ ſtrup, katiri bo vmoril del. ed. m tvojo vbogo dusho ǀ Arzat ga je bil vumuril del. ed. m ǀ ſaul, je bil ſam ſebe prebodel, inu vumurii del. ed. m ǀ ſvoio sheno s' ſtrupam je bil umiril del. ed. m ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila del. ed. ž ǀ ſama ſebe je bila vmorila del. ed. ž ǀ kadar tu ſlanu morje je bilu potopilu, inu umorilu del. ed. s Faraona ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila del. dv. m, inu de bi ſe shnim spishali ǀ de bi Judje tebe umorili del. mn. m ǀ inu hitrei njega vmorili del. mn. m ǀ mojga lubiga otrozhizha ſo tudi na mojm naruzheiu vumorili del. mn. m ǀ Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij del. mn. m ǀ Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili del. mn. m ǀ variga de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
upati -am dvovid. upati, zaupati:
zhlovek samore verovat, vpat nedol., lubit, inu ſe spokorit ǀ rad inu volnu muvupash +2. ed. taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili upati si/se 1. upati si:
s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn, ſi vupam 1. ed. tudi Antona premagat ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody ſi uppa 3. ed. kuhat ǀ letu je enu ſvetu mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu, satorai ſi nevupam +1. ed. letukaj s'mojo veliko drushbo prebivat ǀ sa volo moje velike bolesni, inu slabuſti ſi neupam +1. ed. kjekaj priti ǀ jeſt ſi nevpam +1. ed. h' temu hudobnimu Saurashniku tvojga Svetiga Imena pojti, sakaj on bo mene per prizhi vbil ǀ Hodi tedaj ti verna dusha po tem poti te lubesni, katira ſi neupash +2. ed. hodit po tem kryvavem poti te pokure ǀ nihdar vezh ſe nevupa +3. ed. pred tuoio hisho priti ǀ s'pohleunosti ſi nevupaio +3. mn. v'letu S. Rèshnu Telu pogledat ǀ Taiſti katiri ſi neupaio +3. mn. sa volo nyh slabe nature skuſi krishe, terpleine ǀ try dny ſi nej vpal del. ed. m s' hishe pojti ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen ſe nej vupal del. ed. m Christuſa proſsit ǀ obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti 2. moči:
v' kambro ſvoih shazu ga pele, inu oblaſt da, de nej vſame kulikajn ſi upa 3. ed. neſt ǀ ſa tiga volo hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit, de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa +3. ed. ſapelat ǀ Ah koku zartliua je ratala ta Navesta! de ſi nevupa +3. ed. s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi ǀ vij ſi vppate 2. mn. pres greha vrre, inu vrre vaſsovati, ſmejati, pleſsati … Terbej tedaj, de ſi vezh vppate 2. mn., kakor svetniki ǀ de ſi lih vſy Dohtary okuli njega hodio, inu osdravit ſe pofliſſaio, vener od ſmerti reshit ſe ga neupaio +3. mn. ǀ poprej bi ſi jeſt upal del. ed. m ſvejſde na Nebeſsyh sishteti, kakor zhuda od S. Antona doperneſſene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ura -e ž ura, tj.
1. časovna enota:
ta menih 300. lejt je poshlushal to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura im. ed. ǀ en firtilz ure rod. ed. n'hozhesh obernjt, de bi Boshijo gnado vudubil ǀ Masha terpi polli urre rod. ed. ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre rod. ed. na vashom obrasu terpèti ǀ Tiza danas po luffti lejta, zhes eno uro tož. ed. Jagar jo vſtreli ǀ cello urro tož. ed. ſe nei ganil is meiſta ǀ meni k'troshtu nemorite, inu n'hozhete eno ſamo vro tož. ed. s'mano zhuti ǀ koku letu more biti, de veni uri mest. ed. ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ veni urri mest. ed. te ner bogatishi obusha ǀ v eni vri mest. ed. vſy bi pomerli ǀ duej celli urri tož. dv. je v'Nebeſſa gledal ǀ Tvoie leita, inu ure im. mn. ſo pretekle ǀ je bilù ſhteri vre im. mn. Kar je bil vmerl ǀ veliku urr rod. mn. od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ morje 6. ur rod. mn. raſte, 6. ur rod. mn. doli Iamle ǀ Ti kateri bodeſh ure tož. mn., inu ure tož. mn. pred enem zhlovekam gologlauu stal ǀ je viſſil nikar dvej, ali try urre tož. mn., ampak dua cella dny ǀ vij ſi vppate pres greha vrre tož. mn., inu vrre tož. mn. vaſsovati, ſmejati, pleſsati ǀ Shene pak ure tož. mn., inu vre tož. mn. ſe v'shpegu gledaio ǀ v' sheſteh urrah mest. mn. kuga je bila pomorila 70000. pershon ǀ ſtu, in ſeſtdeſset mil je bil ſturil po morij pres zholna, na ſvojm plajshu ſtoyezh v' 6. urah mest. mn. 2. (določen) čas:
ura im. ed. pride de ſledni ima na ſvoj dum pojti ǀ kadar ſe je perblishovala njegova sadna ura im. ed. ǀ njegova ſmertna ura im. ed. ſe perblishvie ǀ njega pusledna ura im. ed. ſe je perblishuala ǀ Bo urra im. ed. prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ vra im. ed. nje poroda ſe perblishuje ǀ nihdar nej ure rod. ed. de bi kaj hudiga ne bilu ǀ neodnashaj do tvoje ſmertne urre rod. ed. ǀ do poſledne vaſhe vre rod. ed. odnashate pokuro ſturiti ǀ kadar je bila h' tej sadni ſmertni uri daj. ed. prishla ǀ S: Thomash Aquinates njega pusledno uro tož. ed. je lete S. beſsede piſsal ǀ kakor ſe njemu godj to pusledno urro tož. ed. ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro tož. ed. potroshtan biti ǀ ob vaſhi ſmertnj uri mest. ed. ǀ vſy Judy ob eni gvishni urri mest. ed. ſo imeli konzani biti ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni vri mest. ed. vKupaj priti 3. priprava za merjenje časa:
fliſſik kakor ura im. ed., katera nikuli s'myram neſtoj ǀ kakor je shlishala 11. biti na uri mest. ed. je uſe v' shtihi puſtila, inu damu tekla rekozh ǀ cell dan shlishimo ſgonit, inu ure tož. mn. biti ← srvnem. ūre ← stfrc. (h)ore < lat. hōra ← gr. ὥρα ‛doba, čas, ura’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
usta ust s mn. usta:
de bi hotu s'obedvema ustma or. dv. Kushati ǀ vſta im. mn. ſe toshio de yh boli ǀ prezej vsta im. mn. savpyò ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih vſt rod. mn. nej bilu shlishat ǀ malukedaj s'nje uſt rod. mn. ena nenuzna beſseda, ſejshlishala ǀ is njegovih ust rod. mn. je shal en ojſter na obej strani rejshezh mezh ǀ s'vaſhih nesramneh vst rod. mn. ǀ sobe ſo ym s'ust rod. mn. derli ǀ ſobe s'uſt rod. mn. ſi je puſtil drejti ǀ s'vſt rod. mn. tyh levou, inu medvedou ǀ slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi ſo mojm vſtam daj. mn., inu garlu kakor med ǀ taiſti kateri bodo ſtojezh pyli, inu s' roko k' uſtam daj. mn. vodo noſſili ǀ kaj ſim jest skusi vſta tož. mn. Saphonia djal ǀ vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta tož. mn. prelie ǀ shpotlivu njega S. Ime usta tož. mn. usamejo ǀ shkarpian ima topelt vsta tož. mn. ǀ kadar enimu shivimu zhloveku vſta tož. mn. ſe postavi ǀ Bonifacius ſj pusti ta restajeni sviniz v'usta tož. mn. liti ǀ v'norzhij tu S. Ime v'vſta tož. mn. vſame ǀ vſtih mest. mn. drugiga nema ampak sludi, hudizh, treskgrum, plent ǀ po obhajli vſvojh uſtah mest. mn. takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ v' vſtyh mest. mn. pak lete beſſede je imel ǀ kateri imaio v' ſvoih vſtah mest. mn. ta slati danar teh dobrih beſſedy ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih S: vstih mest. mn. je imela ǀ s' shelesno rokavizo po uſtih mest. mn. udari ǀ v'ſvojh vstah mest. mn. taiste beſsede nespodobnu imaio ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh mest. mn. je bil perneſsil ǀ v'ſvojh uſtyh mest. mn. to pejſsim ima ǀ v'uſtih mest. mn. je te beſsede imel ǀ v'usteh mest. mn. dershi mezh ǀ Sabſtoin s' uſtmi or. mn. molish ǀ nej sadoſti s' vſtimi or. mn. molit ǀ Sò s' uſtmy or. mn. molili, s' ſarzam ſo na druge rezhy mislili ǀ s'odpertimij vſtmij or. mn. ſò to Nebeſko lepoto gledali ǀ terga s'ſvojmi vſtmi or. mn. blishne, inu dalne ǀ kakor en ſcarpian, kir s' rokamy objeme, s' vſtmy or. mn. kushne, ali k' sadnimu s' repam v' bode, inu oskruni ǀ Se v'tebe s'ustimi or. mn. ſmeje ǀ Vy pak s'vſtmi or. mn. ſte djali Dvojinska oblika v prvem zapisu je le rešitev zadrege, kako izraziti dvoje ust.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
užiti užijem dov. užiti, zaužiti:
imaio tulikain shpishe vshiti nedol. kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine ǀ Je hudu ſnamine kadar en bolnik n'hozhe enu majhinu grenko arznio vſhiti nedol., de bi ſdravil ǀ Svetu Reshnu Telu ſe je podſtopil v' ſourashtvi ushiti nedol. ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih shpish, celli dan neushyesh +2. ed. s'en vinar urednoſti ǀ katiri pak leto Sveto shpisho vshje 3. ed., bo do vekoma shivil ǀ vſe kar ushie 3. ed. ſe v' ſtrup preoberne ǀ zhe pak v' grehi ſe vshije 3. ed. je shkodliu ǀ Kadar pak neurednu, inu greshnu edn vshie 3. ed. tu S. Rus. T. ǀ kadar ſe zhastij inu moli, ali pak vſhije 3. ed., ſad te gnade Boshje nam perneſe ǀ kateriga vſak dan na shpisho naſhiga shivota vſhyemo 1. mn. ǀ Svetu Reshnu Telu ſturj de ratamo tu kar vshiemo 1. mn. ǀ ſo bile en ſpomin Svetiga Reshniga Teleſſa, kateru ob veliku Nozknim zhaſſu ty verni karsheniki vshieio 3. mn. ǀ kateri vrednu vshijeio 3. mn. ta S: Sacrament ǀ v'ſpumladi arznje vshyeio 3. mn., inu shilo odpreio ǀ vshite vel. 2. mn. s' pravo andohtio, s' zhiſtim ſerzam ta Sveti Sacrament ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu, kateriga po goſtim ſim vshil del. ed. m v' tem Svetem Sacramenti tiga Altaria ǀ kakor je bil to arznio vſhil del. ed. m, prezei je bil osdravil ǀ Judesh Iskariot pak dokler neurednu je bil ushil del. ed. m, to vezhno ſmert je sadubil ǀ vari ti mene, de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. neurednu neushil +del. ed. m ǀ ſim bila ſnoſſila, inu eno arznio vshila del. ed. ž ǀ per tej S. Misi bote nashli, inu vſhili del. mn. m to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi spisho S. Rus. T. ǀ proſſitega de bi Sveti Sacrament urednu vshili del. mn. m ǀ po tem kir ſo vſy sadoſti ushili del. mn. m, je taiſtom tulikajn Kruha oſtalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vas -i ž vas:
nej terga, nej vasj rod. ed., nej pershone na ſvejtu ǀ Shlahtnikom je dal te grady: Purgarjom te meſta: Kmetom vaſſy tož. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, kmetam te vaſsij tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh mest. mn. inu meſtah iskal v vas v vas, tj.
na nočni ljubezenski obisk:
slasti ſe boijm de bi nesamerkala, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ Sakaj taisti hodi k'ny v'vas
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vasovati -ujem nedov. vasovati, tj.
biti (ponoči) na obisku pri dekletu, imeti (ponoči) na obisku fanta, na samem se družiti z dekletom oz. fantom:
Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati nedol., potle nezhiſtoſt shnio tribat ǀ vij ſi vppate pres greha vrre, inu vrre vaſsovati nedol., ſmejati, pleſsati ǀ kadar on je bil shal vaſſovati namen. s' to lepo Venus ǀ poshle taiſto klizat h' ſebi, shnio vaſſuje 3. ed. ǀ ure, inu ure uaſsuje 3. ed. ſama s'ſamim ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy shnio vaſuje 3. ed., inu Bug ſam vej kaj s'ene misli, kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ pokoſili v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo 1. mn., inu do polnozhi pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ ſvoj lubi bi ſemein kupil, inu s'taisto vaſsoval del. ed. m, ter bi posabil na opravilu njemu sapovedanu ǀ Ti kateri en zevu teden bi vaſsual del. ed. m, inu ſe pogovarjal s'taisto Pershono tebi lubo ǀ Adam nej bugal temuzh nenuznu je zhaſs dopernashal, s'Euo po paradishi prangal, inu vaſouol del. ed. m ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala, fatala, inu vaſsuvala del. ed. ž ǀ leta ſe je bil ſnan ſturil s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala del. dv. m, de ona je bila shroka ratala ǀ gorje vam, katiri celo nuzh ſte klafali, vaſſovali del. mn. m, inu pyanzhvali ǀ radè ſò vaſſouale del. mn. ž, ſe ſo lepotizhile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
večer -a m večer:
od jutra do vezhera rod. ed. shentuje, inu Preklina ǀ od jutra do vezkera rod. ed. je pijl ǀ kadar je velik mreſſ imaio pruti vezheru daj. ed. eno tizo vlovit ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru daj. ed. teh poſvetnyh oprauil ǀ po letei sdaizi ſe obernit K'uezheru daj. ed. teh poſuetnyh oprauil ǀ En vezher tož. ed. je bila na pleſs povablena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vedeti vem nedov. 1. vedeti:
Dauid je shelil vejdit nedol. gdu bo isvelizhen ǀ Ner poprei je treba veidit nedol. kaj je laſha ǀ Arzati ſo sheleli vejditi nedol. Kaj s'ena bolesan je mogla biti ǀ Raunu letu veiditi nedol. je shelel en bogaboyezh zhlovek ǀ Iest bi hotel radt vedit nedol. ǀ ti imash vèdit nedol. ǀ jest pak dobru vejm 1. ed., de tu Bug hozhe od naſs imèti ǀ veim 1. ed. de veliku gluhih, inu bres usheſſ ſe letukaj najde ǀ vem 1. ed. de G: Bug nihdar nemore obene rizhij poſabit ǀ jest nevejm +1. ed. kaj s'ena arznja je bila taista ǀ kaj menite de neveim +1. ed. kaj govorim ǀ Nevem +1. ed. kaj bi jest ſedaj imel rezhi ǀ Povej meni O ozha, kam hodi tvoj Syn po nozhi? Nevèm +1. ed. ǀ naveim +1. ed. aku moje imè sa gvishnu je sapiſſanu v' Bukvah teh isvolenih ǀ de bi eden navejm +1. ed. koku hudoben, inu greshen bil ǀ Iest navem +1. ed. ali ſo fable, ali pak hiſtorie ǀ vni ſmertni greh sa Kateriga ti dobru vejsh 2. ed., vener ſe neſpovejsh ǀ ieſt rat tebi verujem de nezh ne veish 2. ed. ǀ O'mogozhni krajl ti dobru vèsh 2. ed. vſy imamo vmrèti ǀ aku ti nevejsh +2. ed. gdu pak bo vedil ǀ neveish +2. ed. kaj pravio Dohtary ǀ ti nauesh +2. ed. Kej je Adam ǀ Bug ſam vej 3. ed. kaj s'ene misli ǀ G. Bug vshe vei 3. ed. kar my poterbuiemo ǀ zhlovik ima tulikain opravila de nevej +3. ed. kej mu glava ſtoj ǀ hudizh je njega obſedil, ali pak je obnoril, sakaj nevei +3. ed. kaj govori, inu kaj della ǀ vener ſam navej +3. ed. kam pojde ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde 3. ed.+ bi onneperpustil raunu taisto jamo mene pokopati ǀ vejmo 1. mn., de ſe je bila ſpovedala ǀ Samu tu veimo 1. mn. de vſi ſmo poklizani ǀ my uejmo 1. mn. ǀ my vejmò 1. mn. de G: Bug je vſmilen ǀ sdaj ſamy nevemo +1. mn. kej ſmo ǀ vy bote meni odgovorili, my nevejmo +1. mn. ǀ karkuli vejſte 2. mn. de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ vy dobru veiſte 2. mn. de hudizh nej Bug, ampak vash ner huishi ſaurashnik ǀ Vy pak ſamy dobru vejste 2. mn. sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ Vſaj dobru veſte 2. mn. de leta deshelska Gospoiska tiga kir krade ga puſti na gauge obeiſſit ǀ aku vy nevejſte +2. mn. vam bom jeſt povedal ǀ Kaj neveiſte +2. mn., de jeſt ſim en karshenik ǀ neveste +2. mn. morebiti de on je bil en velik greſhiſhnik ǀ dobru vedò 3. mn., de takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Kar vedo 3. mn. de nym dopade ǀ one dobru vejdò 3. mn., de v' nebeſſih ty isvelizheni pred Oblizham Boshim pojò ǀ Svetniki vedó 3. mn. koku oſtru ſodi ta praviza Boshia ǀ de ſi lih uedó 3. mn., de kar je umadesheniga pred oblizhe Boshie pritè nemore ǀ de ſi lih dobru vèdò 3. mn. kaj s'ena velika reva je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Morebiti de nevedo +3. mn. de ona je bila ena ozhitna greshinza ǀ nevedò +3. mn. de Angely is nebeſs ſo prishli ǀ navedò +3. mn. kam ſe obernit ǀ je dobru vejdil del. ed. m de sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ David je veidil del. ed. m de G: Bug ſe tankaj najde ǀ nej vedil del. ed. m ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh ǀ je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel del. ed. m ǀ tudi Bug shenin vaſhijh dush nebode sa letu vedal del. ed. m ǀ ſi shivil po tvoj hudi naturi, kakor de bi nezh nevedil +del. ed. m ǀ Kakor de bi neuedil +del. ed. m Kij ſe naide ǀ nej na ſveiti karsheniga zhloveka, de bi neveidil +del. ed. m, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ jest bi nevèdil +del. ed. m kaj bi zhlovik s'molitvo nemogal doſezhi ǀ de bi ti nevedel +del. ed. m gdu je leta Gospud ǀ ieſt guishnu bi navedil +del. ed. m sakai Chriſtus nam je letù sapovedal ǀ Ta ſruta nej vejdila del. ed. ž kaj je koſhna ǀ Letu je dobru vejdla del. ed. ž Rimska Gospa Lugretia ǀ Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona, nej vedila del. ed. ž, inu snala Kaj rezhi ǀ ſe je veidilu del. ed. s, kulikain taiſti danar vela ǀ Sta vejdla del. dv. m de letu mozhnu G. Bogu dopade ǀ de ſi lih ſte vejdili del. mn. m, de jest v'prizhe ſe najdem ǀ Arzati nej ſo vejdli del. mn. m Kaj sazheti ǀ de bi ludje veidili del. mn. m kaku oſtru G. Bug shtraifa takorshne greshne jeſike ǀ nei ſò nezh veidli del. mn. m od ſvetiga Piſſma ǀ ſo dobru vedili del. mn. m kar govori s. Bern. ǀ nej ſo vedli del. mn. m, inu snali Kej odgovoriti ǀ bo prishal ozhitnu de vſy bodo vèdilij del. mn. m, inu vidili ǀ kakor de bi sa letu nevedili +del. mn. m ǀ Kakor de bi nevejdili +del. mn. m, de vezhkrat S. Paulus nam pravi ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili +del. mn. m ǀ nej ſó vejdle del. mn. ž katero bi imele isvolit 2. poznati:
de bi sledni vedul del. ed. m suojo srezho, ali nesrezho ǀ de bi vedli del. mn. m listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rezhij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Vezuvius -a m zemljepisno lastno ime
Vezuv:
Po tem pride en velik ogin is tega hriba Veſſuvius im. ed. imenovaniga, kateri nej dalezh od meſta Catania (III, 164) ǀ Sloviten je po cellem ſvejtu Veſſuvius im. ed. (IV, 310) ǀ ogin … ſe nasaj v' ta hrib Veſſuvius im./tož. ed. poverne (III, 164) Vsaj v prvem in tretjem zgledu ni mišljen ognjenik Vezúv nad Pompeji, temveč Etna na Siciliji.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vinograd -a m vinograd:
Karshene dushe vinograd im. ed. je saſſaien v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi ǀ Ah nehualeshni vinogrod im. ed. ǀ Na hribah je vinograt im. ed. ǀ de bi njemu dali ſad od vinograda rod. ed. ǀ s' venograda rod. ed. vashe dushe ſte ga vun vergli ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik s'venograda rod. ed. Engadi ǀ ſim ſturil mojmu vinogradu daj. ed. vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ kadar sgubish en vinograd tož. ed., eno nijvo ǀ ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod tož. ed. ǀ katerim je bil dall ſvoj vinograt tož. ed. na zhensh ǀ je dellauze klizal v'venograd tož. ed. ǀ v' vinogradi mest. ed. je terta ǀ Ti smanka kjekaj v' hishi, v' venogradi mest. ed. ǀ n'hozhesh vezh terpeti to nerodovito terto v' tvojm vinogrodi mest. ed. ǀ na nyvi, inu v' venegradi mest. ed. della, ſtrada, inu ſe potj ǀ nej hotel po vinogdru mest. ed. pojti, temuzh po gosdu ǀ vinogradi im. mn. ſo polni slatkiga grosdia ǀ nyve trauniki, inu venogradi im. mn. ſe bodo selenili ǀ aku bomo tudi mij takorshni nehvaleshni vinogrodi im. mn. bomo tudi v' tej vishi shtrajfani ǀ kateri veliku vinogradou rod. mn. imà, vina mu nepremanka ǀ kadar bi vam vashe groſdje pokradili s'vinogradu rod. mn. ǀ po lejti poshlem tozho de vashe vinograde tož. mn. pobye ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde tož. mn. obdelash ǀ aku tozha tebi venegrade tož. mn. bobije ǀ kar od ſnopia na nyvi oſtane, inu grosdia v' vinogradah mest. mn. ǀ Zhe hozhe prebivat v' vinogradeh mest. mn. → vino
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
visok -a prid. 1. visok, velik:
je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu:
On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik:
en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica:
Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime
Bog:
poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vleči -čem nedov. 1. vleči:
Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu):
krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati:
Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar):
malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati:
dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati:
hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se:
s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vriskati nedov. vriskati:
H' Proceſſiy, v' Zirku Nem. Nem. imate pojti Boga sahualit, inu nikar pyanzhuat po oshtariah, inu hishah, nikar po gaſſah, inu potah uriskat namen. (IV, 177)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vstati -anem dov. 1. vstati:
kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati nedol. ǀ kadar Slon pade nemore ſam od ſebe gori vſtati nedol. ǀ kadar bote bolni, inu ſtari vaſs bodò mogli drugi noſsit, ali pak nebote mogli s'poſtele vſtati nedol. ǀ sa volo teshke bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati nedol. ǀ en hishni Gospodar imà ta pervi uſtati nedol., te druge podvisat kroh ſi shlushit ǀ trikrat, inu shterikrat eno nuzh morem gori vstati nedol., inu doijti ǀ Dolshan ſi G: Boga vſelej sahvalit, kadarkuli ti od mise vſtanesh 2. ed. ǀ zhe na ta ſtrashni glaſs ſe neprebudish, inu is postele tvoje hudobnoſti neustanesh +2. ed. ǀ vſtane 3. ed.; leshe, nihdar nevidim de bi molila ǀ Kakor ſe dan perkashe, uſtane 3. ed., ter gre damu ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta 3. dv. ǀ kadar vſtanete 2. mn. doli pokleknite vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte ǀ s'ſmejham od mise vſtaneio 3. mn., inu vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ ty mertvi is grobou uſtaneio 3. mn. ǀ Vſtani vel. 2. ed. gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ vſtanimo vel. 1. mn., inu Boga sahvalimo ǀ Vſtanite vel. 2. mn. gori mertui, inu pridite h'ſodbi ǀ Christus je bil od ſmerti gori vſtal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vstal del. ed. m, inu je kruh sameſil ǀ Kadar je bil od smerti ustal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala del. ed. ž, lepu ſe je oblekla, inu per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala ǀ veliku ſmertnikou, kateri ſo mertvi leshali, ſo gori vſtali del. mn. m ǀ dushe, katere tudi is groba teh grehou skuſi pravo grevingo, inu ſpuvid ſte gori vſtale del. mn. ž 2. nastati, pojaviti se:
ena velika fortuna ima na morij vſtati nedol., kar prezei vſtane 3. ed., ter je hotela ta zholn pokriti ǀ na naglom en velik vejter vſtane 3. ed. inu hishna vrata sapre ǀ en punt uſtane 3. ed. zhes Krajla, ga otſtavio ǀ de en hrup mej ludmij nevſtane +3. ed. ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht, resbitem zholnizhu ſe pelali, ter bi en velik veiter vſtal del. ed. m ǀ ena velika fortuna je bila vſtala del. ed. ž na mory ǀ velika lakota je bila uſtala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zajti -jdem dov. zaiti:
de ſi lih je temnu nesajdem +1. ed. nikar po shtengah, nikar po hishi ǀ ty drugi v' temmi ſvoje nevere oſtaneo, inu v' temme paklenske saideio 3. mn. ǀ Tem slepem pogled dà, de nihdar neſajdeio +3. mn. ǀ Ah moj Aleſſi! … Kam ſi ti ſeshel del. ed. m ǀ kadar je bil prishal v' to Sveto deshelo, je bil ſashel del. ed. m veno puſzhavo ǀ ouzhiza moja kam ſi prishla? kam ſi ſeshla del. ed. ž ǀ ti ſi taista sgublena ouzhiza, Katera ſi seshla del. ed. ž v' pushavo tega greha ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli del. mn. m s'tvojga pota ǀ ſó perſileni ſposnati, de ſó seſhli del. mn. m ǀ Ouzhize moje! kod hodite? kam ſte ſashle del. mn. ž se (še) zajde je še sprejemljivo, je še mogoče razumeti:
Se she ſajde, de Salamon je djal, de Syn Boshi je en shpegu bres madesha ǀ De Mojſſes enkrat, duakrat, inu tudi petkrat je prenesel de Faraon je njega fopal ſe sajde, ali tulikajn krat ſe puſtiti golufat, inu fopat je preveliku ǀ de S. Ioannes je vezh kakor en Prerok ſe saide; ali de je en Angel, tiga nemorem saſtopit ǀ Letu vſe ſe saide, ali kar ſo drugi ſtari Philoſophi djali od Boga meni zhudnu, inu norsku naprej pride ǀ Letu ſe saide, ali de ti moj Bug ſe uredn ſturish tudi nashe laſsje shtejti, meni ſe sdj de ſe prevezh Tuoja Viſſokoſt ponisha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zaljubljen -a prid. 1. zaljubljen, zagledan:
je v'njega salublen im. ed. m kakor ena Neveſta ǀ je bil taku mozhnu ſalublen im. ed. m v' laſſy te lepe Rimske Gospe Popee ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni im. ed. m dol. ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ kulikain terpj una salublena im. ed. ž shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ je bil smalal eno Poſtoino, katera je mozhnu salublena im. ed. ž v' ſonze ǀ pishe Ovidius od eniga salubleniga rod. ed. m mladenizha ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga rod. ed. s ſerza ſo sdihovale ǀ ſe pergliha enimu salublenimu daj. ed. m sheninu ǀ kadar bi lete shivali tega salubleniga tož. ed. m ži. zhloveka grisle, inu martrale ǀ nje lepota je bila taku mozhnu ſalubleniga tož. ed. m ži. ſturila krajla Aſſuera ǀ sakaj ste vij taku mozhnu salubleni im. mn. m v' semlo ǀ Oh vij ſalubleni im. mn. m ludje, kateri paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ Lete shene pak ſo ble salublene im. mn. ž, ter po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga ǀ tem salublenim daj. mn. tu gardu ſe vidi lepu ǀ Pride Hzhi s' salublenimi or. mn. mishly polna 2. ljubezenski:
nej hotela poshlushat te salublene tož. mn. ž beſsede tiga Rimskiga Gospuda ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene tož. mn. ž/s piſsma, nezhiſte pilde
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zanikrn -a prid. malomaren, nemarljiv:
on je bil en brumen, inu pravizhen Mosh, ali ſilnu sanikern im. ed. m ſvoje ſynuve ſtrah Boshy vuzhiti ǀ je reiſſ de ſim bil sanikern im. ed. m, inu len v' shlushbi boshi ǀ potle ſazhne ſanikarn im. ed. m v' shlushbi boshj prihaiat, ſtu inu ſtu misly imà kadar moli ǀ je bil sanikarn im. ed. m ratal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. n'hozhe po ſimi dellat: po lejti bo petlal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. hozhe, inu n' hozhe, sakaj bi hotel ta Kranzel nebeski, pak bi n' hotel hudizhave skushnave premagat ǀ de bi ta sanikarna im. ed. ž, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ je taku lena, inu ſanikarna im. ed. ž, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ ta ſanikerna im. ed. ž nej hotela s'poſtele vſtati ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno tož. ed. ž ǀ tiga leniga, in ſanikarniga tož. ed. m ži. pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar ſmò sanikarni im. mn. m de volje neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ aku pak bote sanikerni im. mn. m shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla ǀ ludje ſo taku ſanikerni im. mn. m, traglivi, inu leni ǀ ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih, inu sanikarnih rod. mn. karshenikou ǀ s'ſlabih mozhni, s'sanikarnih rod. mn. fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih ſtury pravizhne, s'sanikernih rod. mn. v'shlushbi Boshy ſtury fliſsik ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj mozhne; te sanikarne tož. mn. m, inu lene v'shlushbi Boshij ſturj fliſik ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne tož. mn. m, inu maluuredne hlapze ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè tož. mn. m, inu lene v'Nebu imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zavijati se -am se nedov. zvijati se:
Ta kazha, kadar samerka de nje kosha taku tarda rata, de ſe nemore vezh po ſvoij navadi saviti, prezej yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse, to ſtaro tardo kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia 3. ed. (I/2, 200)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zemeljski -a prid. zemeljski, posveten:
nikar en semelski im. ed. m krail, ampak Ozha Nebeski je Njemu dal vſo ſvojo oblaſt ǀ S. Germanus pravi de Zerku je enu semelsku im. ed. s Nebu ǀ ſi vezh shtimal enu maihinu semelskiga rod. ed. m dobizhika, kakor ta veliki shaz gnade boshie ǀ vſe kar je semelskiga rod. ed. s sanizhuie ǀ vſe kar je semilskiga rod. ed. s ǀ Nam je poslal kluzh nikar h' timu semelskimu daj. ed. m, ampak h' timu Nebeskimu Paradishu ǀ ſvoje shlushabenze je perglihal nikar li enimu semelskimu daj. ed. s Krajleſtvi ǀ aku G. Bug mene nepuſtj v' leto semelsko tož. ed. ž Zerku ǀ v'obeno ſemelsko tož. ed. ž rejzh ſe ne bom ſalubila ǀ dokler li semilsko tož. ed. ž, inu poſvejtno manungo imajo ǀ Joh, inu gorje! taiſtom kateri, li na tu semelsku tož. ed. s mislio ǀ je rojen ſa ſemelsku tož. ed. s, inu nebeſku krajlevſtvu ǀ sakaj li po tem semelskom mest. ed. s, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ lushti semelski im. mn. m ſe njemu gnuſſé ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski im. mn. m Bogovi ǀ katerimu vſe creature Nebeſke, inu semelske im. mn. ž na shlushbo ſtresheio ǀ zhe li ſemelske im. mn. ž rezhij naſs potroshtajo ǀ de ſi puſtè ludje sapelati od teh semelskih rod. mn. rezhy ǀ te lepe shtime teh semilskih rod. mn. Muſikantu ſo kakor en shraj teh shab ǀ ſte taku preproſti, inu neumni, inu taku salubleni v' semelske tož. mn. ž rezhy ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske tož. mn. ž/s, inu po ſveitne opravila ǀ raishi per teh semelskih mest. mn. rezheh ſe gori dershe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zgodaj prisl. zgodaj:
bodi po nozhi ali pak po dnevi, bodi sgudaj, ali poſnu (IV, 72) ǀ s'jutru sgudaj vſtaneio (V, 39) ǀ sgudaj ſo shli h' dellu (V, 155) → zgoda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
znati -am nedov. 1. znati:
vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati:
On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti:
sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden:
Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
žametov prid. žameten:
po ſimi, inu po lejti shametau tož. ed. m plaish noſſi (III, 349) Tvorjeno iz žamet ← srvnem. samīt, samāt ← stfrc. samit < srlat. sametum, samitum < examitum ‛žamet’ ← srgr. ἑξάμιτον ‛iz šestih niti stkana svilena tkanina’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
živeti -im nedov. živeti:
ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z:
Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
andel -dla m kupčija, opravek:
Margeta pravi nebò nezh s' andla rod. ed., jeſt imam drugo kupzhio ǀ bulshi kup, bushi kup ſturite, ſizer gremo prozh, inu nebò nezh is andla rod. ed. ǀ vſy vashi andli im. mn. ſrezhnu vam ſo od rok shli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu rod. mn. vashimu ſtanu ſpodobnyh ǀ Moshje dokler imaio andle tož. mn., opravila, inu shlushbe veliku krat ſe skregaio ǀ per teh greshnih andlah mest. mn. nihdar nej ste saspani ǀ hodi po enih gvishnih andlah mest. mn., od katerih n'hozhem govorit ǀ ſramoshlivoſt v'govorjeni, v'andlah mest. mn. praviza ← nem. Handel < srvnem. handel ‛kupčija’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime
Avgust:
Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cipres -a m cipresa:
cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dva dve štev. dva:
kadar dua im. dv. m ſe skregata, ali vojsko vkupaj imajo ǀ je imel noge kakor dua im. dv. m gorezha ſtebra ǀ duej im. dv. ž negnusni kroti ſo perſy tergali ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej im. dv. ž ſvejsdi ǀ te dvej im. dv. ž ſirote ſo po ſvejtu vandrale ǀ edn teh dveih rod. dv. je veliko Srezho vſyh ſvojh andlah imel ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh rod. dv. s'tem hudim obdanih ǀ Is vſt teh dvejh rod. dv. lotrou vejm nezh brumniga ǀ Sberiſi eno teh dueih rod. dv. kron ǀ pouej duema daj. dv. Gospama ǀ ſo ym dali, kar nym duema daj. dv. je shlishalu ǀ je djal duem daj. dv. Jogrom ǀ Je prerokoual dueim daj. dv. Jogrom ǀ uſame gori sa suoije sijni dua tož. dv. m sapushena fantizha ǀ bote nashli dva tož. dv. m denara ǀ na duej tož. dv. ž tabli je bil ſapiſſal ǀ vſamej duej tož. dv. ž trenti kruha ǀ imà duej tož. dv. ž trobenti ſreberni puſtiti sliti ǀ dvej tož. dv. ž skriunusti sledni je dolshan snati ǀ ſa oblubo ali arro ym da duei tož. dv. ž ſukinzi ǀ dvei tož. dv. ž, trij mile dalezh pojde ǀ taku zhes duei tož. dv. s leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ oſhter jo da sa dvej tož. dv. s vejdri vina ǀ en lep Exempel na leteh dveh mest. dv. vduvah imajo vſe vduve ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mest. dv. mejſtah biti ǀ uprasha, pò teh dvejh mest. dv. neſnanih Mladenizhah ǀ te ſtarishy v'dueh mest. dv. vishah imamo premislit ǀ ga je bil sapovedal s' duema or. dv. ketnamy tardu sveſat ǀ en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema or. dv. Hzherama je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ Angeli ſo pokrivali s' duemi or. dv. peretnizami oblizhe Boshje ǀ s' peterimi Kruhi, inu s' dvemi ribami or. dv. ǀ s' duema or. dv. kladuama ſo taukli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dvajseti2 -a štev. dvajseti:
NA DVAISETO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 152) ǀ NA DRVGO, INV DVAJSETO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/2, 177) ǀ NA TRETIO INV DVAJSETO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/2, 186)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
en2 ena zaim. neki:
en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo:
je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska:
Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen:
kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
en3 ena nedoločni člen (
en):
danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Evagrius -ija m osebno lastno ime
Evagrij:
Euagrius im. ed. odgovorj, de Sathan nej vidil Joba ǀ po beſsedah Euagria rod. ed. (III, 284) Evágrij, srlat. Evagrius (536–po 594), cerkveni zgodovinar v Antiohiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
funt -a m funt, tj.
utežna enota pribl. pol kg:
Poglejte Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou rod. mn. shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi (I/1, 90) ǀ Milon Cretenſis do 500 funtou rod. mn. meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ← srvnem. pfunt ← lat. pondō ‛funt’ < ‛po teži’, kar je abl. od pondus ‛utež’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Gongo zemljepisno lastno ime
Kongo (?):
Sprizhaj nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen. Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt tudi ta novi v' Indiah, Gongo im. ed., Songo, Zingo (III, 306 s.) Verjetno je mišljeno kraljestvo Kóngo v ekvatorialni Afriki, kamor so po 1490 množično prihajali portugalski misijonarji. Janez Svetokriški je, sicer že po izidu svojih knjig, opravil cenzorski pregled znamenite knjige Potopis po Kongu misijonarja polj. Antona Zucchellija iz Gradišča (podatek o cenzorskem pregledu navajata Kožuh in Kralj 2000: 158).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gozd -a m gozd:
prideio ven velik gosd tož. ed. ǀ nej hotel po vinogdru pojti, temuzh po gosdu mest. ed. ǀ vſa sverina is gosdou rod. mn. je v'druge deshele bejshala ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini te gosde tož. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah mest. mn. hodili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hebreiš2 prisl. hebrejsko:
taiſti hrib je bil imenovan. Moria. Hebreish pak Maria (III, 138) ǀ nei ſo ſnali hebreish govorit, ampak Ajdousku (V, 609) ǀ S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski ǀ dokler Svida pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali, dokler on je bil ta pervi sazhel pò Aſebreish, ali Judousku piſſat (III, 488) Zapis Aſebreish je očitna tiskarska napaka; → hebreiš1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izvedeti -vem dov. izvedeti:
na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se:
vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izvicati se dov. prestati kazen v vicah:
po ſmerti ſe je bil prikasal Tauleruſu, ter je djal, de Gospud Bug je bil njemu perpuſtil taiſte teshave, de bi on ſe na tem ſvejtu ſvizal del. ed. m, inu pò ſmerti prezei pred oblizhe Boshje prishal (IV, 396 s.) → vice
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izvleči -čem dov. izvleči:
Ti ſi taiſto dusho v' ta vezhni paku perpravil, tedaj bi imel spet taiſto s' pakla islezh nedol., inu Bogu jo povernit ǀ ga ima s'Tempelna vun slezhy nedol. inu vmorit ǀ tu kamenje odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe 3. ed., inu oſdravi ǀ Peter hitru tezhe k' mory, ternik vershe, ribo vun sleizhe 3. ed. ǀ voda v'shternah martua ſtoy, ſe negane, inu aku po ſili ſe vun naslezhe +3. ed. obenimu nenuza ǀ ga peleta k' grobu tiga ohernika, ga is groba slejzheta 3. dv. ǀ yh vmorite, v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete 2. mn. ǀ slezhij vel. 2. ed. vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh ǀ bom jeſt tebi ta tern s' noge sleku del. ed. m ǀ onij ſo bilij njega is shterne isulekli del. mn. m, inu ſo ga Israeliterjem predali ǀ ſo raunu kakor lothava shena, katero pò vſi ſili Angeli ſo bily s' ſodome slekli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jokati -am nedov. jokati:
ſpumni na ſodni dan, milu sazhne jokat nedol. ǀ milu sazhne jokati nedol., inu sdihovati ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat namen., inu shalovati ǀ zhes ſvoje grehe milu plaka, inu joka 3. ed., Boshjo martro kushuje ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie, jamra, inu ioka 3. ed. ǀ otrozy po hishi shrajeio, inu jokaio 3. mn. ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual, inu jokal del. ed. m ǀ milu ſe je jokol del. ed. m ǀ milu ſe ie iokol del. ed. m ǀ leta shena je upijla, inu jokala del. ed. ž ǀ Vy ſte jokali del. mn. m jokati se jokati se:
s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati nedol. ǀ milu ſe je sazhel iokat nedol. ǀ Zhaſs ſe je ſmeati, inu zhaſſ ſe jokoti nedol. ǀ Se jokam 1. ed., inu shalujen, kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash 2. ed., shalujesh, inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ ſe grima, inu joka 3. ed. de v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla ǀ ſakaj ſe ioka 3. ed. Lintvorn ǀ nad Katerem s: Rojstuam ſe nejoKa +3. ed. ǀ danaſs vſy ſe jokaio 3. mn., poſtio, inu gaishlaio ǀ nad namy ſe jokajo 3. mn. ǀ narpoprej jokajte ſe vel. 2. mn. ſamij zhes ſebe ǀ iokajte ſe vel. 2. mn. ſedaj veliku vezh ǀ zhes vaſhe grehe nar poprej joKajteſe vel. 2. mn. ǀ tedaj ne shalujte, inu nejokajte +vel. 2. mn. ſe ǀ ta Bogabojezhi Iacobonus milu ſe je jokal del. ed. m ǀ Gdu bi ſe ne bil ioKal del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual, inu ſe nejokal +del. ed. m ǀ ſe je milu jokala del. ed. ž po ſuojm martvom ſijnom ǀ Iokala ſe del. ed. ž je Anna Tobiava shena ǀ jeſt ſe bom milu jokola del. ed. ž ǀ kadar ſe bote jokali del. mn. m ǀ Iokali del. mn. m ſe ſo Betulery ǀ ſe ſo milu zhes Chriſtushauo martro joKale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
judovski -a prid. judovski:
pravi Jeſephus Hebræus en Judouski im. ed. m Rabin ǀ Iudouski im. ed. m krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ nar neprej meni pride Aſa Iudauski im. ed. m Krajl ǀ pravi de je Judauski im. ed. m Krajl ǀ Judoushi im. ed. m folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil ǀ Judouska im. ed. ž Gospoda, je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ judouska im. ed. ž Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla uprashat ǀ Judauska im. ed. ž Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu ǀ ſe bere od krajlize Esther katera je bila ena vboga Iudauska im. ed. ž dekilza ǀ Iudouſka im. ed. ž Goſpoda, katera to Nedolshnoſt Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila ǀ Iudouska im. ed. ž/im. mn. s Goſpoda ſò oblubili veliku gotovih denarjou shenkat ǀ njega dvej shene ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga rod. ed. m Roda ǀ je perſilen s'Cerkvi bejshat, kakor nekedaj s'Iudouskiga rod. ed. m Tempelna ǀ nej hotel k'ſvoji shlushbi imeti eniga Iudauskiga rod./tož. ed. m Piſsarja ǀ is Judouske rod. ed. ž deshele v' ſamario je rajshal ǀ od Judouske rod. ed. ž Gospode je bil ſproſſil oblaſt ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu Judouskimu daj. ed. m Mashniku ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi Judouski daj. ed. ž Gospodi perpelali ǀ grè k'Iudouski daj. ed. ž Goſpodi ǀ de bi od ſmerti ta Judouski tož. ed. m folk reshila ǀ je hotel shtrajfat Ieruſalem, inu vus Iudouski tož. ed. m folk ǀ skuſi try jeſike, namrezh grekesh, Judouski tož. ed. m, inu Latinski je bilu sapiſſanu Jeſus Nazarenſki Judouski im. ed. m Krajl ǀ zhes ta greshni Iudauski tož. ed. m folk ǀ ſo … Iudausko tož. ed. ž orhenio tribali ǀ je bil porozhil sa ſvojo Neveſto to Judousko tož. ed. ž ſinagogo ǀ krajl Demetrius je bil Iudousko tož. ed. ž deshelo konzhal ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo tož. ed. ž deshelo ǀ je bila … oblizhe sakrila po Judouski mest. ed. ž shegi ǀ je pridigual to Boshjo beſsedo po Iudouski mest. ed. ž deſheli ǀ v celli Judovski mest. ed. ž desheli ǀ ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko or. ed. ž ohernjo ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko or. ed. ž Gosbodo ǀ ty Vuzheni Judouski im. mn. m Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ ſo bily nekadaj Iudouski im. mn. m Fariserij, inu Piſsarij ǀ kakor uny Iudoshki im. mn. m fary ǀ kakor nekadaj is Judouskyh rod. mn. Tempelnou ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh rod. mn. Rabinou ǀ Judouskim daj. mn. Piſſariom, inu Fariom je djal ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske tož. mn. m otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ ſapovej Iudouske tož. mn. m fantizhe noter v' to reko Nilus vrezhi ǀ zhes vſe Israeliterje, inu Judouske tož. mn. ž deshele sa Krajla je bil poſtaulen ǀ kakor ozhitnu samerkam na Judouskih mest. mn. Piſſariah → Jud
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Jurij -a m osebno lastno ime
Jurij:
S. Juri im. ed. je bil shlahtniga, inu bogatiga ſtanu rojen v' Capadoci ǀ Garaſsius pishe od eniga is imenom Iuri im. ed. Bucchananus ǀ jeſt neſamerem vnimu zhloveku s'Imenam Juri im. ed. ǀ Juri im. ed. ſe oberne po zerkvi, rekozh: kej ſte sdaj vy moy Priateli? kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure zv. ed. Bug ti pomagai ǀ videozh ſtonovitnoſt S. Juria rod. ed. ǀ je mogal Nesho porozhit, katera Juriu daj. ed. je bila vſe ſalebala ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria tož. ed. veno gorezho apnenizo urezhi ǀ uſimimo naprej naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … sholnerij S. Iurja tož. ed. ǀ ſe nei dopolnilu nad S. Juriam or. ed. ǀ nad naſhem pomozhnikam S. Jurjam or. ed. 1. Sv, Júrij (po legendi mučen 303), zavetnik vojščakov 2. → Bukananus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jutrnjice -ic ž mn. jutranjice:
ob pounozhi ſo k' juternizam daj. mn. sgonili ǀ sa volo teshke bolesni nej mogla k' Juternzam daj. mn. uſtati ǀ sakaj po nozhi Juternze tož. mn. Molio ǀ sakaj nemolio juternze tož. mn. po dnevi ǀ sa tiga volo danas per Juternzah mest. mn. S. Katolish Zerku poje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kir1 nepreg. zaim. ki, kateri:
O moj Bug! Kir im. ed. m ſi ſtudenz vſe ſlatkuſti ǀ Jeſt ſe nemorem prezhudit tebi Epandus, kir im. ed. m ſi en Philoſophus ǀ nam poterdi S. Bruno, kjr im. ed. m od Marie nam pravi ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli, ker im. ed. m kamenje ſadi, inu zhaka de bi hrushke raſle ǀ Srezhna Maria, kir im. ed. ž nej po ſtopinah te ſapelane, inu preuſetne Eue hodila ǀ sledniga ker tož. ed. m najdesh po njemu ga vuprashash
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kočija -e ž kočija:
kozhia im. ed. ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa pobila ǀ ta resbeleni rosh je kakor ta gorezha kozhya im. ed. ǀ s' lete kozhje rod. ed. erdezhi slati ſó kapali ǀ ſapovej Kozhio tož. ed. nasaj oberniti ǀ kozhijo tož. ed. shtirij krajlij od njega premagani, inu s'slatemi ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij mest. ed. v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Nej gori pousdignen v'kozhij mest. ed. kakor Elias ǀ meni moja Regula prepovej ſe pelati v'kozhy mest. ed. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone, de v' kozky mest. ed. ſo njega v' Rim pelali ǀ ſe je bal pod kozhijo or. ed. konez vuseti ǀ je bil vſe kozhije tož. mn. prepovedal ǀ vslatyh kozhyah mest. mn. po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ v'slateh kozhijah mest. mn. ſe ſo v'Mestu pelali ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah mest. mn. ← madž. koczi ‛kočija’ po kraju Kocz med Dunajem in Budimpešto
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kovač -a m kovač:
kladvu is katerem kovazh im. ed. tauzhe ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo … Couazh im. ed. ſvoje kladvu ǀ v'hishi eniga Kovazha rod. ed. ǀ videozh preueliko grobust tiga kouazha rod. ed. ǀ dvej drugi dushi v'paku ſim perpravil, namrezh eniga kouazha tož. ed., inu njegovo sheno ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … kovazhij im. mn. kladovu ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kouazhij im. mn. S. Alò (II, 194) ǀ touzheio ty greshni ludje kakor kovazhi im. mn. po naklu ǀ Kmetje so molili boga danna … Kovazhj im. mn. Vulcana ǀ de bi vſy kovazhy im. mn., inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa ſturili ǀ Serze tiga greshnika bò terdu ratalu kakor kamen, inu kakor teh kouazhou rod. mn., kateru nemara sa kladovu ǀ Hzhi teh paklenskih kovazhou rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Krispin -a m osebno lastno ime
Krišpin:
Antvarhar je Crispinus im. ed. bil (I/2, 184) ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij Crispinus im. ed. (I/2, 202) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shushterij S. Criſpina tož. ed. (II, 194) Po legendarnem opisu sta bila Krišpín in Krišpiniján brata iz rimske plemiške družine, ki sta za časa Dioklecijanovega preganjanja kristjanov zbežala v Soissons in se tam naučila čevljarske obrti. Umrla sta mučeniške smrti; → Krispus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
krivica -e ž krivica:
ſe njemu kriviza im. ed. godilla ǀ velika, inu nehvaleshna kryviza im. ed. je leta ǀ kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha im. ed. godj ǀ na mejſti te krivize rod. ed. je bil poſtauil to pravizo ǀ eden temu drugimu Krivize rod. ed. nijma sturiti ǀ imaio gledat de obenimu kryvize rod. ed. nebodò ſturili ǀ Ieſt nej ſim tebe obene hrivize rod. ed. ſturil ǀ veliko krivizo tož. ed. ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili ǀ proſſim tebe moi Bug zhes mojo sheno, katera meni takorshno kryvizo tož. ed. della ǀ misli, kaku bi mogal obogatit bodi po pravizi, ali krivizi mest. ed. ǀ ſo tebe po Kryvizi mest. ed. od tvoje shlushbe prozh poſtavili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Kunegundis -de ž osebno lastno ime
Kunigunda:
po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … V'mej Ceſsarizamy Cunegundis im. ed. (I/2, 202) ǀ S. Elzearius. S. S. Ludovicus Franski krajl. S. Conegundis im. ed. Ceſſariza … lety vſy ſe ſo poſtili cel advent (II, 4) ǀ Ceſar Henricus … s'suojo Ceſarizo Cunigundo or. ed. do smerti divishtvu ohrani (I/1, 82) Sv. Kunigúnda Lúksemburška (pribl. 980–1033/39), nem. cesarica, po moževi smrti redovnica
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ledig nepreg. prid. 1. samski, neporočen:
ſakonski ſtan je veliku teshei kakor ledig im. ed. m ǀ Elias je bil ledig im. ed. m inu duhouni ǀ pride leto troshtat en mlad, ledih im. ed. m Gospud ǀ Ena ledig im. ed. ž perſona je noshezha ǀ Pouei ti meni ſi li ledih im. ed. ž? ne; imam mosha ǀ kadar vy mislite is ledig rod. ed. m v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ ledih im. ed. ž s'ledih or. ed. ž pershono nezhiſtoſt tribat nej greh ǀ ty sakonski, kakor ty ledig im. mn. m morio v' Nebeſſa priti ǀ drugu shelè v'ſakonski ſtan ſtopit, kadar pak ſtopio, bi radi ſpet ledig im. mn. m bili ǀ Ti ledih im. mn. m sò molili boga adonida ǀ On je vuzhil … de tij ledijh im. mn. m de nijmaio nezhiſtoſti tribat ǀ te ledig im. mn. ž pershone nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti ǀ per tih ledig mest. mn. nemore prebivat ǀ po ledih mest. mn., inu ſakonshih perſonah ſproſtera 2. prost, svoboden, oproščen:
Nehaite od grehou, taku bote ledig im. mn. m od ſtraifinge ǀ te ner vekshi nadluge je bil ledig im. ed. m ǀ je eniga Jetnika ledig tož. ed. m puſtil ǀ shelite ledih im. mn. m biti teh hudizhavih skushnau ǀ Shene pak ſo ledig im. mn. ž tiga greha ǀ ima ledih tož. mn. ž rokè de almoshno da, ledih tož. mn. ž nogè de po Boshijh pootah hodi ← nem. ledig < srvnem. ledic ‛samski, prost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
letati -am nedov. letati:
muha sazhne leitat nedol. okuli teh piſſanih ſidou ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke ſtrehe neſseio, inu yh vuzhè lèjtat nedol. ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali lejtat nedol., kateri nema peruti ǀ Tiza danas po luffti lejta 3. ed. ǀ tize, Katere po luftu letaio 3. mn. ǀ Tize katere po luffti lejtajo 3. mn. ǀ okuli lejtaio 3. mn. ǀ Jagar jo vſtreli, jutre nebo vezh lejtala del. ed. ž ǀ Koku more biti, de ſo ſtali, inu tudi letali del. mn. m ǀ Veſselil ſe je Elias rekozh, ta je tapravi svetli oblak is Kateriga vſe gnade bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Livija -e ž osebno lastno ime
Livija:
kadar Ceſſariza Livia im. ed. Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala ǀ s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie rod. ed. shtikana ǀ Ceſsar nej nihdar Livij daj. ed. obene rezhy odpovedal ǀ premislite Livio tož. ed. Ceſsarizo Lívija Druzíla, lat. Livia Drusilla (58 pr. Kr.–29 po Kr.), žena cesarja Oktavijana Avgusta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ljubezen -zni ž ljubezen:
TA kateri je djal de lubesan im. ed. je en velik goluf nej falil ǀ lubeſan im. ed. reslozhi otroke Boshje, od hudizhavih otruk ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen im. ed. Boshija ǀ ſe nenajde myr, inu lebesan im. ed. ǀ vſe zhasti, inu lubesni rod. ed. je vreden ǀ od velike lubeſni rod. ed. je bil sbolel ǀ hodite po poti te lubesne rod. ed. ǀ po poti te lubeſſni rod. ed. ǀ jest sa lubesan tož. ed. Boshyo vſe moje terplejne bil prestal ǀ cilu yh vuzhe koku imaio lubesan tož. ed. dellat ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan tož. ed. mozhnù je ſauraſhila ǀ bratje nej ſo to veliko lubesen tož. ed. Iosephavo hoteli sposnati ǀ ſvojo veliko lubesannij tož. ed.+ iskashe ǀ s'to lubesnio or. ed. nezh pred Bugam ſi ne saslushio ǀ S. Agnes s'lubeſnio or. ed. Boshjo dotana ǀ ta brumni Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo or. ed. je bil shal objeskat suoje brate ǀ nashe lubesni im. mn. ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo ǀ shtiri ſorte lubesni rod. mn. ſe najde ǀ takushne lubesni tož. mn. je taistimu iskasal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
lojtra -e ž lestev:
ena lujtra im. ed., katera od semle do Nebeſs je dosegla ǀ je vidil eno gorzha liutra tož. ed. ǀ lete lujtra im. mn. ſo imele petnajſt shtabel ǀ lete lujtra im. mn. pomenio MARIO Divizo ǀ O shegnane shtenge, inu ſtutaushenkrat ſrezhne luitra im. mn. ǀ na ſhpriklah tijh luiter rod. mn. je vidil nekatere dushe ſtati ǀ je vidil ene viſſoke lujtra tož. mn. ǀ ſe njemu ene zhudne lujtra tož. mn. prikashejo ǀ letu nam je hotel dati saſtopit G. Bug skuſi une zhudne lujtra tož. mn. ǀ Taiſte zhudna lujtra tož. mn., katere je Iacob vidil ǀ nepotrebuje luitra tož. mn. kakor uni Angeli ǀ hudizh je mene omotil, de ſim gori na te lujtre tož. mn. shla ǀ je hotela po enih viſokih lujtrah mest. mn. hodit ǀ po tajstih lujtrah mest. mn. je gori shla ← bav. srvnem. lǫiter; izgleda, da je beseda v mn. v večini primerov srednjega spola.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
luč -i ž luč:
ta luzh im. ed. vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò ǀ en klaſs pres sernja; ena ſveizha pres luzhi rod. ed. ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi rod. ed. shlushiti ǀ eno luzh tož. ed., ali ſvezhio v' rokah imate ǀ ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine v' tej luzhi mest. ed. ǀ shelim tebe s' luzhio or. ed. gnade Boshje resfetiti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio or. ed. po plazi je hodil ǀ opoldan s'luzhio or. ed. je hodil ǀ ſami morimo na dusho ſpolnit, inu naprej te luzhi tož. mn. poslati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Mihael -a m osebno lastno ime
Mihael:
enkrat S. Michaël im. ed. Archangel je po Nebeſſih letel, ter de s' ſvojo peretnizo ſe je bil Lune doteknil ǀ S. Archangel Michael im. ed. nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti ǀ Gdu nevej to veliko zhaſt, inu hualo katero pò cellem ſvejtu ſi je bil sadubil Michael im. ed. Von Turrn Cardinal Svete Karshanske Zerkue ǀ NA DAN SVETIGA MICHAELA rod. ed. ARCHANGELA, FIRSHTA TEH ANGELOU ǀ perglihat Archangelu Michaelu daj. ed. ǀ ſim miſlil hualit S. Michaela tož. ed. Firshta teh Angelou 1. Sv. Míhael, nadangel (SP Jud 1,9) 2. Neki kardinal z imenom Míhael
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nag -a prid. nag, gol:
buſs, inu pu nag im. ed. m je hodil ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah im. ed. m bo mene oblekil ǀ Nej vezh taiſte nagi im. ed. m dol. Noiaſ ǀ kakor de bi naga im. ed. ž imela pred Moshkimi Pershonami ſtati ǀ obeden nej vidil tvojga nagiga rod. ed. m shivota ǀ tiga perbitiga, inu naſiga rod. ed. m Boga, ſe boje ǀ dash timu nagimu daj. ed. m eno reſtargano sukenzo ǀ vſe skusi ſo dershali v'roki ta nagi tož. ed. m dol., inu kryvavi mezh ǀ terbej tudi tiga lazhniga naſitit, terbej tiga nagiga tož. ed. m ži. oguantat ǀ tiga naſiga tož. ed. m ži. petlerja je bil pokril ǀ je vidil ſvojga ſtariga ozheta vinenega nasiga tož. ed. m ži. leſhati ǀ Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nago tož. ed. ž ǀ sheleſno bodezho ſrajzho na nagim mest. ed. m shivotu noſſi ǀ de bi ti bodezhe ketne na nagim mest. ed. s trupli noſſil ǀ poln aiffra Boshjga, je kjekaj s' nagem or. ed. m mezham tekil ǀ niegou Ozha s' nago or. ed. ž ſablo je nad nym ſtal ǀ reſtargani, inu nagi im. mn. m ſo hodili ǀ kaj pomenio tij nagy im. mn. m, inu obrupani Altarij ǀ de bi ſvoje nage tož. mn. m otrozhizhe mogal pokriti ǀ sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage tož. mn. ž bele perſij kasala ǀ na naga kolena tož. mn. s pokleknem inu pohleunu te proſsim ǀ je v'cerqvu tekal na nage tož. mn. ž/s kolena padal ǀ po nagih mest. mn. perſah ſe tolzhe ǀ de bi … nuzh, inu dan na nagijh mest. mn. kolenah klezhal ǀ de bi ſi lih nuzh, inu dan na naſih mest. mn. kolenah klezhali ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mej nagimi or. mn. mezhmi teh sholnerjou ǀ de bi ſi lih s' nagimi or. mn. kolenami sa proceſſio shli ǀ s' nagmy or. mn. mezhy ſo ſa taiſtim tekli do nagega do nagega:
Sapovej Olybrius do nagiga jo slezhi ǀ ternievo krono mu sglave sderejo, do naſiga ga shlezhejo ǀ sapovej te shene do nasiga slezhi na nago na golo kožo:
S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Nepocianus m osebno lastno ime
Nepocijan:
enkrat po kryvem ſo bily try Oberſtary, namrezh Nepotianus im. ed., Urſus, inu Herpilio pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni (III, 601) ǀ pametnu je bil ſturil uni shlahtni Mladenizh Nepotianus im. ed. (V, 509) Verjetno ni mišljen sv. Nepociján, ki je umrl 388, kar je po Konstantinovi smrti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nikar2 vez. 1. (in) ne:
letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti:
poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo:
danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne:
S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele:
nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo:
taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
nositi -im nedov. nositi:
obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
očiščevanje -a s očiščevanje (po porodu):
NA DIVICE MARIAE OZHISZHOVAINA rod. ed. DAN (II, 225) ǀ NA DIVICE MARIE OZHISZHOVAJNA rod. ed. PRASNIK (III, 135) ǀ Kadar ſo tij dnevi Ozhiſzhovajna rod. ed. Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni (II, 225)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
odnašati -am nedov. odlašati:
nevarnu je odnashat nedol. pobulshajne nashiga shiuleina ǀ jest n'hozhem vezh odnaſhat nedol. mojo pokuro ǀ Sakaj tedaj ſmert odnashash 2. ed. priti po mene ǀ poterpeshliu yh zhaka k'pokuri, inu odnasha 3. ed. to shtrajfingo ǀ Chriſtuſ odnasha 3. ed. kejkaj pojti, v'tem Lazarus vmerje ǀ ſtu ſgovoru naide, de plazhilu od naſha 3. ed. ǀ Ta hudi pak nam da saſtopit, de bo she vſelej zhaſs pokuro dellat, inu de shiher jo odnashamo 1. mn. do puſledne ure ǀ do poſledne vaſhe vre odnashate 2. mn. pokuro ſturiti ǀ odnashaio 3. mn. sa Chriſtuſam pojti ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai vel. 2. ed. li pokuro do tvoje sadne ure ǀ nikar dalej neodnashaj +vel. 2. ed., dokler sdaj imash taku lepo perloshnost ǀ podvisai inu nikar neodnashai +vel. 2. ed. ǀ neodnashajte +vel. 2. mn. ſe s' Bugam spravit ǀ nikar neodnaſhajte +vel. 2. mn. pokuro ǀ on vener ſpuvid ie odnashal del. ed. m ǀ en zhaſs je v'grehi shivil, inu pokuro odnaſhal del. ed. m ǀ G. Bug dolgu zhaſa je odnoshal del. ed. m nyh proshno ǀ ſmert je odnashala del. ed. ž po njega priti ǀ Ajdje ſo odnashali del. mn. m njo umorit Prim. sopomenko → odlašati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ozek -zka prid. ozek:
Ta drugi pot pak pele k' vezhnimu Nebeskimu troshtu, kateri je vosik im. ed. m, inu s' ternjam pokrit ǀ debeli nebodó mogli po taku voskim mest. ed. m potu hodit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem mest. ed. m potam ǀ De ſi lih voske im. mn. ž/s ſo urata nebeske ǀ lahku puidete skuſi urata nebeska, de ſi lih ſo voska im. mn. s, sakaj nei ſte nalosheni s' butaro teh grehou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pater -ja in nepreg. m pater:
ta Pater im. ed. hitru tezhe k'tej bolni ǀ Pater im. ed. je vſe reiſs Kar pravite, vener nam taku teshku naprej pride ſe ſpovedat ǀ ſe bere od Pater rod. ed. Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu daj. ed. Alfonsu de Caſtro Ordna ǀ ſi naprei vſameta de hozheo Pater daj. ed. Bernardu povedat ǀ ſim uprashal eniga Paterja tož. ed., sakaj po nozhi Juternze Molio, inu nikar pò dnevi ǀ cellu meſtu pride v' to veliko zerku poshlushat tiga Pateria tož. ed. ǀ bi ſe dobru ſpodobilu, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater tož. ed. Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ Paterij im. mn. Iſavitery ſo njemu dali en Crucifix ← srlat. pater ‛menih duhovnik’ < lat. pater ‛oče’; → polj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
persona -e ž 1. oseba:
kadar ena shlahtna viſoka Perſona im. ed. vmerje ǀ taiſta persona im. ed., katera je imela en leip duh, enu dobru imè ǀ on je meni veliko shkodo ſturil na blagi, inu tudi je zhes poshteine moje perſone rod. ed. ǀ Polè kakorshnoſt te Perſone rod. ed. ǀ ti ſi en ſmertni greh ſturil, inu ſi dolshan tu dobru imè taiſti perſoni daj. ed. poverniti ǀ Poidi ti opraulaviz poverni ſpet tu dobru imè uni personi daj. ed. ǀ skuſi tvoje opraulaine ſi taiſto perſono tož. ed. v' shkodo perpravil ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni mest. ed. ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni mest. ed. letu samolzhe ǀ kakor duei perſoni im. dv. vkupai prideio, prezei sazhneio od tiga, inu une govorit ǀ lete try Perſone im. mn. ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ moshke, inu shenske perſſone im. mn. gorezhe sfeizhe v' rokah imaio ǀ Pred tem gmain potupom ſamih oſſem perſon rod. mn. je bilu ohrainenih ǀ katere perloshnoſt dado moshkem perſonam daj. mn. ǀ Ta paklenſki ſaurashnik … je bil te shenske Perſone tož. mn. taku oſlepil ǀ shpotliva beſſeda okadi, inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone tož. mn. ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah mest. mn. ſproſtera ǀ s' Moshkimi Perſonami or. mn. 2. vloga:
Bugaimo my S. Ambrosha kateri nas vuzhi, de imamo ſe nauadit nasho perſono tož. ed. katero imamo reciterat per tej Comedy → peršona
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pišče -ta s pišče:
dekelza je po latinski Puella, pishe im. ed. pak pullus ǀ obenu pishe im. ed. nej v'takushni nevarnosti ǀ mati jo ble skriua, inu ſa njo hodi kakor kloka ſvoje pishe tož. ed. ǀ pishata im. mn. vſe skuſi sa materio hodio ǀ tiſhiteſe matere, kakor pishate im. mn., de ta paklenski Jaſtrob vaſs nebò sgrabil ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat rod. mn. ǀ taiſtem pishatom daj. mn. nej druſiga dajal jeſti ampak meſſu teh skledenz ǀ perporozhi mosu pishata tož. mn., de bi kej jaſtrop yh nesnedil ǀ jeiza ſneſseio inu pisheta tož. mn. ſvalè ǀ gleda po pishatah mest. mn., yh nevidi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pleti plevem nedov. pleti:
hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe vun pleve 3. ed. ǀ je hodil s'miſlio po ſvoj vejſti inu od kraja, do kraja, tu je; od glave do nogh vſe ſvoje pozhutike, inu glide je premiſlil, inu fliſſnu vun tu hudu djajne plel del. ed. m (II, 468)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pokopati -pljem/-am dov. 1. pokopati:
na tihoma puſti tu greshnu truplu na britoff pokoppati nedol. ǀ kadar ſo imeli pokoppat nedol. truplu S. Jacoba ǀ ga hozhemo shiviga pokopati nedol. ǀ jo poſti zhaſtitu pokopat nedol. ǀ ſakaj yh ſapele, inu v'globozhino tega pogubleina pokople 3. ed. ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu jo vbye, inu pokoppà 3. ed. ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà 3. ed., inu skrie v' pejſik ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio 3. mn. ǀ ga ven graben pokoppaio 3. mn. ǀ ga pokopaio 3. mn. v' veliko Zerku ǀ ſe vſmili zhes njega, ter grè k' gaugam de bi ga doli vſel, inu pokoppal del. ed. m ǀ s' mosham je bila pokoppala del. ed. ž vſe ſvoje poſvejtne lushte ǀ ta dua ſta bila is krisha doli vſela tu S. Reshnu Tellù, inu tajſto pokoppala del. dv. m ǀ veni ſami ſraizi bi me pokoppali del. mn. m ǀ zupernio yſzhejo, de bi mosha umorile, inu pokopale del. mn. ž 2. zakopati:
po nyvi mejzheio, v' semlo jo pokoppaio 3. mn. pokopati se pogrezniti se:
kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati, teshku more nehat, temuzh vſe skuſi globokejshi ſe pokopa 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
postojna -e ž orel:
Poſtojna im. ed. netezhe, ampak kakor ſtrela letj ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij, inu nohtij Kakor ta tiza Postojna im. ed. ǀ v' tem je letela po lufti ena poſtoina im. ed. ǀ en Odler, ali Poſtajna im. ed., katera je dershala kuglo tiga ſvejta ǀ Pot pak te Postojne rod. ed. v'Nebu, pomeni ta danaſhni dan Iesuſoviga v'Nebuhojenja ǀ Na danashni dan pak je perglihan eni shlahtni Poſtojni daj. ed. ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni Postojni daj. ed. ǀ je vidil enkrat letejti eno veliko poſtojno tož. ed. pò lufti ǀ Zhebelle imaio ſvoja Krajla. Tize imaio Poſtoino tož. ed., ſveriazhina ima leva ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno or. ed. ǀ kadar ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine tož. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne im. mn., kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Poſtojnam daj. mn. je ſapovedal, de ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
potiti -im nedov. 1. potiti:
kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti nedol. ǀ Ti kervavi put potish 2. ed., dokler vidizh de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ de ſi lih en Angel njega troshta, vener kervaui put potj 3. ed. ǀ Kryvavi put is vuſiga shivota je potil del. ed. m ǀ ſmertni put bo potila del. ed. ž, videozh, de do vekoma ima odlozhena biti od ſvojga Stuarnika, Boga, inu Odreshenika 2. cediti se, teči:
is sledne jagode potj 3. ed. ta shlahtni mosht potiti se potiti se, tudi metaforično
truditi se:
sazhne ſe potiti nedol., inu is suojga putta sturien velik potok ǀ hrenava shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti nedol. ǀ pò cellem shivotu ſe potim 1. ed. ǀ Ti kateri nuzh, jnu dan ſe potish 2. ed., mislish, inu ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ vus dan della, ſe poty 3. ed., inu muja ǀ na nyvi, inu v' venegradi della, ſtrada, inu ſe potj 3. ed. ǀ vſy od urozhine ſe potimo 1. mn., inu en frishen luft shelimo ǀ Tulikajn ſe muiate, inu potite 2. mn. ǀ po celem shivoti ſe je potil del. ed. m, inu treſſil ǀ kadar bi uni kmet tulikain ſe potil del. ed. m, inu terpel sa Boshjo volo ǀ veliko ſta ſe potila del. dv. m, ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio ǀ aku vezh ſe ſo potili del. mn. m, inu dellali, vekshi lakoto ſo terpeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
potrositi -im dov. potrositi:
nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit nedol. ter gori ſe je polushil ǀ s' pepelom potroſſiti nedol. perpuſtili ǀ Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi 3. ed. ǀ veliku slata, inu danariou potroſsi 3. ed. po poti, pò katerem S. Anton je hodil ǀ s' pepelam ſe je bil potroſſil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
povsod prisl. povsod:
obernite moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ pousot je terpel tepejne, sashpotovajne, sapluvajne ǀ ſo vidli povſot mertue, inu kushna trupla leshati ǀ povſsot potrebni ſe najdeio ǀ polsot ſe vſdigne kreh, inu boj ǀ G. Bug polſot je vprizho ǀ polſod more vidit ǀ v' treh vishah po uſot ſe najde ǀ pò uſot ſo njega ijskali vumorit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
pungrad -a m vrt, sadovnjak:
sdaj jeſt vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad im. ed. poun lepih roshiz ǀ s'ſvojga pungrada rod. ed. vun ſtepſti ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad tož. ed. poln lepih rosh ǀ je shla s'ſvojmi deklami v'pungrad tož. ed. ǀ kadar bi vy imeli v' vashim pungradi mest. ed. eno hrushko ǀ v' pungradi mest. ed. Berſabea je bila ſapelana ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi mest. ed. Getſamani ǀ obeden v'ſvoim pungradu mest. ed. ga n'hozhe terpèti ǀ pò ſmert gredò v' lete lepe vſyh troshtou polne Pungrade tož. mn. Heſperides imenovane ǀ kadar po teh ſelenih pungradah mest. mn. ſe paſejo ← bav. srvnem. poumgart, srvnem. boumgarte ‛sadovnjak’; → pungrat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
rajnki -a prid. rajnki:
ſo posnali ranziga rod. ed. m Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Jeſt videm, de veliku nyh je prishlu h' pogrebu Ranziga rod. ed. m nyh Gospuda Faimoshtra ǀ Gospud Bug je k' ſebi poklizal Ranziga tož. ed. m ži. nyh Gospuda Faimoshtra ǀ nikar neshalujte po Ranzam mest. ed. m Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu mest. ed. m Nem. ǀ Gospud Bug pak je vſmilineshi bil s'Ranzem or. ed. m Nem. rajnki m rajnik:
G. Bug je Ranzimu daj. ed. perpuſtil te teshke, inu dolge bolesni ǀ poidi s' mano hozheua mojga Ranziga tož. ed. skopat ǀ zhe vſamem vduvo, bo vſe skuſi Ranziga tož. ed. naprei gnala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
razgrinjati -am dov. pogrinjati, razprostirati:
suoje oblazhilu ſlazhio, inu na poti resgrinajo 3. mn. ǀ enij ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali del. mn. m ǀ ſvoj gvant ſò resgrinali del. mn. m na pot, kodar je JESUS jeisdil ǀ na pot ſo reſgrinali del. mn. m ſvoje oblazhila ǀ ſo po poti ſvoje oblazhilu resgrinjali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
razprostirati se -a se nedov. širiti se:
greh te nezhiſtoſti … ſe vun pò moshkem, inu shenskem ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah ſproſtera 3. ed. (II, 365)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
razrezati -režem dov. razrezati:
kadar edn jo resrejshe 3. ed. po sreidj na dua koſſa ǀ nej ſe tedaj otrok na polovizo resreshe 3. ed. ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè 3. ed., inu tiga nagiga pokrje ǀ letu okroglu iabauku je leta ſveit, ter je taiſtu na shteri koſſe resresal del. ed. m ǀ bi enu britu vſela otroku perſi gori reſreſala del. ed. ž ǀ truplu pò shpizah ſe je reſreſalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
razširiti se -im se dov. 1. razširiti se:
prezej ſe resheri 3. ed. po celi desheli (IV, 435) ǀ ta nebeski oblak MARIA Diviza, ſe je bil ner poprei poſtavil na hrib Carmel, inu potle po celli desheli ſe je bil resheril del. ed. m (IV, 312) 2. razprostreti se:
S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe v' lufft ga vershe, v'luffti oviſſi, ſe resheri 3. ed., inu kakor en Shotar zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
roka -e ž 1. roka:
kar nyh roka im. ed. ſe je doteknila, ty drugi nej ſo ſmeli ſe dotekniti ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke rod. ed. vsame, inu hudizha krona ǀ Mezh pres ene rokè rod. ed. nemore vſekat ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke rod. ed. vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ kadar roko tož. ed. k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj ǀ Se tebi odklajna, rokò tož. ed. Kusuje, u'serzi pak sheli tuojo ſmert ǀ ſcepter v'roko tož. ed. mu dadò ǀ eno rano ſi ſturita na roKi mest. ed. ǀ ſo dershali v'roki mest. ed. ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ta obluba je naroKi +mest. ed. samerKana ǀ nihdar is ſvojo roko or. ed. nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ s'ſvojo mogozhno rokò or. ed. ǀ karkuli s'rokò or. ed. je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama or. dv. grabit ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke im. mn. bijeio ǀ Kakor ſo taiste S. rokè im. mn. polne nebeſhke slatkusti ǀ s' dellam ſvojh rok rod. mn. shivè ǀ vſy vashi andli ſrezhnu vam ſo od rok rod. mn. shli ǀ je dershal enu piſſmu, kateru Papesh is rok rod. mn. vſame ǀ Dagon bi ne bil glave, inu rouk rod. mn. ſi polomil ǀ je vſe ſrezhnu od rauk rod. mn. shlu ǀ David je leto lepo zhednoſt imel, de vſe je s'rauk rod. mn. Boshijh vſel ǀ tem koſzom je bila s'rok rod. mn. sbila taisto poſodo ǀ imamo s'rouk rod. mn. Boshijh vſeti ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij rod. mn. sdere ǀ ſuoje s: roke tož. mn., inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè tož. mn., inu nogè odſekat ǀ temu bolnimu Boshjo Martro v'roke tož. mn. da ǀ nej hotel v'rouke tož. mn. ſvoijh puntarju paſti ǀ Kadar v'rokhe tož. mn. ym pride ena debela tiza ǀ je hotel v' spumladi na nogah, inu na rokah mest. mn. s' debelimi shibli preboden biti ǀ Po rokoh mest. mn. ǀ je preſelzo v'rokah mest. mn. dershal ǀ s' eno paſtirskoſtirsko palzo urokah +mest. mn. ǀ s' rokami or. mn. jo shokajo, ali gramlaio ǀ s'respetèmy rokamy or. mn. te greshne dushe zhaka ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij or. mn. bi vaſs hotu objeti ǀ Ieſt tipam s'rokamij or. mn. ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy or. mn. 2. stran:
Verſite mresho na deſno roko tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
svet3 -a prid. svet:
Svet im. ed. m je Gospud Zebaoth ǀ leta shena je bila ſposnala, de je en ſvet im. ed. m Mosh ǀ nihdar nema zhloviK ſe shtimati, de bi bil prevezh ſvèt im. ed. m, inu pravizhen ǀ zhlovek prezei ne rata Svet im. ed. m ǀ de bi edn taku Svèt im. ed. m bil, Kakor je bil S. Stephan ǀ Sveèt im. ed. m je Syn Boshy, zhegar Nameſtnik ſi na semli ǀ Sveti im. ed. m dol. Michael je djal k' Joſvi ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti im. ed. m dol. Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ Shegnan tvoj ſvèti im. ed. m dol. urat ǀ Svetic im. ed. m dol. Duh v' Bukuoh teh Rihtariou je govuril ǀ letu je praua boshja resniza pravi Svete im. ed. m dol. Cyprian ǀ Sveta im. ed. ž Clara bò v' Nebeſſe polsdignena ǀ Sveta im. ed. ž katolisha Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ ſveta im. ed. ž je bila Judith ǀ O nuzna, inu ſveta im. ed. ž arznia ǀ taku svèta im. ed. ž bila; kokar Maria Madalena ǀ praviza je ena ſueta im. ed. ž zhednost ǀ Iudith de ſi lih ſvejta im. ed. ž, vener Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ letu je enu Svetu im. ed. s mejſtu od Boga poſvezhenu ǀ ner shlahtnishi je Svetu im. ed. s Reshnu Telu ǀ letu je enu ſvetu im. ed. s mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu ǀ molim en dell Svetiga rod. ed. m Roshenkranza ǀ na dan ſvetiga rod. ed. m kerſta ǀ kakor de bi semla nebila vredna takushniga ſuètiga rod./tož. ed. m Mosha imeti ǀ ſnamine ſveta rod. ed. m ned. (?) Chriſſa zhes ſe ſturil ǀ pojmo s'suetiga rod. ed. m Euang. v'Mojſsesave bukve ǀ sa volo svete rod. ed. ž katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ k' nuzu ſvete rod. ed. ž katholish kershanska Cerkui ǀ njega ſuete rod. ed. ž gnade deleshen rata ǀ smala peld, inu podobo ſvetè rod. ed. ž Troyze ǀ Oh nesrezhena huala te Suete rod. ed. ž Bratauszhine ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga rod. ed. s pozhetvia je bila shegnana ǀ NA PRASNIK SVETIGA rod. ed. s, ROISTVA DIVIZE MATERE MARIE ǀ vſe tu Kar lepiga, inu svetiga rod. ed. s per Angelah ſe najde ǀ v' pushavi te semle nas shpisha s' Kruham nebeskim Svojga Setiga rod. ed. s TELESSA ǀ jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu daj. ed. m Martinu ǀ per Svetimu daj. ed. m Lukeshu ǀ k' ſvetimu daj. ed. m Altariu perſtopit ǀ je bil ſapovedal daj. ed. m ſvètimu Maurizu ǀ Angel je djal k' Sveti daj. ed. ž Brigidi ǀ tej ſveti daj. ed. ž Divizi je bil dal eno groshno shlafernzo ǀ Iudith je opominala k'tei Sueti daj. ed. ž, inu nuzni pokuri ǀ je djal k'Sveti daj. ed. ž Brigiti ǀ ſo k' ſvetimu daj. ed. s Reshnimu Telleſſu posgajnuali ǀ vy perſtopite k'ſvetimu daj. ed. s obhailu ǀ veliku kupzou je bilu, kateri en Svet tož. ed. m leben ſò pellali ǀ bomo sazheli ſvet tož. ed. m ſad dobrih dell doparnaſſat ǀ de bi Eliſabeth takorshen ſvét tož. ed. m leben pelala ǀ snovizh je bila ſveti tož. ed. m dol. karſt prejela ǀ ta Sveti tož. ed. m dol. offer v'Nebu ſò neſli ǀ poslushaj Svetiga tož. ed. m ži. Grogoria ǀ je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga tož. ed. m ži. Duhà ǀ G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga tož. ed. m ži. ſijnu Samuela ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto tož. ed. ž Divizo do par nagiga slezhi ǀ eno ſveto tož. ed. ž smert je shelil ſturiti ǀ To ſvèto tož. ed. ž lubesan je tudi imel S. Paulinus ǀ Svetu tož. ed. s Ojle ſi puſtj perneſti ǀ brumenu ſvetu tož. ed. s shivejne potle je pelal ǀ dobru, inu ſvètu tož. ed. s djajne terbej polek s: vere imèti ǀ Angel je bil vun ſpuſtil tu Suetu tož. ed. s ime MARIA ǀ neurednu Suetnu tož. ed. s Reshnu Telu vſhili ǀ v' tem Svetem mest. ed. m Kloshtru ǀ v' letem ſvetem mest. ed. m Divizhnem Kloshtri ǀ gnado, katero zhlovek v' Svetim mest. ed. m Karſti praime ǀ v'ſvetim mest. ed. m vblatu ſe najde ta pravi shivi Bug ǀ vſelej ſe najde per Sveti mest. ed. ž TROYZI ǀ v' tvojm Svetem mest. ed. s Jemenu ſmò Karsheni ǀ per ſvetem mest. ed. s Obhaili ſe vidio ǀ na tem ſvetim mest. ed. s mejsti ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem or. ed. m Antonam ǀ ſim perſilen ſpoſnati s' ſvetem or. ed. m Auguſtinam ǀ s' Svetim or. ed. m Bernardam rezhem ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem or. ed. m Clemenam Alexandrinam ǀ ſmejm rezhi s'Svetem or. ed. m Hieronymuſam ǀ s' eno dobro Sveto or. ed. ž miſlio ǀ s'tuoio ſveto or. ed. ž proſhno ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto or. ed. ž gnado nepolnil ǀ S' tvojm Svetim or. ed. s oblizham bosh napolnil mojo dusho ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom or. ed. s Rojstvom veſselilij ǀ kadar s'Svetem or. ed. s Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio ǀ ta dua Sveta im. dv. m Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta im. dv. m Marternika ratala ǀ Sveti im. mn. m Papeshi ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ tudi mej nimi ſe ſveti im. mn. m Ludje naideio ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij im. mn. m ǀ Tu tudi poterdio ſvetij im. mn. m Vuzhenikij ǀ te Svete odpuſtike Sueti im. mn. m Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Ste vy, inu one taku ſvetj im. mn. m kakor je bil S. Hieronymus ǀ de ſi lih taisti Tempelni nej ſo bily taku ſvèty im. mn. m, kakor naſhe Cerkvi ǀ eno zhednoſt, sa to drugo bodo udobili, inu popolnoma ſvety im. mn. m ratali ǀ ſe imaio pofliſſat pokorni, inu ſvejti im. mn. m biti ǀ ty kameni pomenio te Svete im. mn. ž Rane ǀ lete ſvete im. mn. ž skriunostij ſo prezhudne ǀ shegnane tvoje ſuete im. mn. ž laſij, inu tvoje prelepe ozhy ǀ te nespodobne beſsede, katere vezhkrat od vaſs shlishio, kakor pak te ſvète im. mn. ž ǀ O Svete im. mn. ž/s nedolshne liza ǀ nasha della de ſi lih dobra, svejta im. mn. s, inu teshka, kakor je poſt, almoshna, molitvu ǀ po ſtopinah Svetih rod. mn. Apoſtelou dò ſmerti je hodil ǀ velike della teh ſvetih rod. mn. Marternikou ǀ s' Kryvio teh Svetyh rod. mn. Apoſtelnou ǀ Pokleknite k' tem Svetem daj. mn. nogam ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom daj. mn. mladenizhom ǀ proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem daj. mn. Vezhernizam ǀ te Svete tož. mn. m odpuſtike Sueti Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Blagar temu, kateri te ſvete tož. mn. m prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ pò goſtem je ſuete tož. mn. m ſacramente andohtlivu prejela ǀ ona njegove Svete tož. mn. ž noge je kushala ǀ Imate ſvete tož. mn. ž bukve preberat ǀ da tej dushi dobre, inu ſvète tož. mn. ž miſlij ǀ ſvoje svejte tož. mn. ž roke s'krisha doli ſname ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy, vener lepe ſuete tož. mn. ž/s premishlovajne imel ǀ je ſvoje Svete tož. mn. ž/s uſta na vaſs pertisnil ǀ ſvoje Sveta tož. mn. s uſta inu brado vſo krivova imá ǀ vsdignite vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta tož. mn. s Nebeſſa ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta tož. mn. s trupla pokoppavala ǀ s'kusi nyh zhednoſti, inu ſvèta tož. mn. s della ǀ letj gori v'Sveta tož. mn. s nebeſſa ǀ v' tvojh Svetih mest. mn. Ranah ǀ per teh Svetyh mest. mn. proceſſiah ǀ andohtlivu bomo per Svetjh mest. mn. proceſſiah ga proſſili ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi or. mn. Rani ǀ s' ſvetimi or. mn. peiſſmi, inu molitvami Njega hualio ǀ je pofaihtan s' Svetemi or. mn. Sacramenti ǀ s' Svetimy or. mn. Litaniamy klizhemo ǀ lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy or. mn. beſſedamy primer.> kmet, od kateriga pishe Caſſiadorus … leta je ſveteishi im. ed. m, kakor ſi ti ǀ Vener bi mogal Svetèshi im. ed. m ratat ǀ de bi ſvetèshi im. ed. m bil, kakor tij drugi Minihij ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi, inu ſveteshi im. ed. ž rata ǀ tamkaj bosh vidil eno Nuno … leta je veliku ſveteishi im. ed. ž, kakor ſi ti ǀ eniga veliku ſveteshiga tož. ed. m ži. Apoſtelna je doſsegla, inu udobila ǀ jest ozheto Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi tož. ed. s serze offram ǀ letij ſo veliku sveteshi im. mn. m Kakor vſi svetniki presež.> taku tudi je sturil ta nar sveteshi im. ed. m, inu nar zhastjtishi Mashnik Chriſtus Iesus ǀ S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi im. ed. m, inu zhednishi vmej vſimy ǀ moja nerſveteshi im. ed. ž Mati bo tudi vaſha mati ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu daj. ed. m offru ſo bile iskasale ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi daj. ed. ž Mateti je napruti shal ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj ner Svetejshi daj. ed. ž Materi shlushil ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu daj. ed. s Imenu bosh imel ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi tož. ed. m Sacramet ǀ je vidil rojeno Mario ſuojo nar sveteshi tož. ed. ž Mater ǀ hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi tož. ed. ž Divizo, tiga ner pravizhniſhiga Ioſepha ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi tož. ed. s meſtu ǀ nad tem nar ſveteſhim or. ed. m inu zhudniſhim S. Sacramentu → s.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
sveta trojica -e -e ž praznik Svete trojice:
NA ZHETERTO NEDELO PO S. TROYZI mest. ed. ǀ NA DRVGO NEDELO PO S. TROYCI mest. ed. ǀ NA ENAISTO NEDELO PO S. TROIICI mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
šiba -e ž šiba, tj.
1. daljša upogljiva veja brez stranskih vej:
on kakor shiba im. ed. ſe je treſsal od straha ǀ V'tem kir ſim govuril od shibe rod. ed. inu palze ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'shibe rod. ed. kazhe ǀ ta Kazha nej vezh shibi daj. ed. podobna ǀ takrat popade shibo tož. ed. ga sazhne sheshkat ǀ k'sadnimu s'suojo shibo or. ed. taistiga sholnerja po glavi vudari ǀ te bodezhe shibe im. mn. ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy or. mn. otepſti 2. nadloga:
shiba im. ed. te kuge vſe krishim gajsla ǀ Vudari tudi po misi nashiga shivota s'shibo or. ed. te bolesni ǀ shibe tož. mn. teh ſtrajfing v'rokah dershi ǀ Vener mej temy tremy shibami or. mn. ta ner hushi je kuga sakaj leta vſe glih mory
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
škoda -e ž škoda:
ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval:
bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo:
kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
štenge -eng ž mn. stopnice:
Te shtenge im. mn. s'shkerlatam popete pomenio te Svete Krajle ǀ vidi uſe shtenge tož. mn., inu kambre polne ludy ǀ hudizhy ga po shtengah mest. mn. vershejo ǀ prezej tezhe po ſtengah mest. mn. ǀ en drugi bo poſtengah +mest. mn. padil, inu urat ſi ulomil ǀ veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj zhlovek podshtengah +mest./or. mn. ſvojga ozheta prebival ← srvnem. stëge, stiege ‛stopnice’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
štrik -a m vrv:
Rabel ga obejſſi, ali shterk im. ed. ſe uterga ǀ de bi njemu shterk tož. ed. odresal, na katerem viſſi ǀ per Altarju ſo bily njemu en ſkterk tož. ed. na vrat vergli ǀ po shtriki mest. ed. pleſsat, inu nepadit ǀ sedaj s'eno nogo, sedaj s'eno roko na shtriku mest. ed. viſsil ǀ puſti nej shtriki im. mn. te lubesni Boshje tebe h' Chriſtusa perveshejo ǀ de bi in naſs reshil od shtrikou rod. mn. te vezhne ſmerti ǀ jadra reſtarga, drevu polomi, shtrike tož. mn. poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah mest. mn. pleſal ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki or. mn. kakor eniga tatu ſveſat ǀ ga sazhneio s' shtriky or. mn., inu ketinami kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat ǀ s' mozhnimi shtrikami or. mn., inu ketnami ǀ s'shtrikami or. mn., inu ketnamy ſo ga bily ſveſali ǀ ga ſazhnejo ueſat s'shtrik or. mn., inu ketenamy ← srvnem. stric ‛vrv’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
tja prisl. tja:
ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu ǀ Sem, ter kje lejtajo, inu Boshjo volo tem drugem Angelom osnanujejo ǀ ſim ter ke zholn obrazha ǀ valovi ga ſam ter kei noſſio Zapisi kažejo na izgovarjavo kje, kar je po preglasu kratkega a za palatalom in po jotaciji velara nastalo iz tjȁ; → sem.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
tožiti -im nedov. tožiti, tj.
1. obtoževati:
prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit namen., inu proſsit de taKushne grehe imaio shtrajfat ǀ ga gre toshit namen., pred Rihtaria ǀ Odgovori Nebu: Gospud Rihter; po krivim mene semla toshi 3. ed., ona ſama je ursoh ſvoje shkode ǀ Kadar yh kounete, inu toshite 2. mn. de vam shkodio ǀ gdu ſo lety Kateri toshio 3. mn., inu ſodio ǀ ſam G. Bug bo ſprashoval, ter ſodil, O strah! hudizh bo toshil del. ed. m ǀ Eliſabeth ſe nej toshila del. ed. ž ni praudala ǀ hudizhy vaſſ bodo toshili del. mn. m, grehy vaſſ bodo ſtrashili 2. pritoževati se, tarnati:
ym sazhne toshit nedol., inu pravit ſvoje hishe nepokoi ǀ Martha gre k' Chriſtuſu, ter sazhne jamrat, inu toshit nedol. ǀ njemu toshi 3. ed. ſuojo naſrezho ǀ kakor uni poſly zhes katire je toshil del. ed. m Gospodar ǀ Iest grem, de bom moj priatelzi toshila del. ed. ž zhes Mosha tožiti se 1. pritoževati se:
Nemore vezhi nespodobnosti biti, kakor ſe toshit nedol. zhes Boga ǀ nej blu v' Rimi shlishat petlerja, de bi ſe mogal toshit nedol., de nejma ſvoje potrebe ǀ jest imam urshoh ſe zhes te toshiti nedol. ǀ en Svet Menih je bil shal ſe k' G. Bogu toshit namen. ǀ sakaj ſe toshish 2. ed. de drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo ǀ Se netoshish +2. ed., ne marmrash zhes tvojga blishniga ǀ ſam G. Bug se toshi 3. ed. zhes kershanſtuu ǀ zhes Boga ſe toshj 3. ed. ǀ leta ſe toshe 3. ed. pruti Astrologu ǀ vdarite ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi +3. ed. ǀ vij hozhete od shalosti zagat, inu ſe toshite 2. mn. rekozh ǀ Se nekateri shtarishij toshio 3. mn. zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni ǀ kulikajn dush v' vizah ſe toshjo 3. mn. zhes ſvoie erbe ǀ Nikar, nikar ſe netoshi +vel. 2. ed. zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ nikar ne marmrajte, inu ſe netoshite +vel. 2. mn. zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary ǀ Netoshiteſe +vel. 2. mn. tedai vezh zhes deſſ, ſneih, vejter, Susho, tozho ǀ zhes kateru ſam Bug ſe je toshil del. ed. m Preroku Ezechiellu ǀ nej zhloueka taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil +del. ed. m ǀ cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila del. ed. ž de je trudna ǀ eni bodo ſe toshili del. mn. m zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ Nepuſtite de bi dalai ſe zhes vas toshile del. mn. ž 2. z osebkom v daj. ne se ljubiti:
she zhes dan vam ſe toshi 3. ed. po zerkuah hodit ǀ ſa obenu dellu neprime, cilu ſe ij toshi 3. ed. preſti ǀ inu vener tem blishnim ſe toshj 3. ed. ijh hodit poshlushat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ukrasti -adem dov. 1. ukrasti:
hozhemo tudi zhloveku ta zhaſs vkrasti nedol. ǀ kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti nedol., kadar samerka de Rihter ga vidi ǀ kadar sheli blagu ſvojga blishniga vkraſſti nedol., poſſili vſeti ǀ kateru tatje nebodò mogli vkraſti nedol. ǀ kar moresh ukradesh 2. ed. ǀ kadar Njemu eno dusho vkradesh 2. ed. ǀ nej sadosti de nezh neukradesh +2. ed. ǀ eden enu malu vKrade 3. ed. prezei na gauge shnim ǀ y ukrade 3. ed. nye otroka shiviga ǀ kadar edn v'krade 3. ed. en ardezh slati ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije ne ukradejo 3. mn. ǀ lete po nozhi vkradejo 3. mn., inu shnimi pobegneio ǀ vſak dan njemu kaj v'kradejo 3. mn. ǀ obeniga negolufaio, obenimu nevkradeio +3. mn. ǀ zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil del. ed. m ǀ Rasbojnik, de ſi lih je veliku vkradil del. ed. m ǀ poverni nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel del. ed. m ǀ shena yh je vkradla del. ed. ž, inu Bug vej koku ponuzala ǀ Rasbojniki nebodo tebi ta shaz vkradili del. mn. m ǀ kar ſo obrupali, inu ukradli del. mn. m, polovizo ſò timu Gospudu dali 2. odtegniti:
On ſi je ukradil ſpajne, de bi tudi po nozhi vahtal nad ſvoimy ouzhizhy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
veter -tra m veter:
Visir klizhe na pomozh S. Anno, kar prezej vejter im. ed. neha ǀ slana, tozha, veiter im. ed., blisk, inu huda roſſa skorei vſaku leitu vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ tam nihdar nej deshia, snejga, inu vejtra rod. ed. ǀ Sapovedaj Nabukodonoſor aku moresh vejtru daj. ed. de nehà ǀ ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter tož. ed., inu ſneih ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete, ſusho, deſſ, veiter tož. ed., tozho, mres, inu urozhino ǀ po vejtru mest. ed. io nenoſsimo ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem vejtri mest. ed. po mory ſe pelat ǀ pojdem sa vejtram or. ed. kamkuli me poneſse ǀ valovi, inu vejtrovi im. mn. tajſtu smejshajo ǀ de bi vejtri im. mn. nemogli taiſtiga resbiti ǀ muzh teh vetrou rod. mn., tiga poudnia, inu deshia ǀ Nej ty drugi krajli, inu Ceſſary ſapovedò aku oblaſt imaio vejtrom daj. mn., blisku, inu dimu, de bi v'njeh hisho neprishli ǀ kadar bi sapovedal vetrovom daj. mn. de bi ſe imeli maszhovati zhes zhloveka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vižati -am nedov. voditi, kazati pot:
ste taku sanikarni, inu leni vaſhe otroke vuzhiti, inu vishat nedol. pruti Nebeſsom ǀ naſs imaio vishat nedol. pò tem pravem potu tiga isvelizhajna ǀ je dolshan ſvoje ouzhize vishat nedol. na pot tiga isvelizhajna ǀ gdu naſſ bo troshtal? gdu naſſ bo vishal del. ed. m ǀ de bi pelal, inu vishal del. ed. m tiga mladiga Tobia v' to Mediansko deshelo vižati se ravnati se:
nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha 3. ed. po ſvojh shivotneh pozhutikah ← srvnem. wīsen ‛kazati, učiti, voditi’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vročina -e ž vročina, tj.
1. vroče vreme:
Sdaj prevelik mras, sdaj prevelika urozhina im. ed., sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Gdu nevidi, de vrozhina im. ed. je taku mozhnu duh ſzerala, de ſamu meſſu je ratala ǀ shivina od velike sheje inu urozhine rod. ed. je bila opejshala ǀ kadar bi jeſt k' tej veliki urozhini daj. ed. perloshil ogin ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete, ſusho, deſſ, veiter, tozho, mres, inu urozhino tož. ed. ǀ na meſti ognia ima naterlih vurozhino tož. ed. ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino tož. ed. ǀ celli dan v' veliki urozhini mest. ed. ſo dellali ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini mest. ed. is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam, inu urozhino or. ed. 2. povišana telesna temperatura:
Dohtar pak ga troshta, de urozhina im. ed. bò nehala pruti dnevi ǀ de bi njegovo tasho od velike urozhine rod. ed. rejshil ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini daj. ed., vodenizi ǀ potogram, eno urozhino tož. ed. ti nemoresh enu lejtu preneſti ǀ Tashzha S. Petra je veliKo vurozhino tož. ed. imela ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino or. ed., inu slabuſtio obdaniga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vsegamogoč -a prid. vsemogočen:
G. Bug, kateri je ſizer Vſigamogozh im. ed. m, vener nei mogal ſtuarit vekshi ſtuari, kakor je Mati Boshia ǀ Iudij ſe ſo zhudili nad mano, ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi im. ed. m dol. vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal ǀ vezhkrat Bug Vsigamogozhi im. ed. m dol. je oſkerbel te lazhne ǀ Goſpud Bug Uſegamogozhi im. ed. m dol. je bil sklenil od vekoma zhloveka pò ſvoj podobi ſtuarit ǀ kir prebiva nash Lubi Ozha Bug Vſegamogozhe im. ed. m dol. ǀ sa tiga volo Bug vſigamozhi im. ed. m dol. je zhloveka ſtuaril s'semle po Kateri vſe skuſi hodi ǀ v'imenu tiga Vſigamogozhiga rod. ed. m Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ pred oblizham Boga uſigamogozhiga rod. ed. m ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia rod. ed. m perpravil ǀ perblishaiteſe s' danashnimi greshniki k' vashimu lubimu Ozhetu k' vashimu Nebeskimu sheninu, inu vſigamogozhimu daj. ed. m Gospudu ǀ cilu ſo enaki ratali Bogu vſegamozhimu daj. ed. m ǀ taku nemarnu ſte reshalili Boga vſigamogozhiga tož. ed. m ži.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
vzdihovati -ujem nedov. vzdihovati:
ſazhne jokati, inu sdihovati nedol. ǀ sazhne pruti Nebeſſam sdihouati nedol. ǀ ble v' vizah sdihuje 3. ed., inu ble sheli, inu proſſi reishena biti ǀ ludje vezhkrat sdihuieio 3. mn., na perſi klukaio, ſolse tozhio ǀ milu je sdihual del. ed. m, inu ſe jokal ǀ she veliku teshej njegova butara bo ratala, pod katero ſe bò potil, inu sdihval del. ed. m ǀ milu je sdihoual del. ed. m, inu ſe jokal ǀ kaj pomeni, moj prjatel, de ſte taku mozhnu sdihoval del. ed. m ǀ je po njemu sdihovala del. ed. ž ǀ Kadar bi ſe nebilij jokali, inu sdihualij del. mn. m ǀ Svetniki ſe ſo potili, inu milu sdihvali del. mn. m ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga ſerza ſo sdihovale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zadobiti -im dov. dobiti, pridobiti, zaslužiti:
Po tem poti tega terplaina imamo hodit zhe hozhemo ta nebeski lon sadobiti nedol. ǀ nam je ſapovedal skuſi taiſte si ſadobiti nedol. gnado Boshjo ǀ ty Pametni pak ſe pofliſſaio enu dobru imè sadobit nedol., inu ohranit ǀ ta vezhni shveplenskiogin ſi ſadobish 2. ed. ǀ Veliku tedaj je leshezhe na jeſiku, s' katerem zhlovek smert, ali leben ſi sadobi 3. ed. ǀ skuſi eno prauo grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj 3. ed. ǀ Enu maihinu dobru dellu, ena ſama ſveta miſſu, inu shejlje ſadobj 3. ed. en velik lon per Bugu ǀ ſe ſpovej, gnado boshio ſodobi 3. ed., inu dusho skuſi greh umorieno ſupet oshivi ǀ po taiſti vash leben pelite, de tu nebesku veſſelje sadobite 2. mn. ǀ De bi jest ſi sadubil del. ed. m vezh slatà, inu ſrebra Kakor Themiſtokles ǀ she na drugem ozheſsu pogled je ſadubil del. ed. m ǀ imash, tedaj tudi imash umreti mej hudizhy tvoymi priatily, ter v' pakli prebivat kakor v' tvoim laſtnem meiſti, kateru ſi sashlushil, inu sadobil del. ed. m s' tvoim greshnem diainom ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila del. ed. ž ǀ kulikajn ſo ony sa vasho volo terpeli, de vam ſo blagu sadobili del. mn. m ǀ Oh vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile, od vezhne ſmerti ſe reſhile, inu ta vezhni leben sadobile del. mn. ž ǀ S'Kusi rojstvu pak Marie Divize ſo bile spet nijh zhast ſi sadubile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zadržanje -a s obnašanje, ravnanje:
skuſi exempel tvojga lepiga sadershaina rod. ed., zhedniga, inu pravizhniga shiveina ǀ tu S: mejstu kateru bi imelu biti nam k'nuzu, inu isvelizeinu, nam rata s'prizho nespodobniga sadershajna rod. ed. k'shkodi, inu fardamajnu ǀ sa volo njeh shleht sadarshajna rod. ed. yh shtrajfat ǀ Kadar vidimo de G. Bug ſe reshali, shiher ſe reſardimo, shiher ſuarimo, inu pokregamo te greshne, nikar vshe de bi zhloveka, ali pershono ſaurashili, temuzh njegovu shleht, greshnu sadarshaine tož. ed. ǀ O Gospud, inu Stuarnik moj! nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht sadarshajnom or. ed./mest, ampak vſmili ſe zhesme po tvoij veliki milosti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zajec -jca m zajec:
kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz im. ed. per pſsu ǀ ti hozhesh dat sastopit, de je en sajz im. ed. ǀ nej saiz im. ed., temuzh en domazhi Koshlizh ǀ bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi tezhe, dokler saiza tož. ed. najde ǀ pſs neſaurashi tulikajn ſaiza tož. ed., ni Liſiza kokush ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi, leſsiza per Sajzu mest. ed. ǀ nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi im. mn., Kateri hitru pretekò ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij im. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze tož. mn., inu jelene lovili ǀ s'suojmij pſij saize tož. mn., inu jelene je lovil ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize tož. mn. lovit ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu, lete hitru perpravi skuha, inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe tož. mn., ali serne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zakonski -a prid. 1. zakonski:
ſakonski im. ed. m ſtan je veliku teshei kakor ledig ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska im. ed. ž vera Lucrety Rimski Gospej ǀ Barka, ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga rod. ed. m ſtanu ǀ meneozh, de sakonske rod. ed. ž vere njemu nedershj ǀ drugu shelè v'ſakonski tož. ed. m ſtan ſtopit, kadar pak ſtopio, bi radi ſpet ledig bili ǀ Vy pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski tož. ed. m ſtan ſtopile ǀ ſte oblubili to ſakonsko tož. ed. ž vero derſati ǀ Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko tož. ed. ž sheno imeti ǀ kulikain krat ſte Sakonsko tož. ed. ž vero prelomili ǀ Henoh je shivil v'ſakonskim mest. ed. m ſtanu ǀ Sama lubesan, inu myr te velike teshave ſakonske tož. mn. ž premaga 2. poročen:
Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal … Ioanneſa, kateri je bil Diviza; Petra, kateri je bil ſakonski im. ed. m Iacoba, kateri je bil Duhouni ǀ V' taki vishi imate vy ſakonski im. mn. m moshje G: Bogu shlushiti ǀ Sturite tudi vy ſakonski im. mn. m kakor Henoh ǀ Ti Sakonski im. mn. m pak sò moliliboga Hymenea ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske im. mn. ž s. Baſſi liſſo ǀ Se bodo vidili grehij teh Sakonskih rod. mn. ǀ Vſaj bom tebe vidil v' hishi teh sakonskih rod. mn. ǀ v' hishah teh Sakonskyh rod. mn., nemore oſtati ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe teh ſakonskyh rod. mn. ǀ leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem daj. mn. ǀ myr, inu lubesan je potrebna tem ſakonſkem daj. mn., kakor ym je potreben ta vſakadjni Kroh ǀ jest tem Sakonskim daj. mn. sa en Exempel naprej poſtavem Henoha ǀ satorai tem ſakonskim daj. mn. pravi ǀ pravio de ſa kloshterske ludy je poſt poſtaulen, nikar sa deshelske, inu sakonske tož. mn. m ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem ſpolu, po ledih, inu ſakonshih mest. mn. perſonah ſproſtera ǀ presheshtu ie prepovedanu … s'ledih, ali ſakonskimi or. mn. pershonami, ali ſam, ali ſamidrugi ſuper naturo ǀ vidmo mei timi Sakonskimi or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zelišče -a s zelišče:
tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
zgoditi se -i se dov. zgoditi se:
Bug mu je bil odgovuril, de letu ſe nemore sgoditi nedol. ǀ pojte k'moij materi Olimpij, inu kar ona porezhe, tu ſe yma sgodit nedol. ǀ kar bi ſe ym utegnilu na ſemli ſgoditi nedol. ǀ letu se sgodi 3. ed. vſak dan ǀ taku ſe tudi sgodj 3. ed. temu hudobnimu ǀ Ah Kulikainkrat ſe letu sgody 3. ed. ǀ kadar vam ſe kjekaj hudiga ſgodj 3. ed. ǀ Glihi vishi ſe sgodij 3. ed. s'to Nebeſhko ſpisho S. Rus. T. ǀ kakor vſijm Adamavim otrokom ſe ſgodij 3. ed. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vſe kar vam ſe ſgodi 3. ed. ǀ vam ſe shodij 3. ed. Kakor ribam ǀ huala Bogu ſe nezh hudiga nesgodi +3. ed. v'mej nama ǀ bi ta zhudeſh ſe sgodil del. ed. m ǀ en velik spot ſe je bil sgudil del. ed. m v'hiſhi Kraila Davida ǀ v' moj hishi ſe nebò obena shkoda, ali nespodobnoſt sgodila del. ed. ž ǀ ne bo ſe po njeh miſli sgodilu del. ed. s ǀ gdu nevej de ſe je bilu ſgodilu del. ed. s, kar enkrat Pharaonu ſe je ſainalu ǀ ſe boym de bi kejkaj taziga ſe nam ne sgudilu del. ed. s ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu del. ed. s unimu imenitnimu Beſedniku ǀ kakor ſe je bilu ſgudilu del. ed. s unimu bogatimu Gospudu ǀ Kadaj ſe bo letu sgudilo del. ed. s ǀ de tudi vam ſe ne bo letu shodilu del. ed. s ǀ tebi teshku ſe bo sgadilu del. ed. s kateri vſe kar ſi ſturil je bilu zhes zhast Boshyo ǀ de bi ſe njemu nesgodilu +3. ed., kakor tem drugem ǀ de bi ſe neſgodilu +del. ed. s pò ſehmal ǀ de bi ſe y nesgudilu +del. ed. m, kakor taistimu, katerj pres ohzetniga guanta je bil prishal ǀ de bi ſe tudi meni hudu neshudilu +del. ed. m ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
žleht1 nepreg. prid. slab:
en shleht im. ed. m, hudoben zhlovik is imenom Semei je preklinal ǀ ta shleht im. ed. ž lolka, katera shlishi v'ogin ǀ vaſhe shleht im. ed. s, inu greshnu dellu tu bo vrſhoh de bote fardamani ǀ v' hisho ene shleht rod. ed. ž loterze ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu, ali shleht rod. ed. s shivejna ǀ krajl je djal enimu lenimu inu shleht daj. ed. m ſholneriu ǀ h'shlushbi temu Satanu, inu eni shleht daj. ed. ž Pershoni ǀ s'en shleht tož. ed. m dobizhik, s'en kratk lusht G: Boga reshalio ǀ s'eno taku shleht tož. ed. ž rejzh predash hudizhu ǀ shleht tož. ed. s blagu, sa dobru ſi predal ǀ ty Ajdje s'enu shlet tož. ed. s koſsilice, taku hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht mest. ed. m, resbitem zholnizhu ſe pelali ǀ nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht mest. ed. s sadarshajnom ǀ jeſt ſe boim, inu ſramujem pred tvoje Svetu pravizhnu oblizhe priti s' takorshno shleht or. ed. ž raitingo ǀ s' taku maihinem, inu shlet or. ed. s blagam tulikajn slata, inu srebra ſo ony udobili ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht or. ed. s blagam golufali ǀ neplazhesh antverharie temuzh s'hleht or. ed. s blagom ǀ zhe vy pak ſte shleht im. mn. m, taku bo vam enkrat hudu hodilu ǀ ueni mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht im. mn. ž ribe ǀ ſa volo shleht rod. mn. andlu ǀ S. Duh je perglihal lete poſvejtne rezhy takorshnem shleht daj. mn. rezhjem ǀ de ſi lih shleht tož. mn. m ſobe imaio ǀ od kateriga drugiga ſe nemorio troshtat, ampak hude shleht tož. mn. ž beſsede ǀ niska, shleht tož. mn. s, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Vy ſte tu bulshi sbrali, inu meni tu shlegenshi tož. ed. s puſtili ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi tož. ed. s s'kuharzo rejd vsame presež.> kakor de bi bil ta ner shlehtnishi im. ed. m zhlovek tiga ſvejtà ǀ kakor de bi ta ner shlehtnishi im. ed. ž reizh bila ǀ kakor de bi she shlehtnishi im. ed. s bilu, kakor je enu shenofovu sernu ǀ de bi mogal ſapovedat muham, ali tej nershlehtnishi daj. ed. ž shivali ǀ te vesheio kakor tega ner shlehtnishiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi tož. ed. ž rejzh preda ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi tož. ed. ž, inu maluvrednishi rejzh ǀ satorai je te ner shlehtnishi tož. mn. ſnope sberal ← srvnem. sleht ‛slab, slabo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati:
karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas):
vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
franceziš prisl. francosko:
kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski (III, 305) ← nem. französisch ‛francosko’; zapis izkazuje izreko francežiš, nastalo po nekontaktni asimilaciji.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kaj1 česa zaim. kaj:
kaj im. ed. je G: Bug, inu kaj im. ed. je zhlovik? ǀ kaj tož. ed. pravish ti ò bogati Mosh? ǀ po kai tož. ed. greſte v Cerku? ǀ kej tož. ed. tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio? ǀ Zaj tož. ed. k' temu odgovorish ò sena ǀ kajti +tož. ed. greshnik, inu greshniza h' temu prauish? ǀ v'zhim mest. ed. ſtoy ta prava saſtopnoſt ǀ s' zhim or. ed. njega ner lushei premagat samore? ǀ szhim or. ed. vaſſ je reshalil ta brumni Mashnik? kaj za en kakšen:
kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? kadar bode tebi bolesne poſslal kaj s'ena im. ed. ž arznja, ali shelishzhe bode tebe osdravilu? ǀ kaj ſi s'en im. ed. m karshenik ǀ Ah Kai s'ena im. ed. ž neuſmilena ſodba je bila leta ǀ kaj s'en tož. ed. m velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi ǀ kai s'en tož. ed. m lon bote doſegli ǀ v'kaj s'eni mest. ed. ž vishi ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug Zveza kaj za en je kalk po nem. was für ein.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
majolika -e ž majolika:
je taku lepa maiolika im. ed. ǀ ble ym dopade ena majolika im. ed. Slatkiga proſerkaja, kakor ta ner vekshi Rimski odpuſtik ǀ puſti eno maioliko tož. ed. slatkiga proſekaria perneſt ǀ cello maioliko tož. ed. po zhaſſi popye ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash, ali majoliko tož. ed. ubijò ǀ Quarte, inu maiolike tož. mn. v' rokah dershite ǀ majolike tož. mn., bokale quarte, burfle &c. bi v'rokah dershali ǀ cell dan bodo per kuartah, inu majolikah mest. mn. sydeli ← it. maiolica po star. it. imenu Maiolica balearskega otoka Majorka, špan. Mallorca
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti:
hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti:
jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči:
Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se:
gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se:
ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati:
Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti:
urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči:
Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled:
tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati:
tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred:
ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled:
kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se:
sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
venkaj prisl. 1. ven:
greh je en silni vehar Kateri is suoio napremagano mozhio is Korenino vunkaj sdere, inu resvershe drevu nashiga dobriga djajna ǀ Kaj ſte vunkaj v' Puszhavo prishli gledat ǀ je shal tiakai ſe skriti, inu vunkaj ſe je bal priti dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu ſe je vnkaj rèslil ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem ti, pak kakor ta kunshtna zhebella bosh vunkai vſel, kar tebi bo dopadlu ǀ JESUS je noter shal v' Tempel, inu je sazhel unkaj goniti te kateri sò notri predajali ǀ kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil 2. pri koncu, do konca:
Kadar je ushe ſpuvid vunkaj bila ǀ Shlushabnik kumaj dozhaka, de je njegovu lejtu unkaj, de plazhilu potegne ǀ uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati ǀ koku teshku bo hodilu letu raitingo unkaj ſpelati ǀ Koku on vnkaj reshlosij to ſapuvid Drugi pomen je kalk po nem. aus oz. glagolov s predpono aus-; → biti, → ven.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
želje -a s želja, hrepenenje, poželenje:
ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje im. ed. po ſtopinah taiſte pershone hoditi ǀ ena ſama ſveta miſſu, inu shejlje im. ed. ſadobj en velik lon per Bugu ǀ od veliziga shelja rod. ed. Serce mu je hotelu ſe vtergat ǀ Kosha tudi pomeni shelje tož. ed., inu nagnenie tiga zhloveka Pleteršnik navaja samostalnik srednjega spola žélje po Jarniku in Murku.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Ahin m osebno lastno ime
Ahim:
de ſi lih ſo bilij veliki priatelij Boshij, kakor rekozh Abraham, Iſaak, Iacob … Ahin im. ed. (II, 49) Ahín, eden Jožefovih prednikov: Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleazar, Eleazarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (SP Mt 1,12–16).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ajdovski -a prid. ajdovski, poganski:
leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ali2 vez. 1. ali:
slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar:
Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Alkaran -a m stvarno lastno ime
Koran:
kakor de bi bili perſegli v' Mahometau Alcaran tož. ed. ǀ Satorai nezh nenuza de edn pravi jest verujem v's. Evangeli, inu vener shivi po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu mest. ed. ſapiſano je pustil ǀ katero ta hudobni sapelavi Mahomet ym je dal, inu v' ſvojm Alcharanu mest. ed. sapiſano puſtil → Alkoran
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
altar -ja m oltar:
Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
angel -a m angel:
pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
angelc -a m angel, angelček:
oblizhe imate Kakor en Angelz im. ed. ǀ Bug s'kusi dobre miſli, s'kusi Pridigarje, Spovednike, inu Angelza tož. ed. Variha, inu S: Vuzhenike tebe je sa myr proſsil ǀ kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza im. dv. ǀ Angelzi im. mn. ſo is Nebes doli pershli ǀ Angelzy im. mn. ſo njemu urata odperali ǀ Angelzij im. mn. ſo njegovo dusho vſeli ǀ dokler Anglezi im. mn. Mario Divizo ſo sposnali sa ſvojo Gospo ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu rod. mn., inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ Angely ſo hiteli shivat, inu taku rekozh is Angelzou rod. mn. shnidary ratali ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze tož. mn. Variche → angel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Aristoteles -la m osebno lastno ime
Aristotel:
Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles im. ed. Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Aristoteles im. ed. pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu Aristotela rod. ed., Kateri pravi Aristótel, gr. Ἀριστοτέλης (384–322 pr. Kr.), slavni filozof, Platonov učenec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Aron -a m osebno lastno ime
Aron:
Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Artakserkses -ksa m osebno lastno ime
Artakserks:
krajl Artaxerxes im. ed. je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy ǀ Artaxerxes im. ed. krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti ǀ kar je bil ſpoſnal krajl Artaxerſeſ im. ed. ǀ Artaxarſes im. ed. je ſpoſnal de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ tuliKain shlushabniku, KaKor Krajl Ataxerxes im. ed. ǀ Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa rod. ed. Artaksêrks I., gr. Ἀρταξέρξης Mακρόχειρ, hebr. Artahšásta, stperz. Artašatra, perz. kralj (465–424), Kserksov sin (SP Est 4,7, Est 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Atanazius m osebno lastno ime
Atanazij:
Kakor ozhitnu pravi S. Athanaſius im. ed. ǀ samerka S. Atthanaſius im. ed. ǀ Kakor lepu govorij s. Athanasius im. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika, s' imenam Athanaſius im. ed., ter sapovej de ima S. Juria s' ſtrupam umorit 1. Sv. Atanázij Véliki (295–373), patriarh v Aleksandriji, cerkveni učitelj 2. Neki čarovnik z imenom Atanazij, ki naj bi zastrupil sv. Jurija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Atilius -a m osebno lastno ime
Atilij:
Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
balena -e ž kit:
ta velika Riba Balena im. ed. v' trebuhi ga je po mory noſsila ǀ zhe ionas od te velike ribe balene rod. ed. nej bil ſzeran ǀ Jonas pak v' trebuhu te ribe balene rod. ed. ǀ Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno tož. ed. ← it. balena < lat. ballaena ‛kit’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime
Bazilij:
kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
beg m beg, tj.
hitro umikanje:
Proſsite pak, de vaſh bejg im. ed. ne bò po simi (I/2, 200) ǀ ſe je bil v'bejg tož. ed. ſpuſtil (II, 355) ǀ ter v'bejgſe tož. ed.+ ſpuſti (II, 125)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
beseda -e ž 1. beseda, tj.
strnjena jezikovna enota in
govorjenje:
kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba:
jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora:
Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
bi člen. bi:
de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ kadar pak bi ſe kateri nashal ǀ tezhe sato nepokorno, nikar vſhe de bi jo vbila, ampak de pi jo ostrashila ǀ Bug sapovej Preroku Ionu de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive ǀ bij ſe nesmiſlila ǀ merka debi mogal kateriga oshpegat ǀ de biſe imeli dobru uaruat ǀ de bishnio nezhiſtoſt doperneſsil ǀ Kadar bitatye po nozhi k'vam prishli ǀ Letu binam mogal sprizhat ta Bogabojezhj Ioannes
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Blesila -e ž osebno lastno ime
Blesila:
Panteleon je djal: sdaj ſposnal, de Bleſilla im. ed. Hzhi Rimske Goſpe Paule je od Boga isvolena (V, 97) ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy Bleſilla im. ed. ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli mest. ed. ž (IV, 416) Blesíla (umrla 384), hči sv. Pavle; → Pavla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
bo vez. naj bo:
Bo en Duhouni, katiri lepu shivi kakor ſe njegovimu ſtanu ſpodobi, obedn nemore nezh hudiga od njega rezhi, ampak de tu kar njemu shlishi varua, inu shpara letukaj ta muha ſedè, vſeskuſi ga opraula de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi. Bo en Gospud pravizhen, vſmilẽ, bogaboyezh, ima pak slabo glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza resnashaio. Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria, kar jo resneſſeio de ſe veliku shtima, inu od ſebe dershi. Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi, de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit, vener ſe bo neshu en Momus, kateri bò en tadu neshal Redkeje se uporablja → bode.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
boben -bna m boben:
de bi skuſi glaſs tiga bobna rod. ed. ſpumnili ǀ bi bil imel boben tož. ed. vſeti, inu sazheti po hishi bobnat ǀ de bi s' enem bobnem or. ed. ſerzhe dajala ǀ druſiga ſe neshlishi ampaK bobny im. mn., pishale, inu trobente ǀ kadar bosh shlishala Bobne tož. mn., inu trobente ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli, inu bobni or. mn. ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy, bobnamy or. mn., inu trobentamy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
bobnati -am nedov. bobnati:
bi bil imel boben vſeti, inu sazheti po hishi bobnat nedol. ǀ is koshe de imaio en boben ſturiti, inu vſelej na taiſti bobnat nedol. ǀ Oblizham Boshim pojò, zitraio, bobnaio 3. mn., godio, trobentaio ǀ na to kosho v' tej vishi vſaku lejtu Pridigary bubnaio 3. mn. ǀ kadar David bibil bobnal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
bogaboječ -a prid. bogaboječ:
David je bil bogaboyezh im. ed. m ǀ De bi edn taKu bogaboyèzh im. ed. m bil ǀ Bogaboijezh im. ed. m je bil taisti Capitan ǀ en bogaboiezh im. ed. m Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ milu plaka en bogapoyezh im. ed. m Vuzhenik ǀ en boga boyezh im. ed. m Duhouni ǀ pravi ta Bogaboyezhi im. ed. m dol. Amadeus ǀ kadar letu je premishlual ta Bogabojezhi im. ed. m dol. ſalvianus ǀ pride ena bogaboyezha im. ed. ž shena s' imenam Irenes ǀ ta Ranza Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha im. ed. ž shena ǀ vashe oblizhe bogaboyezhe im. ed. s ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga rod. ed. m Hebronenskiga shkofa ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga rod. ed. m Shlushabnika ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga rod. ed. m Appata Saba ǀ nad molitvo une Bogabojezhe rod. ed. ž dushe ǀ vuzhiteſe vſaj tedaj od te Bogaboyezhe rod. ed. ž Mattere S. Auguſtina ǀ v'hishi te bogabojezhe rod. ed. ž vduve ǀ berem od te bogabyezhe rod. ed. ž Vduve ǀ Taku de shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu daj. ed. m Mathiathiaſu perglihal ǀ enkrat timu Bogaboyezhimu daj. ed. m Bertramu ſe je bila prikasala ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga tož. ed. m ži. shkoffa ǀ je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga tož. ed. m ži. Pasheta ǀ Taku Chriſtus to bogaboyezho tož. ed. ž Vduvo Eliſabetho potroshta ǀ shtimaio, inu sa bogabojezho tož. ed. ž Perſhono dershè ǀ nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe tož. ed. s Lublansku Meſtu ǀ ter jo posdravimo s' tem bogaboyezhem or. ed. m Criſippam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem or. ed. m Djezam gori savpiti ǀ s' uno bogaboyezho or. ed. ž ſophio ǀ katere ſò bile duej boga boyezhe im. dv. ž shene ǀ Ty Modri, inu Bogabojezhi im. mn. m ſe zhudio ǀ de bi s'greshnih bogaboyezhi im. mn. m, inu pravizhni ratali ǀ ty pravi bogaboijezhi im. mn. m kersheniki ſtoie ǀ Kadar vne bogaboyezhe im. mn. ž shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih rod. mn. Pushlushauzou ǀ od bogaboyezhih rod. mn. ſtarih nerodovitnih Mater ſo bily rojeni ǀ na ſemlo tem bogaboyezhem daj. mn. perneſil ǀ ſe perporozhi tem bogaboyezhem daj. mn. shenam ǀ katere tem boga boiiezhem daj. mn. dusham negaieio ǀ taku svete, Bogabojezhe tož. mn. m, inu nedolshne slushabnike Boshije nej ſo sposnali ǀ Te shlahtne veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe tož. mn. m Bratje ǀ shegna te bogabojezhe tož. mn. m, inu shtrajfa te greshne ǀ skusi suoje Bogabojezhe tož. mn. ž ozhij ǀ te bogoboyezhe tož. mn. ž shene ogolufa primer.> Vener she vſelej bi mogal bogaboyezhishi im. ed. m biti ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi rod. ed. ž presež.> Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi im. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
bogat -a prid. bogat:
en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš:
enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cagovanje s obupovanje:
kaj s' en ſtrah, inu zagovajne im. ed. bo tebe obshlu takrat ǀ so shlishali jok, shraj, krik, inu zagovajne tož. ed. tyh fardamanyh ǀ s' tem she v' vekshi zagovajne tož. ed. ſte mene perpravil ǀ po celem mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne tož. ed. → cagovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Cantipa ž osebno lastno ime
Ksantipa:
ie imel eno sheno s'imenam Zantippa im. ed. ǀ en dan kadar ie Zantippa im. ed. vidla, de nei hotel nie ſtrupene beſsede poshlushat ǀ tezhe Zantippa im. ed. ter vſame en bokau ſmerdezhe uode ǀ k' sheni rezhe: Moja Zantippa im. ed.; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe → Ksantipija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cepec -pca m mlatilno orodje cepec:
Philoſophus Chilon je vidil, de en kmet po ſimi je perpraulal zepize tož. mn., inu veianze (V, 526)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cerkoven -vna prid. cerkven:
je bil eno zerkouno tož. ed. ž nyvo vſel ǀ imaio nyh Zerkounu tož. ed. s prehodiſhe obernit ǀ Ty oherni Antiochi bi Zerkounu tož. ed. s blagu nekradili ǀ je hotel s'shazam cerkounem or. ed. m obogatit ǀ od vſyh pann, inu zerkounih rod. mn. saveſs ǀ Ioannes de Medicis je bil ſturil smalat na Cerkoune tož. mn. ž dauri eniga Maſhnika ǀ kar je potreba ſa zerkoune tož. mn. ž/s opravila ǀ je bil eden v' Zerkoune tož. mn. ž/s urata sapiſsal ǀ po ſapuuidyh Boshyh, inu zerkounyh mest. mn. ǀ na Zerkounih mest. mn. uratah samerkaio s' slatimi pushtobi lete Beſſede sapiſſane → cerkev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Cezar -ja m osebno lastno ime
Cezar:
Iulius Ceſar im. ed. po tem Kir je bil Afrikanerij premagal (I/2, 67) ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa Ceſſaria tož. ed., kateri enu jutru po navadi je shal na rotoush (IV, 399) Gáj Júlij Cézar, lat. Caius Iulius Caesar (100–44 pr. Kr.), rimski cesar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
coprnik -a m čarovnik, coprnik:
lubesan je en velik zupernik im. ed. ǀ S. Peter je dial unimu Zuperniku daj. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika tož. ed. ǀ tamkaj ſta bila dua hudobna Zupernika im. dv. ǀ dua zupernika tož. dv. Hermogena, inu Filetta ſo bily nashli ǀ Firsht je menil de ſo Zuperniki im. mn. ǀ kakor S. Piſſmu pravi od Egypterskih Zupernikou rod. mn. ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile ampak Zupernikom daj. mn. ǀ nesaſtopim zupernike tož. mn., inu Zupernze → coprati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cuker -kra m sladkor:
de bi slatke bile kakor med, inu zukar im. ed. ǀ de ſi lih zukra rod. ed., inu pignole ym dado jejſti ǀ nej hotela drugiga dellat, ampak zukar tož. ed. jeiſti ǀ vſe glatku bi bila meni na zukru mest. ed. sajeidla ǀ ſazhneo v'sklede ſegat, inu po zukri mest. ed. ſe pulit ǀ pod zukram or. ed. je bil pelen ← nem. Zucker ← it. zucchero < lat. saccharum ← gr. σάκχαρον ← pali sakkharā ‛sladkor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
cvibel -bla m dvom:
En velik zvibu im. ed. danas ſe po moj glavi mejsha Nem. Nem., inu ga naveim kaku reslozhit (V, 481) ǀ Prezei od sazhetka S. Paulus meni en velik zvibil tož. ed. ſturj (V, 151) ǀ Lepu inu vuzhenu leta zuibu tož. ed. meni resloshi S. Auguſtinus (V, 254) ← srvnem. zwīvel ‛dvom’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
čas -a m čas:
bode ushe zhaſs im. ed. prishal na vezhnost spumnit ǀ Zhaſs im. ed. ſe je ſmeati, inu zhaſſ im. ed. ſe jokoti ǀ sdaj je zhas im. ed. ſe jokati, inu Boshij ſerd vtalishit ǀ nijmaio zhaſſa rod. ed. dolgu shtuderat ǀ Ti dolgu zhaſsa rod. ed. v'Cerkvi ſtoysh, inu molish ǀ G. Bug dolgu zhaſa rod. ed. je odnoshal nyh proshno ǀ en kratik zhaſs tož. ed. ſo ſpali ǀ en kratik zhas tož. ed. terpi vſe kar je na ſvejti ǀ Sturi poKuro doKler zhaſsimash tož. ed.+ ǀ ob zhaſsu mest. ed. tiga gmain potupa ǀ Ne plazha ob ſvojm zhaſsu mest. ed. purgar shtibre, prezei rubiga ǀ v'tem zhaſſu mest. ed. tega ſaurashtua ǀ v' tem zhaſſi mest. ed. mleku od nyh vshivaio ǀ v' kratkem zhaſſi mest. ed. je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ obzhaſsu +mest. ed. Velike nozhi ǀ moja S. gnada bo s'zhaſsam or. ed. premankala ǀ s'zhaſſam or. ed. taku ſe navadi, de kodar hodi tabak jamle ǀ s'zhaſsom or. ed. bodo na gauge prishli ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi im. mn. od katerih je S: Paulus prerokoval ǀ resnizhnu ſe samore rezhi od nashih zhaſſu rod. mn. ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih zhaſsou rod. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne zhaſſe tož. mn. ǀ Bug nam poshle hude, inu nerodovite zhaſſa tož. mn. kratek čas kratkočasje, zabava:
nei ſim sa dobizhik volo iegral, ampak s' en kratek zhaſſ tož. ed. ǀ kratki zhaſſi im. mn. tiga ſueita yh neſapeleio ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu rod. mn. ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih zheſſou rod. mn., moje ſerze omezhiti ǀ posvetne lushte, inu kratke zhaſse tož. mn. vshivate ǀ ta Ceſsar je zhes vſe druge kratke Zhaſse tož. mn. lubil ta lovu ǀ nei na druſiga mislila, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tož. mn. tiga meſſa ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh zhaſſah mest. mn. ǀ po vaſhih Kratkih zhaſsoh mest. mn. hodite pred časom prezgodaj:
pred zhaſſam ſe seſtaraio, inu vezhkrat v' bolesni padeio ta čas tedaj:
ta zhaſs vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte ǀ ta zhaſs je bila vſtala ena velika kuga v' meſti ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule → cas, → dolg2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
častito prisl. spoštovano, s častjo:
ſo vidili de taku zhastitu Chriſtus je v'Nebu shal ǀ gardu ſe vidi lepu, tu shpotlivu, zhastitu ǀ po ſmerti njegovi ga pustil taku pokoppat zhastitu, kakor de bi njega ſijn bil ǀ je zhaſtitu od ſmerti gor vſtal ǀ zhiaſtitu, inu slovitu je regeral Salamon ǀ kadar zhistitu ſi bil premagal tiga Riſa Goliata ǀ kadar bo zhaſtitn od ſmerti vſtal ǀ kokar ſi zkaſtitu od ſmerti gori vſtal presež.> Apollo pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti Zapis zhaſtitn (V, 288) vsebuje pogosto tiskarsko napako, na glavo obrnjeni u, ki je enak črki n; → častejše.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
čekati -am nedov. čakati:
ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs v'pakal vergel, inu s'Angelu ſi naſs k'hudizhom ſturil, my sedaj tudi zhekamo 1. mn., de lete kateri nej ſo shiveli po sapuvidi Boshy imash fardamat, inu v'naſho oblast yh dati (I/1, 216) → čakati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
čoln -a m 1. ladja, barka:
Ta zholn im. ed. pomeni tu Nebeſhku krajleustvu ǀ Barka, ali zhoun im. ed. Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ okuli zholna rod. ed. ſe obrazhajo ǀ Vni Golob, kateriga Nòè je bil s'zholna rod. ed. spustil ǀ plava k' Turshkimu zholnu daj. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn tož. ed. na morij ǀ ſim ter ke zholn tož. ed. obrazha ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn tož. ed. Nojeſsau ſe povernil ǀ ta greshni Chaam enu cellu lejtu je v' zholni mest. ed. brumnu, inu zhiſtu shivil ǀ kadar bi Chriſtuſa Jeſuſa v'zholni mest. ed. nebilu ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu mest. ed. najdejo ǀ Delphini ſa zholnam or. ed. plavaio ǀ zholnij im. mn. ſo letu blagu zhakali ǀ zholnovi im. mn. po lufti ſe peleio ǀ ſvoje zholne tož. mn. oberne pruti Licij ǀ morje, kateru je hotelu vſe zholnove tož. mn. poshrejti 2. čoln:
dua zholna tož. dv. ſo bili napolnili s' ribami
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
čolnar -ja m 1. pomorščak:
en zholnar im. ed. perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe, jadra restega, shtrike perpraula, inu gliha, vejter lovj, inu ſim ter ke zholn obrazha, ſlavu od priatelnou vſame, ter sazhne po morij plavat ǀ en zholnar im. ed. od veshe ſvojo barko ǀ Bug je na ſvejti, kar je en General per ſvoj vojski … en zholnar im. ed. v'ſvoim zholnu ǀ Na mejſti zholnarja rod. ed. Edn je zhes morje bil prepelal Baſilida ǀ Sa morje imamo ta ſvejt, ſa zholn Sveto Katolisko Zerku, ſa Jadru pokuro, ſa veſſlu S. Krish, ſa zholnaria tož. ed. Chriſtuſa ǀ ſe sgliha s'zholnariam or. ed. s'eno libro ǀ dua zholnaria im. dv. ſta apnu pelala v' ſvoim zholni ǀ ſturite shnimy kokar ſo bily vni zholnary im. mn. ſturili s'Ionam ǀ zholnarij im. mn. ſe preſtrashio ǀ Zhunarij im. mn. so molili Neptuna ǀ So prishli zolnary im. mn. ǀ rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom daj. mn. pervolila ǀ S. Ioannes nej djal zolnarjom daj. mn., inu sholnerjom, de imajo nyh shlushbo sapuſtiti 2. čolnar:
ſo timu mertvimu noter uſta slate danarie poſtavili, de bi plazhal zholnariu daj. ed. Charonteſu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
čuditi se -im se nedov. čuditi se:
ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
čutiti -im nedov. čutiti, zaznavati:
kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo 1. mn., inu vidimo na tem ſe nezhudjmo (V, 448) ǀ dokler en viner per ny zhutio 3. mn. (I/2, 146) ǀ dokler zhutio 3. mn. per zhloveku danarje (III, 249)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dan1 dneva m dan:
dan im. ed. v'nuzh ſe je bil preobernil ǀ do beliga dneva rod. ed. je ſpala ǀ je bil sturil. s'dneva rod. ed. nuzh ǀ do sodniga dneua rod. ed. ǀ Dohtar pak ga troshta, de urozhina bò nehala pruti dnevi daj. ed. ǀ nuzh inu dan tož. ed. bi pleſsala ǀ piſhe de en dan tož. ed. v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ de bi billi cell dann tož. ed. dellali ǀ en dã tož. ed. je gledal ǀ pred dnevam or. ed. ǀ pred dneuam or. ed. ǀ dua cella dny tož. dv. je leshal ǀ Kadar ſo tij dnevi im. mn. Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni ǀ bodo prishli dnevy im. mn. ǀ prideo ty dneui im. mn. zhes te ǀ bodo eni nesrezhni dneve im. mn. prishli ǀ pedeſſet dny rod. mn. je bil sapovedal Bogove zhaſtiti ǀ S. Grogor mu sapovej 60. dnij rod. mn. ſe postiti ǀ vſe vashe shivozhe dny tož. mn. obeniga troshta nymate ǀ ſe taku opijesh de trij dnij tož. mn. obena ſpisha tebi nadishij ǀ David njega dnij tož. mn. je veliku na ſemli terpel ǀ try dni tož. mn. je v' nje trebuhu leshal ǀ oblubio v'trjeh dneih mest. mn. dellu ſturiti ǀ pred nekaterimi dnevi or. mn. ſim bral ǀ pred petemy dnevij or. mn. sodni dan m sodni dan:
taiſti ſtrashni ſodni dan im. ed. bò poln ſmeshnave ǀ je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa pridiguat od ſodniga dneva rod. ed. ǀ od Sodniga dneva rod. ed. ym ei pridigual ǀ ſe je bal ſodnigà dneva rod. ed. ǀ Premislimo tedaj ta ſtrashni ſodni dan tož. ed. ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan tož. ed., bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo ǀ snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan tož. ed. godila ǀ na ſvdni dan tož. ed. m viliku takorshne bò, kateri bodò diali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dati dam dov. dati:
Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti:
Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati:
en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati:
Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati:
kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti:
je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti:
ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se:
sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti:
takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dejanje -a s dejanje, delo:
Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
delavec -vca m delavec:
Pride k'tebi uni vbogi delauz im. ed. ǀ kakor en gmain dellauz im. ed. ſe je pomujal ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tiga dellauza rod. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu daj. ed., hlapzu, dekli ǀ ti drugi delauzi im. mn. ſo bilii posdravili Booza ǀ Dellauzi im. mn., inu Antuerhary predajeio ſvoje dellu: Malary ſvoje pilde: Shribary ſvoje piſſma ǀ kadar bi posly, inu delauzy im. mn. ſvejſtu ſtregli ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu rod. mn. ǀ nepuſtite ſe vezh od jeſe … od delauzou rod. mn. … premagat ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom daj. mn., inu deklam ǀ imà popolnoma plazhat taiſtem dellouzom daj. mn. ǀ ti okratesh lon delavzom daj. mn. ǀ kadar bi bil miſlil delauzam daj. mn. lon sadarshat ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze tož. mn. shitu shieti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze tož. mn. ǀ Satoraj je dellauze tož. mn. klizal v'venograd ǀ ſe vidi na dellauzah mest. mn., katiri eno ſamo uro ſo dellali ǀ En dan kir je s'drugimy dellauzy or. mn. en traunik koſſil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
devištvo -a s devištvo, nedolžnost:
Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu im. ed. Democla pasheta krajla Demetriuſa ǀ na ozheſſah ſe vidi brumnoſt, na lizah diviſhtvu im. ed. ǀ mojga divishtua rod. ed. nebom sgubila ǀ ena Diviza je pozhela, inu vener diviſtua rod. ed. nej sgubila ǀ hudizha vrshoh dellate, kadar vashe divishtvu tož. ed. sgubite ǀ Sakaj tuoje diviſhtvu tož. ed. ſi ſgubila ǀ katero ob nje devishtvu tož. ed. je bil perpravil ǀ dobru vejſte de nekatera je oſkakala, inu divjshtvu tož. ed., inu dusho ſapleſala ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha Hzheri djviſtvu tož. ed. vſel ǀ je nij hotu divistvu tož. ed. po ſili vseti ǀ ſvoje divishtu tož. ed. ohranit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dež -(j)a m dež:
nanaglom je desh im. ed. shal, kakor de bi s' shkafam lil ǀ kadar deſs im. ed. grè, ali ſonze ſije ǀ de ſi glih deſs im. ed., inu ſnejh grè ǀ k'ſadnimu de ſe deshu im. ed. ulije ǀ tam nihdar nej deshia rod. ed., snejga, inu vejtra ǀ ena kapla deshia rod. ed. nepade ǀ ſe boij desha rod. ed., blata, vejtra ǀ ſa volo deſſa rod. ed. nej ſo mogli na lovu pojti ǀ Sapovedaj aku moresh deſsu daj. ed. de ne bo tebe ſmozhil ǀ Zhe S. Vilfridus Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom desh tož. ed. ſproſſil ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie mest. ed. ǀ pod deshiam or. ed., pod tozho, pod grumam ǀ Sa desham or. ed. pride lepu ureme ǀ vus svejt s'deshiam or. ed. konzhajo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dim -a m dim:
je vſe enu nizh … dim im. ed., glaſſ, inu fabula ǀ is Katere en velik dem im. ed., inu ſmrat je vun shal ǀ kir bò takorshen velik, inu urozh demm im. ed., de gorezhe ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ is dima rod. ed. ſe poſna ta ogin ǀ Nej ty drugi krajli, inu Ceſſary ſapovedò aku oblaſt imaio vejtrom, blisku, inu dimu daj. ed., de bi v'njeh hisho neprishli ǀ golobzy ſo seshgani po dimu mest. ed. deſhè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dobiti dov. dobiti:
kakor uni Euangelski hlapez, kateri je bil pet centou prejel, je pet drugih bil dobil del. ed. m (I/1, 210) ǀ Zhe Eſau bo pobil del. ed. m en tal ta drugi po oſtal (II, 76) Pogosteje se uporablja prefigirano → udobiti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dopolnjen -a prid. izpolnjen:
vidimo dopolnenu im. ed. s letu, kar ſlabust zhloveska ſe nej troshtala, inu shelejti ſe nej ſmela potstopiti (II, 522) ǀ Kadar ſo tij dnevi Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni im. mn. m (II, 225)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dremati -am nedov. dremati:
jeſt ſim ſe potſtopil letukaj dremat nedol., inu spati ǀ Jeſt ſpim, inu dremam 1. ed., moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ nedremash +2. ed., ampak de ſi mertu ǀ ta kateri drema 3. ed. nemore zhujti, inu ta kateri zhuje nedrema +3. ed. ǀ dremate 2. mn. pak, inu spite kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ nej ſo saſpani, ne dremaio 3. mn., temuzh po nozhiſemkaj gredò ǀ cello nuzh na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe lovili, inu neste dremali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dreti derem nedov. dreti, tj.
1. odstranjevati kožo:
vola kolesh, inu deresh 2. ed., ali eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo 1. mn., s'nogami po nyh hodimo, vumorimo ǀ on skuſi krivizhne ſodbe te vboge ludy je derl del. ed. m, inu s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti 2. izkoriščati, odirati:
Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi Gospoiske kakor je vasha, letu Bug perpuſti, dokler tudi ta folk je ner huishi, inu greshnishi, on je Boga reshalil, Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski, de ga imà pregainat, inu dreiti nedol. ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere 3. ed., inu v' bushtvu perpravi ǀ te vboge vduve, inu ſirote je darl del. ed. m 3. ruvati:
ſobe s'uſt ſi je puſtil drejti nedol. ǀ kleſhe is katerimi sobe ſo ym s'ust derli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
drsati nedov. drsati:
Vy bi djali de je en norz ta, katiri bi ſe po ledu dersal del. ed. m, vedeozh de vezhkrat ſi je glavo resbil na ledu (V, 170)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
drva drv s mn. drva:
ogin ugaſne, aku derua im. mn. ſe ne perkladaio ǀ darva im. mn. na ognishi ſe n' hozheo prezei pershgat ǀ en us deru rod. mn. seshge ǀ derua tož. mn. v'kuhino je noſſila ǀ nymamo na praſnik obenu poslovajne dellat … kakor derva tož. mn. ſekat ǀ Poprej kakor mres pride s'dervami or. mn. s'oſkerbè, de po simi ſe grejeio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dušica -e ž dušica:
njegova dushiza im. ed. v' nebeſſa je letela ǀ iskashite miloſt njegovi dushizi daj. ed. ǀ tuojo bogo duſhizo tož. ed. andohtlivu perporozhila ǀ Ah nikar taku, nikar taku lube moje duſhize im. mn. ǀ sa isvelizhajne nashyh dushiz rod. mn. ǀ ſmò dolshni tem mertvem dushizam daj. mn. ǀ Jubilæum resveſſelj vſe verne dushize tož. mn. ǀ vy bote naſhe duſhize tož. mn. po goſtim obyskali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
dvoje štev. dvoje:
v'leteh dveh perglihah duje im. dv. ſorti otrouk so pomenini, namrezh ti pravizhni skuſi ſvejsde, ti greshni skuſi pejſik ǀ trebuh po ſredi na dvuje tož. dv. ſe je bil reſpozhil (III, 186)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Edvard(us) -da m osebno lastno ime
Edvard:
enimu je bilu imè Henricus, timu drugimu Eduvardus im. ed. ǀ Eduvardus im. ed. je bulshi kakor jeſt ǀ Engelenderski krajl Eduardus im. ed. ǀ Edgivia Engelskiga krajla Eduarda rod. ed. shena ǀ Nikar skuſi Angele, kakor S. Eduarda tož. ed. ǀ Eduvarda tož. ed. po nedolshnem je obtoshil ǀ sa danarje od Henricusa priete ſó zhes Eduvarda tož. ed. folsh prizhali ǀ inu s' Eduvardam or. ed. oblubo ſturila 1. Neki gospod iz Londona 2. sv. Édvard, agl. kralj (1043–66), spoznavalec, zavetnik Anglije, ustanovitelj westminstrske opatije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Egeas -a m osebno lastno ime
Egej:
Kadar je AEgeas im. ed. Deshelni Oblaſtnik vidil ǀ Kumaj tu ſnamine S. Krisha ſo bily ty Rabelni po sapuvidi AEgeasa rod. ed. perpravili (III, 591) Egêj, lat. Aegeas (1. stol.), rimski prokonzul, ki je apostola sv. Andreja obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Egipt -a m zemljepisno lastno ime
Egipt:
Egypt im. ed. je ta Kateri oskerbi te lazhne ǀ je is AEgypta rod. ed. raishal ǀ ta Isvoleni folk s'Egypta rod. ed. je pobegnel ǀ h'Firshtu celliga Egijpta rod. ed. je bil poviſhan ǀ bò mene ſpelal s'Egijpta rod. ed. ǀ rajsha pruti Egyptu daj. ed. ǀ Ioseph je imel veliku skerbij, inu opravila, dokler cell Egypt tož. ed. je regeral ǀ Bug sapovej pojti Mojseſsu v'Egijpt tož. ed. ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt tož. ed., v' Affrico, inu Britanio ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt tož. ed., s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ te negnusne shabe, katere cell ægypt tož. ed. ſo bile napolnile ǀ vus Egijpt tož. ed. resfrisha ǀ tudi Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt tož. ed. ǀ v'AEgijpt tož. ed. je imela beshati ǀ sklene de hozhe v'ægypt tož. ed. pojti ǀ kadar je pò Egypti mest. ed. raishal ǀ kadar ſe ſo v' AEgypti mest. ed. nashli ǀ shlishi de v'AEgypti mest. ed. je vſiga obilnu ǀ ena shena v'Egijpti mest. ed. eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova v'ægypti mest. ed. ǀ G. Bug je bil sklenil pomorit te pervo rojene po cellem AEgyptu mest. ed. metaforično dežela greha:
ſe lozhi s'Egypta rod. ed. tiga greha ǀ poſili jeh hozheo v'Egypt tož. ed. tega pakla perpravit ǀ v'tem neuarnem Egypti mest. ed. tiga ſapalaviga ſvejta Egípt, lat. Aegyptus, gr. Αἴγυπτος, kraljestvo v Severni Afriki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Epifanius -a/-ija m osebno lastno ime
Epifanij:
s. Epiphanius im. ed. jo imenuje ǀ po beſsedah S. Epiphaniuſa rod. ed. ǀ Poshlushaite beſsede s. Epiphania rod. ed. ǀ sklenejo s' Svetem Epiphaniuſam or. ed. Verjetno je mišljen sv. Epifánij, škof na Cipru (pribl. 315–403).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Epiktetus -ta m osebno lastno ime
Epiktet:
Epictetus im. ed. je djal, de nezh shlahtnishiga nemorimo ſadobiti, kakor je resniza (V, 15) ǀ leta je bil Epictetus im. ed. Philosophus (II, 181) ǀ po beſſedah tiga Vuzheniga Epicteta rod. ed. (II, 396) Epiktét, gr. Ἐπίκτητος (pribl. 50–120), stoiški filozof; → Epitetus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Eshilus -la m osebno lastno ime
Ajshil:
Eschilus nej mislil na ſmert, kir je pod frai nebeſſami pozhival, vener v' tem je letela po lufti ena poſtoina, katera je imela v' kramplah eno skledinzo, leta is krampel ſe sdere, ter raunu na glavo Eſchilu daj. ed. pade, inu ga vbye (V, 518) Ájshil, gr. Ἀισχύλος (525/4–456/5 pr. Kr.), traged
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Eskulapius -a m osebno lastno ime
Asklepij:
Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali AEſculapiuſu daj. ed. petelina, ſakai ie rad po nozhi vahtal (II, 308) Asklépij, lat. Aesculapius ← gr. Ἀσκληπιος, bog zdravilstva; → Evskulapius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Evlogius -ija m osebno lastno ime
Evlogij (?):
S. Eulogius im. ed. je bil tiga andverha ǀ de bi vſy kovazhy, inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa rod. ed. ſturili (V, 39) Življenjepisi omenjajo dva svetnika z imenom Evlógij, Evlogija iz Aleksandrije (umrl 607) in Evlogija iz Cordobe (pribl. 800–859), vendar noben od njiju ni bil kovač ali zavetnik tega poklica. Pač pa je zavetnik kovačev sv. Elígij (pribl. 588–660), ki se je v mladosti izučil za zlatarja in kovalca denarja.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Evripides m osebno lastno ime
Evripid:
Euripides im. ed. Philoſophus je djal, de otrozy po ſvoih ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Euripides im. ed. je djal, de enimu Krajlu ſe nespodobi jokat, inu plakat Evrípid, gr. Ἐυριπίδης (485/4–407/6), traged
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Evropa2 -e ž zemljepisno lastno ime
Evropa:
kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa im. ed., Thracia, inu Achaia ǀ leta je Europa im. ed., kir karsheniki prebivaio ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe rod. ed. v' Turzhio beishish ǀ berem de Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ſareſat dua tall tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo tož. ed. ǀ je bil pod ſvojo oblaſt Aſio, inu europo tož. ed. s'kuſi oroshje perpravil ǀ po celli Europi mest. ed. druſiga ſe neshlishi ampaK bobny, pishale, inu trobente ǀ v' Europi mest. ed. tudi ſe najde veliku ſtaraverizou, katiri nevervaio v' S. Duhà Evrópa, celina
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Evzebius -a m osebno lastno ime
Evzebij:
S. Euſebius im. ed. pravi ǀ Tku ſamerkanu je puſtil Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Kateriga huali Euſebius im. ed. Niſsenus ǀ pishe Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Pishe Pater Joannes Euſebius im. ed. ǀ Euſebius im. ed., kateri taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ Poglejte Euſebiuſa tož. ed., kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi 1. Sv. Evzébij (pribl. 283–371), škof 2. → Emisenus 3. Neki Evzébij iz Nise 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Cezarêje (260–341). 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Nikomédije (umrl 341).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
faliti -im dvovid. 1. motiti se, zmotiti se:
On ſam nemore faliti nedol. v' ſvoj ſodbi ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti nedol., kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti ǀ kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit nedol. ǀ Falish 2. ed. mozhnu, aku letu miſlish ǀ fallish 2. ed. mozhnu, inu ſama ſebe sapellesh ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish +2. ed. ǀ grobu fali 3. ed., ta kateri ſe huali ǀ Mozhnu tedaj falj 3. ed., ta kateri meni ǀ kadar edn falj 3. ed., on s' ſvojo shtimo perskozhi ǀ Mozhuu falyta 3. ed.+, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ vy mozhnu falite 2. mn. ǀ Pater vy mozhnu fallite 2. mn. danas, zhe menite de ſe bodo poſtili ǀ nej falil del. ed. m s. Ambrosh, kadar je dial ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit, de cilu ene beſsede nej fallil del. ed. m ǀ leta de bi nefalil +del. ed. m, sklene ǀ Nej ſo tudi falili del. mn. m tij kateri ſo djali de lubesan je en velik zupernik ǀ de bi ob taiſti uri nefalili +del. mn. m, inu s' vezhnem shpotam neoſtali ǀ nikar nesamirite meni, zhe porezhem, de v' letem ſte mozhnu falile del. mn. ž 2. biti narobe:
kaj falli 3. ed. aku bom jeſt martran ǀ de ſi lih je ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz, nezh nefali +3. ed. sakaj je taku vſmilen de ſlednimu greshniku, inu greshnizi da ſvojo cello miloſt ǀ nezh nefalj +3. ed., de ſi lih sdaj neshivish po boshi sapuvidi, ampak v' grehi ǀ Tedaj Eduvardus je bulshi kakor jeſt? nezh nefallj. +3. ed. Bo urra prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ nezh nafali +3. ed. ← it. fallire ‛motiti se, zmotiti se, zgrešiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fant -a m fant:
en nepresheren Fant im. ed., mu je bil v' oblizhe plunil ǀ Ah ti shleht fant im. ed. ǀ Diogenes ſe oprishe, inu v' tiga Fanta tož. ed. ſe ſa ſmeia ǀ fantje im. mn. ſo po nozhi k' ny hodili ǀ Mojſter navuzhj fante tož. mn. pejti ǀ ti ſi sa fantamy or. mn. hodila ← it. fante ‛fant, deček’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fehtati se nedov. boriti se:
Tudi berem od Scipiona Affrikanskiga, de leta po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil sa ſvoie oroshie popadil, inu sazhel okuli ſebe mahat, inu ſekat, kakor de bi s'ſaurashnikom ſe fehtal del. ed. m (I/1, 190) ← nem. fechten < srvnem. vëhten ‛boriti se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
firšt -a m 1. knez:
Firsht im. ed. je menil de ſo Zuperniki ǀ kakor je bil sturil uni firsht im. ed. s'Dino ǀ Vdo Firsh im. ed. tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ po beſsedah Firshta rod. ed. teh Philosophu Aristotela ǀ Se samiri officer ſvojmu Firshtu daj. ed. ǀ h'Firshtu daj. ed. celliga Egijpta je bil poviſhan ǀ ſe nemore najti per enimu Firshtu mest. ed., ali krajlu ǀ ti reshalish, inu reserdish tuojga Firshta tož. ed., inu Gospuda ǀ Spauumnite na Firsshta tož. ed. Lautaria ǀ pred enem Firshtam or. ed. ǀ Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta im. dv. na semli ſta ſe vojskovala ǀ Bug ij polona de dua Firshta tož. dv. porodj ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti im. mn. Nebeſhki ǀ Potle veliku Firshtou rod. mn., inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ǀ TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu rod. mn.; ali Krajlu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu rod. mn. ſtoy ǀ Ovidius ta lepi nauk da Firshtom daj. mn. ǀ Krajl bo njega zhes vſe Firshte tož. mn. polsdignil 2. predstojnik:
Firsht im. ed. te Sinagoge je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil ← nem. Fürst < srvnem. vürste ‛knez’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
flis -a m gorečnost, marljivost, vnema:
Oh skerb, inu fliſſ im. ed. nesgruntan tiga dobrutliuiga Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ de bi ta sanikarna, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa rod. ed. imela ǀ tulikajn skerbi, fliſſa rod. ed., inu terpleina ſi preſtal ǀ Kaj tedaj s' en fliſſ tož. ed., inu skerb imash sa isvelizhaine tvoje dushe ǀ Ta drugi Altar v'Bethel s'vekshem fliſſam or. ed., inu andohtio je bil ſiſydal ǀ inu s'vſem fliſſam or. ed. ſe bom pomujal ǀ s' vſo mozhio, inu fliſſam or. ed. ſe bote pomujal ner poprej vuzhiti vam perporozheni folk ǀ ſo s'velikim fliſsam or. ed., inu ajfram puſtili ſydat Cerkve, inu Altarje ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom or. ed. po vſeh kotah ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe tož. mn. poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy ← srvnem. vlīʒ ‛gorečnost, marljivost, vnema’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
flisati se -am se nedov. truditi se:
Vy Nem. imate ſe fliſſat nedol., inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno ǀ ſe potish, mislish, inu ſe fliſash 2. ed., de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ sa vſe druge rezhy ſe fliſſash 2. ed., mujash, inu skerbish ǀ je terbej de della, de ſe fliſsa 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſſamo 1. mn. ǀ sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate 2. mn. ǀ ludje nuzh, inu dan ſe fliſſaio 3. mn. ǀ vſy glidi ſe fliſsaio 3. mn. ga vun potegnit ǀ fliſſajteſe vel. 2. mn. s' blagam ǀ tulikajn je skerbel, inu ſe fliſſal del. ed. m sa isvelizhaine nashe dushe ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal del. ed. m volo Boshio dopolniti ǀ en kershenik bo vezh ſtregil, inu ſe fliſal del. ed. m ǀ 33. lejt ſe muial, flishal del. ed. m, inu krishan bil ǀ ſe ſi mozhnu mujala, inu fliſſala del. ed. ž ǀ de ſi lih bote ſiali, dellali, inu ſe fliſſali del. mn. m ǀ ſo gledali, inu ſe fliſsali del. mn. m, de bi obeniga tadla nebilu → flis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
flisno prisl. marljivo, goreče, vestno:
satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ Vahtarij ſo vſelei fliſnu gledali primer.> zhe fliſſnishi edn ſe perpravi tu S. Rus. T. prejeti vekshi gnado od G. Boga praime presež.> yszhite ner fliſsnishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt, inu dobruto, ter Bug vam bo pomagal, de vſe tu drugu vam bo pervershenu → flisen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Franciska -e ž osebno lastno ime
Frančiška:
Ta navuk je dershala S. Franciſca im. ed. Rimska Gospa ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospamy Francisca im. ed. Romana ǀ en dan kadar ſe je obhajala; Franciſca im. ed. de Collomedio, je vidla, de ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Vudove S. Franciſco tož. ed. Sv. Franšíška (1384–1440), rimska žena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
frbežno prisl. predrzno, nesramno:
Se najdeio greshniki, inu greshnize, kateri kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell, de nemaraio sa obeno neuarnost ǀ ſe nepreſtrashite, ampak ferbeshnu eno sapuvid, sa to drugo prelomite ǀ kadar bi letu premislili, bi taku ferbeshnu meni ſe nepregreshili ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu, v' skledo ſegne, ter frishnu jei primer.> Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio, inu s' ſtraham shivè; ty greshni pak na letu nikoli nespomnio prau is ſerza, de farbeshnishi v' grehah shivè → frbežen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
frdamanje -a s pogubljenje:
Od kot tvoje fardamaine im. ed. je ſazhetik imelu ǀ po poti tiga fardamaina rod. ed. yh pelleio ǀ ſamy ſvojga fardamania rod. ed. bodo urshoh ǀ k'shkodi, inu fardamajnu daj. ed. ǀ bi ij K'vezhnimu fardamaniu daj. ed. shlushila ǀ Tako navado ima hudizh, de od majhinih grehou zhloveka v' fardamaine tož. ed. perpravi ǀ S. Duh tudi n'hozhe naſhe fardamajne tož. ed. ǀ namesti tega Isvelizhajnia tu fardamanie tož. ed. ſi sashlushio → frdamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
frdamati -am dov. pogubiti:
lete kateri nej ſo shiveli po sapuvidi Boshy imash fardamat nedol., inu v'naſho oblast yh dati ǀ na ſvejtu ſo velike parloshnoſti Boga reshalit, inu dusho fardamat nedol. ǀ ſamy ſebe ſodio, inu fardamaio 3. mn. ǀ satorai ga je bil fardamal del. ed. m frdamati se pogubiti se:
veliku vezh karsheniku ſe hozhe fardamat nedol., Kakor isvelizhat ǀ vmeriesh, inu de vekoma ſe fardamash 2. ed. ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama 3. ed. sakaj faush mero imaio ǀ blagu nej urshoh de ty bogati ſe fardamaio 3. mn. ǀ Kupzy ſe fardamajo 3. mn., sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Ozha nebeſhki bi hotel de bi nihdar obeden ſe nefardamal +del. ed. m ǀ veliku vezh ludy bi ſe fardamalu del. ed. s ǀ de bi ſe pobulshali, spokorili, inu isvelizheli, inu nikar fardamali del. mn. m ǀ dushe, katere bi ſe nihdar nafardamale +del. mn. ž ← nem. verdammen ‛strogo soditi’ < srvnem. verdamnen ← lat. damnāre ‛soditi, obsoditi’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Gabeonitar -ja m prebivalsko lastno ime
Gibeonec:
sa volo pregrehe Krajla Saula kateri po nedolshnem je bil puſtil pobyti Gabaoniterje tož. mn. (IV, 220) Gibeónci, lat. V Gabaonitae, svetopisemsko ljudstvo (SP 2 Sam 21,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
galeja -e ž galeja:
Ena galea im. ed. polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell ſvesanih, kateri morio veſlati po morij tiga neuarniga ſvejta ǀ ty drugi nej gredo na gauge ali na galeio tož. ed. ǀ bote obſojeni v' to paklesko galeo tož. ed. ǀ morje je potopilu njegove sholnerie, inu galee tož. mn. ← it. galea ← srgr. γαλέα, γαλία ‛vrsta bizantinske bojne ladje’ < gr. γαλέη ‛podlasica’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Gaza ž zemljepisno lastno ime
Gaza:
Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza im. ed. hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati ǀ En dan pride Sanſon v'tu meſtu Gaza im. ed. pruti vezheru ǀ taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil, inu te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza im. ed. s'grunta je bil vun vſdignil ǀ kar Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza im. ed. je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu Gáza, mesto v jugozahodni Palestini (SP 1 Mz 10,19)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
glas -a m glas:
glaſs im. ed. S. Duha ozhitnu pravi ǀ s'Nebes en glaſs im. ed. ſe shliſhi ǀ ſe je en glaſſ im. ed. shlishal ǀ k'poshlushajnu te ſapuvidi, inu glaſſa rod. ed. Boshiga ǀ na vus glaſs tož. ed. ga klizhe ǀ na vuſs glaſssaupye tož. ed.+ ǀ Po glaſsu mest. ed. tyh trobent ǀ ſgonovi s' ſvojm glaſſam or. ed. lufft napolnio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
glasiti nedov. oznanjati:
imamo urshoh zhaſtiti, inu glaſſiti nedol. pres vſiga konza po cellem ſvejtu ǀ Ne bom molzhal, temuzh bom glaſſil del. ed. m ǀ vſo ſvojo strashno paklensko vojsko zhes vſe taiste poshle, kateri ſo tu S: Ime Chriſtuſhavu glaſsili del. mn. m, inu pridiguali ǀ ſo njega zhast glaſsili del. mn. m, de je on vezhkrat te Rimske ſaurashnike premagal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
glava -e ž glava:
on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek:
kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gledati -am nedov. gledati, paziti:
imate nar poprej gledat nedol., inu skerbeti, de vaſhe ledje bodo opaſsane ǀ prezej gredò gledat nedol., kaj sheli, inu proſsi ǀ po moy kamberzi gledam 1. ed. ǀ gledash 2. ed. de tuojo ſoſesko ne reshalish ǀ mladenizh gleda 3. ed. ta ſad ǀ na drugu negleda +3. ed. ampak de glavo ohrani ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate 2. mn., tipate, pokushate ǀ negledate +2. mn., inu nemarate kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ druge ſodio, gledajo 3. mn., inu na nyh djania shpegaio ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio 3. mn. na grehe ſvoiga blishniga ǀ ozhy ſe perpogneio, inu gledaio 3. mn. kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ na brumnoſt, inu zhednoſt negledaio +3. mn. ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj vel. 2. ed. na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize ǀ gledai vel. 2. ed. de nebosh v'greh padil ǀ na shpegaj inu negledaj +vel. 2. ed. na grehe teh drugih ǀ nikar negledei +vel. 2. ed. na dopadeine tiga greha ǀ gledaiva vel. 1. dv. de nebo kreh mej nama ǀ Gledajmo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli ǀ Gospoda, gledajte vel. 2. mn., inu premiſlite dobru kaj dellate ǀ sdaj pak gledaite vel. 2. mn., de nebote myr s' Bugam prelomili ǀ Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn. ǀ ti delauz, ti Gospodar, ti Gospodinà negledaite +2. mn. tulikajn na ta poſveitni lon ǀ fliſsik sim na dobizhik gledal del. ed. m ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau del. ed. m v' celizo te Svetnize ǀ Kadar pak otrok bi nagledal +del. ed. m v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu ǀ predolgu ſi taisti prepovedani ſad gledala del. ed. ž ǀ ſo sa nijm v'Nebu gledali del. mn. m ǀ vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale del. mn. ž gledati se gledati se, ogledovati se:
moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat nedol. ǀ kadar eden ſe gleda 3. ed. v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure ſe gledajo 3. mn., inu vſak las dobru premisijo ǀ ure, inu vre ſe v'shpegu gledaio 3. mn. ǀ moshje ſe dolgu negledaio +3. mn. u'shpegu ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala del. ed. ž gledati skozi prste gledati skozi prste, biti popustljiv do napak:
Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gmajna -e ž 1. skupnost:
V' tem zajtu ta Katolish gmaina im. ed. vſe skuſi je Boga proſſila sa ſvojga Glavarja, inu Papesha S. Petra ǀ G. Bug hitru je bil vshlishal proshno te Karshanske gmajne rod. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino tož. ed., spravite vkup ta folk 2. skupna vaška posest:
osla na gmaino tož. ed. poshene, de orly ga ſnedo ǀ gredò na gmaino tož. ed. ijskati sheliszhe ǀ na gmajno tož. ed. yh pokoppauaio ǀ na gmaini mest. ed. najde eno mertvo sheno ǀ na letej gmaini mest. ed. ſe paſſeio ǀ Obeden nevej aku bò vmerl v'hishi, ali na gaſsi v'Meſti, ali na gmajni mest. ed. ǀ pokopalszhie ſe vidi po gmajnah mest. mn. 3. truma:
skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu inu cella gmaina im. ed. hudobnoſti pravi S. Jacob ← srvnem. gemeine ‛skupnost, srenja, skupna srenjska lastnina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Godolija -a m osebno lastno ime
Gedalja:
Velik faratar je bil Iſmael katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu daj. ed. povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) Gedaljá, lat. V Godolias, Ahikamov sin (SP 2 Kr 25,22, Jer 41,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
golobec -bca m golob:
de bi eniga golobza tož. ed. vidili, de je v' ogin padil bi perskozhili njega is ognia potegnit (V, 640) ǀ golobzy im. mn. ſo seshgani po dimu deſhè (V, 29)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
goreč -a prid. goreč:
S Nebeſs je bil en gorezh im. ed. m ſteber prishal ǀ je bil temu hlapzu en gorezh im. ed. m vogu na roko padil ǀ kakor taisti gorezhi im. ed. m dol. steber je shal prèd Israelitery ǀ Oh sakaj ſerze moje neratash ena gorezha im. ed. ž pezh ognia lubesni Boshie ǀ Ena shena ſe je bila prikasala vſa gorezha im. ed. ž ǀ Zhe neposhle gorezhe rod. ed. ž kazhe, kakor je bil poſlal zheſs Judje v' puszhavi ǀ je v'pakli vidil en velik kup kopit inu vſinia gorezhiga rod. ed. s ǀ kadar je hotel k'temu gorezhimu daj. ed. m garmu ſe perblishat ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi daj. ed. ž bakli ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu daj. ed. s ſonzu ſe oberne ǀ Bug je bil sa vahto pred Paradish poſtavil eniga Angela Cherubina, inu en gorezh tož. ed. m mezh ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi tož. ed. m dol. staber na Faraona ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho tož. ed. ž Babilonsko pezh ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho tož. ed. ž pezh vuèrezhi ǀ Inu S. Franciſcus de Paola vſame v' roko gorezhe tož. ed. s/tož. mn. ž/s vogle, ter yh dershj, kakor de bi bile roshe ǀ S. Lourenz je leshal na letem gorezhem mest. ed. m roshu ǀ na enam gorezhem mest. ed. m lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ G. Bug venem gorezhim mest. ed. m voſſi ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ v'tej gorezhi mest. ed. ž shterni, bodo goreli do vekoma ǀ na gorezhem mest. ed. s voglu ſò pekli, inu obrazhali ǀ she danashni dan more po gorezhim mest. ed. s voglu skakat ǀ Tankaj vidim Franciska de nagorezhim +mest. ed. s voglu leshj ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho or. ed. ž, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ je bil Iſaju shnable ozhiſtil s' enem gorezhim or. ed. s voglam ǀ je imel noge kakor dua gorezha im. dv. m ſtebra ǀ de bi gorezhi im. mn. m ratali kakor ſo ty Nebeſhki Seraphini ǀ Strele gorezhe im. mn. ž bodo s'Nebeſs na semlo letejle ǀ Ne pravi Bug, moje sapuvidi ſo gorezhe im. mn. ž ǀ de ſi lih tulikajn gorezhih rod. mn. ſols je vidil vſaki dan preliti ǀ Ali sakaj ſvoje S. noge je imel gorezhe tož. mn. ž, kakor enegorezhe +tož. mn. m ſtebre ǀ si vidil te gorezhe tož. mn. ž ozhy Boshje ǀ morete gorezha tož. mn. s ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha tož. mn. s ozheſsa ǀ na gorezhah mest. mn. rashnah, inu roshjah, ijh pekò ǀ tu truplu s' rogmi gorezhimi or. mn. je bil reſtargal ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy or. mn. jesikomy zhastè ǀ s'gorezhimi or. mn. parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ hudizhy v'pakli s'gorezhmij or. mn. grebeni ǀ sakaj Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi or. mn. ketny savesal ǀ s' gorezhmi or. mn. ſolsami na ozheſſah je proſſil ǀ Christus ſe je bil prikasal s' gorezhmy or. mn. nogami ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni or. mn. Kazhamai oſtraſil ǀ s'gorezhmy or. mn. ozhmy, inu s'oſtro beſſedo ǀ dua hudizha s'gorezhemi or. mn. ketni sveſano ſta dershala ǀ s'gorezhemy or. mn. vilamy v'roki ǀ s'gorezhimy or. mn. ketnamij ſo ſueſani, inu martrani ty puntarij Boshij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gori prisl. gori, gor:
sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo gori dershim ǀ po ſmerti is truge je bil gorj vſtal ǀ ponozhi kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha ozheſsa ǀ de bi tudi mij kjekaj gorí k' tebi prishli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gosli ž mn. gosli:
En drug cell dan ſturj godit, inu trobentat, de bi goſli im. mn., inu trobente prizhe bile njegoviga veſſelja ǀ Ti ſi bil kakor goſsli im. mn., katere druge reſveſselè ǀ Kadar je shlishala goſli tož. mn., trobente, zitre ǀ godyo na nyh nebeske Zitre, inu gosle tož. mn. ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli tož. mn., zitre, bobni, inu leipe peiſſmi ǀ ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli or. mn., inu bobni ǀ ſo shlij, inu s'trobentami, goslij or. mn., zitramij, inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly or. mn., cittramy, bobnamy, inu trobentamy ǀ ſo tekli njemu na pruti s' goſsli or. mn., bobni, inu trobentami
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gospa -e ž gospa:
ſe njemu ena ſilnu lepa Gospa im. ed. perkashe ǀ njega Goſpa im. ed. Aloysia mu je bila piſſala ǀ Samolzhal bom od une Gospe rod. ed., katera ſe je bila salubila veniga Dohtaria ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni shlahtni Gospej daj. ed. ǀ letej Gospei daj. ed. veſſelje ſi okratila ǀ ſe more perglihat uni zhudnu lepi Goſpei daj. ed. ǀ Salublen je bil neſrezheno veno brumno, inu bogaboyezho Gospo tož. ed. ǀ ſi bil pognadil uno Goſpo tož. ed. ǀ Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei mest. ed. ǀ hudizh v'shenski podobi … je per tei Goſpei mest. ed. ſa kluzherizo 14. Lejt shlushil ǀ V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo or. ed. ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej duema Gospama daj. dv. ǀ tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij, inu fajn Gospe im. mn. ǀ je vidil v' ſvoj mladoſti v' Rimi pleſſat Gospe tož. mn., inu Gospodizhne ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospamy or. mn. Francisca Romana
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gospod -a/-i m gospod:
ta vſmileni Gospud im. ed. naſs proſsi sa myr ǀ Enkrat ſe imenuje en General, inu Gospud im. ed. te vojskè ǀ kadar en Guspud im. ed. bi imel eniga hlapza ǀ pride ven Grad, Gospnd im. ed. ij naprutu pride ǀ pride v'imeni tiga Gospuda rod. ed. ǀ Goſpudi rod. ed. Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke, de zhloveska pamet ſgruntat yh nemore ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu daj. ed. ǀ ſim milu sdihal, inu k'Gospudu daj. ed. Bogu djal ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga Gospuda tož. ed. ozheta ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim Gospudu mest. ed., inu shlahtni Gospei ǀ vy pred enem mogozhnim Gospudom or. ed. ſe sdershite de natla ne plunite ǀ Pred Goſpudam or. ed. semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali ǀ Sta bla dua goſpuda im. dv. velika priatela ǀ nehzhe nemore duema Gospudoma daj. dv. popolnama shlushiti ǀ Nihzhe nemore duema Goſpudama daj. dv. shlushiti ǀ Pravi shlahtni Gospudje im. mn. ſò bily uni trje Bashadory ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni Gospudie im. mn., vy nepoterbujete moje molitvize ǀ vſy ſo bili bogati Gospudy im. mn. ratali ǀ letij tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij im. mn., inu fajn Gospe ǀ ozhy od teh mladih Gospudu rod. mn. nej obernila ǀ veliko Gospudou rod. mn. je prishlu ǀ nevarnu je sa dusho tulikajn Gospudam daj. mn. shlushit ǀ vſem Shkoffom, inu duhounem Gospudom daj. mn. en lep exempel puſtil ǀ ſe ym godi kakor unem Gospudem daj. mn. ǀ vy ſte dolshan vſe taiſte Gospudje tož. mn. vkupaj poklizat ǀ pred drugimy Gospudy or. mn. ſe je hualil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospudomy or. mn. Paulus → g.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
gospodariti -im nedov. 1. gospodariti:
hozheo ſami goſpodarit nedol., inu goſpodinit ǀ de bi Mosh en meſiz gospodaril del. ed. m, ona pak tudi en meſiz ǀ leta en meſſiz je hlazhe noſſila, inu Gospodarila del. ed. ž 2. gospodovati:
Gospud Bug pak po celem ſvejti Gospodari 3. ed., inu krejluie ǀ Enu krajleustvu u'katerim gospodari 3. ed. ta greh, inu kir ta zhednost je pregajnena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
govoriti -im nedov. govoriti:
mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
govorjenje -a s govorjenje:
Cicero pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie im. ed. ǀ zhudnu govoriene im. ed. je letu ǀ ta Modri ſeneca je djal, de zhlovek is govorjeina rod. ed. ſe poſna ǀ s' zitro ſvojga slatkiga govorjena rod. ed. ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena rod. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj zhes takushnu govorjenie tož. ed. ǀ Logica vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje tož. ed. sklenit ǀ ſvoje govorienie tož. ed. na prei perneſe ǀ je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu jeshu skuſi govorjeine tož. ed. dala ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo enu lepù govorjene tož. ed. naprei perneſel ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah, ſtonovitnoſt v'veri, ſramoshlivoſt v'govorjeni mest. ed. ǀ So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho, inu sgouarjeniam +or. ed. Zapis lepu govorjena je bolj verjetno sintaktična napaka kot pa indic za obstoj besede lepogovorjenje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
grad -a m grad:
nijh grad im. ed., inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu ǀ en Skof v' perſianski desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada rod. ed. ǀ S. Chrish je bil Skof pruti gradu daj. ed. ſturil ǀ ima en mozhan grad tož. ed. na shivi skali ſisidan ǀ vſame pojti ven grad tož. ed. sa Mujshkro shlushit ǀ v' tem Grofovem gradi mest. ed. Braviller ǀ vſe kar je bilu v'gradi mest. ed./daj. je pogorelu ǀ v' nemski desheli v' tem gradu mest. ed. Waldenberga veliku shlahtnih Gospudu bi bili shivi sgoreli ǀ pod Gradam or. ed. veni kmetushki hishi je mogla prebivat ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, shlahtnikam te grady tož. mn. ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh gradeh mest. mn. prangat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
grd -a prid. grd:
Shpegul nei kriu, aku en gard im. ed. m zhlovek ſe noter gleda ǀ gerd im. ed. m, inu spazhen … Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ je bil taku gardt im. ed. m, ſpazhen, inu ſtrashan ǀ sakaj ti gardi im. ed. m dol. hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish ǀ nej lipote de bi garda im. ed. ž neratala ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda im. ed. ž, de bi kateri she vaſs neutel ǀ tem salublenim tu gardu im. ed. s ſe vidi lepu (I/1, 125) ǀ en draksler s'eniga gardiga rod. ed. m, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ ony vezhkrat en gard tož. ed. m zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ ſazhne premishlovati nje gardi tož. ed. m dol. greshni leben ǀ greh zhloveka … gardia tož. ed. m ži. Kakor eniga Hudizha sturij ǀ greh zhloveka veno gardo tož. ed. ž, strashno spako preoberne ǀ zhe vſamem gardo tož. ed. ž, maihinu veſſelje bom imel ǀ ſe ij perkashe v'takushni gardi mest. ed. ž podobi ǀ s' hudo, inu gardo or. ed. ž beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam or. ed. m/s nemore nezh opravit ǀ ſo bli gardi im. mn. m, inu oſmujeni na dushi ǀ garde im. mn. ž shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde im. mn. ž ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih rod. mn., inu madlih krau ǀ shlishi taku garde tož. mn. ž, klaffarske, inu nesramne beſſede ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde tož. mn. ž/s, ſtrashne, ſmerdlive ǀ nikar mosha s'gardimi or. mn. beſsedami ſmerjat primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi im. ed. s Kakor ene Krote ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi tož. ed. s pak od snotri skrivajo ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi im. mn. ž rataio v'ſtaroſti ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih rod. mn. presež.> prezej Nabukadonosor ta nar garshi im. ed. ž spaka rata ǀ te ner garshi tož. mn. ž, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
grekiš2 prisl. grško:
kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish (III, 305) ǀ skuſi try jeſike, namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu (III, 548) ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski (V, 327) → grekiš1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
grenak -nka prid. 1. grenek:
grenka im. ed. ž morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku im. ed. s, inu vesdravu ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak tož. ed. m gorezh ſtrup liti ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki tož. ed. m dol. shauzh imeli 2. neprijeten:
ta krenki im. ed. m dol. kelih te martre ǀ ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust je grenka im. ed. ž ǀ reishime od tiga grenkiga rod. ed. m keliha ǀ Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke rod. ed. ž ſmerti ǀ ena keha polna kryvizhnih ludy k'tej grenki daj. ed. ž ſmerti obſojenih ǀ dokler to grenko tož. ed. ž ſmert pred ozhmy imamo ǀ vſe lete greshne poneſſe v'tu grenku tož. ed. s morje tiga pakla ǀ shivj v' tem blatnem, inu grenkem mest. ed. s morij tiga ſvetà ǀ Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko or. ed. ž ſmertio ǀ is Katereh grenke im. mn. ž Solſe teko ǀ veliku grenkih rod. mn. beſsedy morio poterpeshlivu prenesti ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. ž tozhete presež.> kir ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' vſttih shauzh ta ner grenkeishi tož. ed. m ǀ popyò te nar grenkejshi tož. mn. ž, inu gnusnishij arznie
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
grimati se -am se nedov. žalostiti se:
shalovati, klogovati, inu ſe grimat nedol. do ſmerti ǀ ſatorai sdiham, inu ſe grimam 1. ed. ǀ Ble ſe grimash 2. ed., kadar sgubish en vinograd, eno nijvo ǀ ti neshalouash, inu ſe negrimash +2. ed. v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ Vna Dekelza … volo ſvoiga lubiga ſturj, rata shroka, luby jo sapuſty … ſe joka, grima 3. ed., inu greva, de h'temu je pervolila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate 2. mn., inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj, inu negrimaj +vel. 2. ed. ǀ ta krajl ſe je grimal del. ed. m, inu shalval ǀ te dobre, inu bogaboyezhe bi ſe jokale, inu grimale del. mn. ž ← nem. grimmen ‛jeziti’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe grimati ‛cruciari’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Gviljelmus -ma m osebno lastno ime
Viljem:
kakor pishe Guilielmus im. ed. Appat ǀ kakor poterdi Guilielmus im. ed. Pariſienſis ǀ una Dekilza, od katere pishe Gulielmus im. ed. Durandus ǀ Gulielmus im. ed. Aquitanski Groff ǀ Guilhelmus im. ed., kateri eno sheleſno bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ de bi na tuojm shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo KaKor S. Guileilmus im. ed. ǀ de bi ti bodezhe ketne na nagim trupli noſſil, kakor S. Guilelmus im. ed. ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v' v'mej Firshti Gvilhelmus im. ed. ǀ kakor piſhe Gvilihelmus im. ed. Appat ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S. Gulihelmus im. ed. ſvoj bodezhi shelesni guant ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Firshti S. Giuilhelma tož. ed. 1. Sv. Víljem (1085–1142), opat v samostanu Montevergine 2. Morda je mišljen Víljem iz Saint-Amoura (1202–72), frc. Guillaume de Saint-Amour, profesor na Sorboni. 3. → Durandus 4. Víljem Akvitánski, stric sv. Bernarda 5. Víljem iz Malavalle, frc. Guillaume (umrl 1157)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Haj m zemljepisno lastno ime
Aj:
Po tem ulezhe s' ſvojo serzhno vojsko pod tu maihinu meſtu Hai tož. ed. (IV, 152) Áj, lat. V Hai, mesto pri Bet Avenu (SP Joz 7,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hči hčere/i ž hči:
Bo una hzhi im. ed. pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater ǀ kakor je sturila Margareta Ogarskiga krajla Hzhij im. ed. ǀ Catharina je bila Hzhy im. ed. eniga Krajla Coſtus s' imenam ǀ de ſi lih je bila Vgarskiga Krajla hzi im. ed. ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy im. ed. Bleſilla ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere rod. ed. Thamar ǀ od ſvoje Hzheri rod. ed. ǀ timu lubesan te hzeri rod. ed. taku mozhnu je bila dopodila ǀ ſe ſvoij hzheri daj. ed. prikashe na enim gorezhim lintuornu ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha Hzheri daj. ed. djviſtvu vſel ǀ imam eno Hzher tož. ed., katera je ushe velika, inu pameti nima ǀ vſmilitè ſe zhes mene vasho lubo Hzer tož. ed. ǀ ſvojoHzher +tož. ed. Edburgo s'mladiga je jo taku vuzhila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri mest. ed. Bleſilli ǀ s' Hzerio or. ed. ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ ſe shtimati s' tvoj S. Hzherio or. ed. ǀ Sam Lot, njegova shena, inu dvej hzhery im. dv. nej ſo bili sgoreli ǀ De en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema Hzherama or. dv. je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ nje hzhere im. mn. ſo taku ſamavolne ǀ leta je imela pet Hzhery rod. mn. ǀ try Sijni, inu ſedem Hzherij rod. mn. imela ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam, Hzheram daj. mn., inu shlahti padli ǀ vy matere vashe Hzhere tož. mn. na pleſſ hodit puſtite ǀ ſim moje Hzherij tož. mn. oblekla ǀ Shelish ti Matti, ti Gospodina, tvoje Hzhery tož. mn., tvoje dekle vidit andohtlive, bogaboyezhe, brumne ǀ hisha vne boge matere, katera ima velike thzery tož. mn. ǀ S' pyanstvam je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy or. mn. je bil pregreshil ǀ Raunu taku jeſt meinem de vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy, inu Hzherami or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Herodež -a m osebno lastno ime
Herod:
gdu nevej de Herodesh im. ed. Agripa je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ ta je bil nezhist, kakor Herodesh im. ed. ǀ Herodes im. ed. je bil sapovedal njega v'jezho poſtavit, inu k'ſadnimu glavo odſekat ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha rod. ed., Davida, Manaſſa, Iezabele ǀ Od Annasa ga pelleio h' Kaiffeshu, od Kaiffesha h' Pilatusu, od Pilatusa h' Herodeshu daj. ed., pousot je terpel tepejne, sashpotovajne, sapluvajne ǀ s'verta Getſemani k'Annasu, kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu daj. ed., inu ſupet Pilatuſsu ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha tož. ed. nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ ta hudobna Herodiades, katera v' preshoshtvi je shivela s' Krajlam Herodesham or. ed. ſvojm Shogram 1. Heród Agrípa I., lat. Herodes Agrippa (10 pr. Kr.–44 po Kr.), judovski kralj 2. Heród Antípa, lat. Herodes Antipas, četrtni oblastnik nad Galilejo in Perejo (4 pr. Kr.–40 po Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Herpilio m osebno lastno ime
Herpilion:
enkrat po kryvem ſo bily try Oberſtary, namrezh Nepotianus, Urſus, inu Herpilio im. ed. pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni (III, 601)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Hieronimus -m(us)a m osebno lastno ime
Hieronim:
S. Hieronymus im. ed. s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe ǀ pishe Hieronymus im. ed. Gratianus ǀ je djal Sveti Hieronimus im. ed. ǀ pravi: s. Hijeronymus im. ed. ǀ taku sastopi S. Hieronijmus im. ed. ǀ kakor je ſamerkal S. Hironymus im. ed. ǀ S. Hyronimus im. ed. saupje ǀ pravi Hieronymus im. ed. Delanuza ǀ dusha S. Hieronyma rod. ed. ſe je bila njemu prikasala ǀ Meni pak S. Hieronymusa rod. ed. miſſu dopade ǀ S. Hieronymu daj. ed. ſe je ſdelu ǀ Poshlushaj S: Hieronyma tož. ed. ǀ poshlushaite s. Hieronijma tož. ed. ǀ Poshlushajte S. Hieronima tož. ed. ǀ videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa, inu bres meſſa, inu krijvi Hieronijmusa tož. ed. ǀ ſmejm rezhi s'Svetem Hieronymuſam or. ed. 1. Sv. Hierónim (pribl. 342–420), cerkveni oče 2. → Gracianus 3. → Lanuza; → Heronimus, → Hieronij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Hilon m osebno lastno ime
Hilon:
Chilon im. ed. je bil odgovuril (I/1, 28) ǀ Philoſophus Chilon im. ed. je vidil, de en kmet po ſimi je perpraulal zepize, inu veianze (V, 526) Hílon, gr. Χίλων (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Homobonus -n(us)a m osebno lastno ime
Homobonus:
Homobonus im. ed. je shivil po ſvojm ſtanu ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tiga Svetiga Shnideria Homobonuſa rod. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shniderij S. Homobona tož. ed. Sv. Homobónus Kremónski (pribl. 1150–93), trgovec, zavetnik krojačev, čevljarjev, trgovcev in kovačev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Hosroes -oa m osebno lastno ime
Hosroes:
Sa Sveti Chrish je bil dal Ceſſar Heraclius cellu Perſiansku krajlevſtvu krajlu Siroeſu, zhegar Ozha Choſroas im. ed. je bil Jeruſalemsku meſtu premagal ǀ po ſmerti Choſroa rod. ed. pak Siroeſu je bil krajlevſtvu povernil ǀ Potle Heraclius je bil premagal Choſroa tož. ed. (III, 263) Hosróes, lat. Chosroes, partski kralj (pribl. 110–128)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
hudičev -a prid. hudičev:
ta hudizhau im. ed. m Antechriſt, inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali ǀ ſledna hudizhava im. ed. ž skushnava lahku ga premaga ǀ leta je hudizhaua im. ed. ž ſmota ǀ O hudizhova im. ed. ž hudobnoſt ǀ vam od vſame vasha ſtara hudizkaua im. ed. ž vſakadaina pejſſim ǀ Ah hudizhavu im. ed. s takorshnu vpajne ǀ de bi neratale oroshje hudizhovu im. ed. s ǀ ſte isvoleni Chriſtuſavi, nikar tiga hudizhaviga rod. ed. m Puſta otrozi ǀ sa volo te hudizhave rod. ed. ž sabele ǀ odlozhitſe od hudizhaviga rod. ed. s tovarshtva ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni skushnavi hudizhavi daj. ed. ž peruolil ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau tož. ed. m na vratu noſsit ǀ raijshi hudizhavo tož. ed. ž kakor Boshjo sapuvid dershite ǀ nikar njega S. vola temuzh hudizavo tož. ed. ž doperneſsete ǀ li po hudizhovim mest. ed. s noterdajanu ſo shiveli ǀ is jeſika ſe ſpoſnaio ty isvoleni, inu ty fardamani, ty ſynovi Boshi, inu Synovi hudizhavi im. mn. m ǀ ſe shemit, pleſſat, inu pyanzhovat ſo hudizhaue im. mn. ž/s della ǀ shelite ledih biti teh hudizhavih rod. mn. skushnau ǀ ſi navajen vſelej hudizhavim daj. mn. skushnavam pervolit ǀ S. piſmu yh imenva otroke hudizhave tož. mn. m ǀ premagamo vſe skushnave hudizhave tož. mn. ž ǀ zhe shelimo vſe skushnave hudizhaue tož. mn. ž premagat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
ime -na s ime:
Ie njega Imè im. ed. bilu imenovanu ǀ moje ime im. ed. je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio Juri ǀ enimu je bilu imẽ im. ed. Zaroe ǀ Angeli nej ſo drugiga imena rod. ed. dali temuzh Iesus Nazarenski ǀ nej ſo bily vuredni zhloveſkiga imèna rod. ed. ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu Imenu daj. ed. bosh imel ǀ je bil tudi perloshil en pushtob imeni daj. ed. njegove shene ǀ enu lepu imè tož. ed. je bil nij dal ǀ Satorai v' letu S. ime tož. ed. je ſaupal ǀ MARIA Diviza v' imeni mest. ed. shenskiga ſpola ǀ hualen bodi ta, kir pride v'imeni mest. ed. tiga Gospuda ǀ pride v'imèni mest. ed. tiga Goſpuda ǀ on v' imenie mest. ed. Boshim vam reſnizo povei ǀ po Imenu mest. ed. povej gdu je on ǀ v'imenu mest. ed. tiga Vſigamogozhiga Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ v' tvojm Svetem Jemenu mest. ed. ſmò Karsheni ǀ tulikain ſe shtima s'tem s: Imenam or. ed. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam or. ed. shentujeio ǀ je bil piſsal eni shlahtni Gospej Celantia s'imenam or. ed. ǀ Aku li s'imenom or. ed. ste karsheniki, s' djainom pak Ajdij ǀ sposnal bode tudi uni Menih Cunus is imenom or. ed. ǀ en S. Shkoff s'menom or. ed. Stephan je vezhkrat ſfaril ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena im. mn., ter perglihe pomeneio ǀ trydeſſeti taushent imen rod. mn. ſo njemu naprei brali is Bukui ǀ nyh jmena im. mn. ſo noter sapiſſane ǀ Mashnik stariga Testamenta je na suojh ramah noſsil imena tož. mn. Israelovih otruk sapiſsane ǀ zhudna jmena tož. mn., inu podobe ſam ſebi da hudo ime slab glas:
de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè tož. ed. perpravil ǀ Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè tož. ed. perpravit ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè tož. ed. perpravi ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu ime tož. ed. s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ natura taiſtom da sramoshlivoſt, inu ſtrah, de bi venu hudu ime tož. ed. neprishle
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Indijanar -ja m prebivalsko lastno ime
Indijec:
en Indianer im. ed. ie bil perpelal Alexandru Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ en shlahtni greshni Indianar im. ed. je bil nasho ſveto Vero gori uſel ǀ ſapouei Indianeriu daj. ed., de ima pſsa prozh potegnit ǀ Indianary im. mn. ſo taku mozhnu ſvoje Mashnike ſposhtovali ǀ Indianarij im. mn. try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio Iz nekaterih kontekstov ni mogoče z gotovostjo izključiti, da bi bil kje mišljen ‛Indijanec’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Iskarijot(a) -ta m osebno lastno ime
Iškarijot:
raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot im. ed. ſijdi ǀ kakor en drugi Iudash Iſkariot im. ed. pravi ǀ Polè Iudesh iskariot im. ed. ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ kadar Judje je bil perpelal Jskariot im. ed. v' ta Vert Gezemani ǀ kakor Iudas Iskariota im. ed., kateri je bil prishal k'Chriſtuſu ǀ nezh negovori, ad Judesha Iskariota rod. ed., kateri je bil na miloſti boshy zagal ǀ Od Judesha Iskoriota rod. ed. ǀ Iskariotu daj. ed. sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra Iskariota tož. ed. je bila sgubila ǀ G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga suergil tiga greshniga Jskariota tož. ed. ǀ s'Iudesham Iskariotam or. ed. dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ velik Iskariotou rod. mn. na ſemli se najde ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu rod. mn. bi vidili k' S. Rus. T. perblishat → Iškarijot
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
iz predl. I.
z rod. 1. iz:
ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ is'priatela, bò vaſs nepriatel ratal ǀ Vni Capitan js Capharnaua ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ kadar ta grosd je mehak, inu ſladak, de s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti 2. z, tj.
od zgoraj navzdol:
Crucifix kateri je bil na bari ſname rokè is krisha 3. zaradi:
letu neſturite is Firbiza, ampak iz andohti ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave v' greh padete II.
z or. z:
ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh ſaurashnikou ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ Ie bil lascaris eniga Grofa is imenam Peter vbyl ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila → z2, → z1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izgovarjati -am nedov. 1. zagovarjati:
my ſtu sguvorou najdeimo nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat nedol. ǀ obari Bug de bi hotu moje grehe sgovarjat nedol. ǀ kar ner vezh more sgovarja 3. ed. to dusho, inu ſe fliſſa taiſto od oblaſti tiga hudizha reshit ǀ silnu mozhnu ſe sameri G. Bogu leta, Kateri suoj greh sgovarja 3. ed. ǀ niKar nasakrivaj, nikar nesgouarjei +vel. 2. ed. tuoj greh ǀ NiKar tedaj ne sgouarajte vel. 2. mn. v'spuvidi vashe grehe ǀ nikar ijh neskrivajte, inu nesgovarjajte +vel. 2. mn. ǀ Sveti Michael pak je tiga Mashnika sgovarial del. ed. m ǀ on pak ſe je sgovarjal del. ed. m rekozh 2. pogovarjati se:
sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat nedol., inu quantat izgovarjati se izgovarjati se, tj.
opravičevati se z nepristnimi razlogi:
Mojſes ſe sazhne sgovariat nedol., inu branit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne ſgovariat nedol., k' ſadnimu ſe puſtj pregovorit, ter mu da enu mejſtize v' gnesdi ǀ Ob tej uri te vezherje, je on ſvojga hlapza vun poſlal povedati tem povablenim, de bi prishili, sakaj vſeje perplaunenu. Inu onij ſe ſo sazheli, edn po drugim isgovarjati nedol. ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ſe sgovariash 2. ed. de nepremoresh poſsodit ǀ Ta Kateri v'spuvidi se sgovarja 3. ed. ǀ ta Kateri ſe sgouarja 3. ed., inu ſuoj greh sakriua ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja 3. ed. de dobizhik ga je oslepel ǀ ſe sgovariate 2. mn., de nepremorite almoshno dati ǀ ali pak ſe sgouarjeio 3. mn., inu nedolshni dellaio ǀ Kateri pred ſpovednikam ſe sgovarjejo 3. mn. ǀ obeden ſe nesgovarjai +vel. 2. ed. ǀ Vy shene nikar ſe nesgovarjajte +vel. 2. mn. de nemorite Bogu shlushiti ǀ nikar ſe nesgovarjeite +vel. 2. mn. v' tej vishi ǀ nikar nesgovariate ſe +vel. 2. mn. de imate hudiga Mosha ǀ Henricus ſe je sgovarial del. ed. m, rekozh, de vſak dan je druge molitvizhe Bogu sa taiſto offral ǀ zhe ſe bomò sgovariali del. mn. m, inu odnashali volo Boshjo dopolnit, gorje bo nam Zapis z iz- je iz citata na začetku pridige (SP Lk 14,17–18). Za zgled s pomenom ‛pogovarjati se’ bi bilo mogoče nastaviti razgovarjati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izgovoriti dov. prenehati govoriti:
Gospud pak Iesus, kadar je bil shnijmi isgovuril del. ed. m, je bil gori vset v'Nebu, inu ſedij na desnici Boshij (I/1, 63) izgovoriti se izgovoriti se:
obeden ſe nemore sgovorit nedol. de bi G: Bogu nemogal shlushiti ǀ obedn ſe nemore sgovorit nedol., de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel hodit ǀ ſe nemoresh sgovorit nedol., de bi nemogal tiga ſturiti Prvi zgled je citat iz SP Mr 16,19 na začetku pridige.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izprositi -im dov. izprositi:
nejſte lejtoſſ mogli deshia sproſſit nedol. ǀ Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim v' Zerku molit, inu proſsit, vener nezh nemorim sproſsit nedol. ǀ Menite taisto sadnio uro milost, inu gnado ſproſsit nedol. od G: Boga ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi 3. ed. karkuli potrebuje ǀ sproſſi 3. ed. de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio ǀ ſe doſeshe, inu ſproſſi 3. ed. ǀ Nikir pak hitrej ſe nesproſſi +3. ed. tu lubu ſdrauie dushe, inu teleſſa kakor v' Zirkui ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo 1. mn., inu doſeshimo ǀ Ceſſarja drugi ſproſſio 3. mn., de ga v' gnado vſame, inu pregreho odpuſti ǀ skuſi leto S. Molitvo ner lushejshi uſe gnade ſa dusho, inu tellù ſe ſproſſio 3. mn. ǀ Zhe bosh meni sdrauje ſproſſil del. ed. m ǀ S. Hilarion je bil AEgypterjom desh sproſſil del. ed. m ǀ Krajl Ezechias skuſi poſt je bil ſproſil del. ed. m Boga, de je bil eniga Angela is nebeſſ poslal ǀ S. Andoinus Shpanigarjom je bil desh sphroſſil del. ed. m ǀ de bi hitrej letu sproſsjl del. ed. m ǀ nam bo ſproſſila del. ed. ž en frishin desh ǀ je eno hzher omosheno imela, katera od Rihterja je bila ſproſila del. ed. ž ǀ saupamo de ta potrebni desh nam bosh sproſſila del. ed. ž ǀ nihdar io nebo ſproſsila del. ed. ž ǀ nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila del. ed. ž ǀ S' takorshno proshno ſò sproſſili del. mn. m de ty slepi so vidli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Izraelitar -ja m prebivalsko lastno ime
Izraelec:
ſama dua Israeliterja im. dv. ſta bila is Egypta v'deshelo te oblube prishla ǀ kamar Iſraelitery im. mn. ſe ſo obernili je ta potok sa nymi shal ǀ Nepametni ſo bily Israelitery im. mn. ǀ Iſraeliterij im. mn. kadar ſo bily sazheli pokushat mano ǀ s' tem mezham Israliterij im. mn. ſo bili pobili Filiſterje ǀ Iſraelitary im. mn. sazhneo zhes Mojſeſſa marmrati ǀ So zhudili ſe Israelitarij im. mn. ǀ Israelitary im. mn. … prezei ſo G. Bogu zhast inu hualo dali ǀ Balbini pisheio od Israeliterjou rod. mn. ǀ 600000. Israeliteriou rod. mn. je raishalu pruti desheli te oblube ǀ nej perpuſtil, de bi kuga ſe periemala shivine teh Iſraëliterjou rod. mn. ǀ kar samerkam od Israelitariu rod. mn. ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom daj. mn. vſeli ǀ ony Iſraeliteriom daj. mn. ſo branili po nyh desheli raishat ǀ Mojſses je bil oblubil Maſsia Iſraëliterjom daj. mn. ǀ Mana katero G: Bug je Israeliterjom daj. mn. poshlal ǀ ga je bil premagal, inu Iſraeliteriamc daj. mn. ta lubi myr perneſil ǀ ſo ga Israeliterjem daj. mn. predali ǀ G. Bug je bil Jſraelitariom daj. mn. nyh veliko pregreho odpuſtil ǀ Bug Vſigamogozhi ie bil Israelitariom daj. mn. sapouedal ǀ je djal Jehu h' Israelitarjom daj. mn. ǀ Bug Vſigamogozhni je bil sapovedal Israeljtariom daj. mn. ǀ Filiſtearij ſo bili nasai poslali Iſraelitoriom daj. mn. to skrinio boshio ǀ s'skale Israelitarjam daj. mn. je voda tekla ǀ skala, katera je bila vodè Israëlitariam daj. mn. dala ǀ vſe kar od slata, inu ſrebra ſo bily Iſraelitarjem daj. mn. poſsodili ǀ nej ſe pofliſſaio Iſraeliterje tož. mn. premotit ǀ ſo pobili, inu pomorili Iſraeliterie tož. mn. ǀ Faraon je bil skoraj Israeliterje tož. mn. doshal ǀ G. Bug je per Iſraeliterjoh mest. mn. ǀ sa Israelitery or. mn. potegne meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ derja sa Iſraëlitery or. mn. Izraélci, lat. V Israelita, mn. Israelitae, gr. Ἰσραηλίτης, mn. Ἰσραηλίτᾱς, svetopisemsko ljudstvo (SP 2 Sam 17,25, Jn 1,48); → Izrael1, → Izrael2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izsuti se dov. izsuti se:
vſe njegovu oſſezhje, inu zheva ſe ſo isſule del. mn. ž/s (III, 186) ǀ po ſrejdi shiu je bil shagan, de vſe njegove zheua ſo ſe bile isſule del. mn. ž/s (III, 186) ǀ Arrius je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule del. mn. ž/s (IV, 19)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izteči -e dov. izteči:
Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe 3. ed. ǀ ta huda kry mu vun stezhe 3. ed., inu v'takushni vishi supet tu lubu sdrauje doſeshe ǀ neperpuſti, de bi Padar bulo gori ſresal, de bi ſtrup vun ſteku del. ed. m ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla del. ed. ž, inu v'mej kosho oſtala ǀ takrat je kry vun ſtekla del. ed. ž ǀ vuoda je bila ſtekla del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
iztolči dov. iztolči, zmlatiti:
sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh nedol., inu sdrejti (III, 171) ǀ Od te shene Ruth S. Piſmu pravi: De fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu, tuiſtu je pruti vezheru iſtolkla del. ed. ž, tu kar je bila pobrala (II, 467)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
izvoljen -a prid. izvoljen:
Obeden nemore vejdit, ali je isvolen im. ed. m, ali ne ǀ nemore vekshi ſnamina zhlovek imeti, de je iſvolen im. ed. m ǀ ta Isvoleni im. ed. m dol. folk s'Egypta je pobegnel ǀ novu isvoleni im. ed. m dol. Gospud Vicari ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni im. ed. m dol. kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ v'mej tulikain taushent je bila isvolena im. ed. ž sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera ǀ de bi vij bily ta iſvolena im. ed. ž psheniza ǀ pishe Surius od tiga isvoleniga rod. ed. m Suſona ǀ Letu je ſnamine eniga isvoleniga rod. ed. m ǀ vſy drugi hribi ſo dolshni ſe perklajnat timu isvolenimu daj. ed. m hribu Carmelu ǀ de nej prekolnil ta isvoleni tož. ed. m dol. folk ǀ meneozh s'kuſi letu ta iſvoleni tož. ed. m dol. folk premagat ǀ tankaj bomo vidili tiga novu isvoleniga tož. ed. m ži. Ceſarja ǀ to iſvoleno tož. ed. ž deshelo ſo vidili ǀ Mojſſes yh je bil reishil, inu spelal is AEgypta, inu poſtavil v' to isvoleno tož. ed. ž deshelo te oblube ǀ ſo isvoleni im. mn. m sa Oblastnike ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni im. mn. m Stoje ǀ Po exempelnu taiſtih isvolenih rod. mn. dushiz ǀ Od teh Isvolenih rod. mn. pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo ǀ Gdu more ta veliki trosht teh isvolenyh rod. mn. sgruntat ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh rod. mn. ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh rod. mn. ǀ G. Bug tem isvolenem daj. mn. reve poshle ǀ mei te isvolene tož. mn. m sapiſſan je ǀ zhe hozhemo v'Nebeſyh mej temi iſvolenimi or. mn. ſe naiti ǀ de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali, de bi mei temi isvoleni or. mn. ſe nashli ǀ nej ſo bli mei timi isvoleni or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jager -gra m lovec:
grè mimu en Jager im. ed. ǀ kakor en iager im. ed. ǀ Tiza danas po luffti lejta, zhes eno uro Jagar im. ed. jo vſtreli, jutre nebo vezh lejtala ǀ sagleda shpisho v'rokah tiga Iagra rod. ed. ǀ aku pak samerka Iagra tož. ed. s'puksho, Kokush sapuſti ǀ Kakor ena sveriazhina Katero lovè ti Iagri im. mn. po teh gosdah ǀ Kadar lety Iagry im. mn. ſo tu veliku zhudu vidili ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij im. mn. s. Euſtachia ǀ Bug je mene rejshal od mresh teh Iagru rod. mn. inu lovizu ǀ poklizhe vukupaj Iagre tož. mn. ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne … jagre tož. mn. v' jelene kor. nem. jāger, prim. srvnem. jegære, nem. Jäger ‛lovec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jajce -a s jajce:
Enimu ſe je ſainalu, de enu slatu jeize im. ed. viſſi pod njegovo poſtelo ǀ na mejſti jejza rod. ed. eniga Shkarpiana ſvojm Otrokam dal ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze tož. ed. na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil ǀ ſe bere od shtrauſa, de ima to naturo, kadar ſleshe ſvoje jejza tož. ed., taista sakople v'pejſik ǀ dokler jeiza tož. mn. ſneſseio ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza tož. mn. pokopà ǀ na jaizah mest. mn. ſydi, de cell dan s'mejſta ſe negane
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Jehova m osebno lastno ime
Jahve:
na zhelli pak je sapiſſanu imel tu Svetu imè Jehoua im. ed. ǀ Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe, inu po navadi tu S. Imè iehova im. ed. na zhellu poſtavi Jehôva je napačna srednjeveška izgovarjava tetragrama JHWH, danes branega Jáhve, s katerim se v Stari zavezi navaja božje ime.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jemati jamljem/jemljem nedov. jemati:
kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se:
kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati:
ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti:
ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati:
bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se:
prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Jernej -a m osebno lastno ime
Jernej:
S. Jerni im. ed. je bil Syn eniga krajla ǀ S: Ierni im. ed. grè v'Armenio ǀ De bi edn ſe puſtil shiu pezhi kakor S. Lorenz; shiu odreiti, kakor S. Ierni im. ed. ǀ S. Jernei im. ed. nej hotel neſvejſt, ampak ſvejſt biti ǀ po exempelnu S. Jerneja rod. ed. ǀ dalej bom od koshe S. Jerneia rod. ed. danaſs govuril ǀ Poterpeshlivoſt S. Jernea rod. ed. ǀ S. Jerneju daj. ed. pak kosho ſo bily slekli ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja tož. ed. Apoſtela, je bil sapovedal shiviga odrejti ta hudobni krajl Aſtyages ǀ S. Jerneia tož. ed. shiviga ſo bily oderli ǀ Tankaj vidim Ierneja tož. ed. de shivu ſe pusti odrejti Sv. Jêrnej, lat. V Bartholomaeus, apostol (SP Mt 10,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Jeruzalemitanar -ja m prebivalsko lastno ime
Jeruzalemčan:
ſò kakor Jeruſalemitanary im. mn. (IV, 13) ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti, inu sushi Iroſolimitanerjom daj. mn. je bil ſproſſil desh (IV, 438) Branje v drugem zapisu ni zanesljivo, poleg tega v dostopni literaturi o svetnikih z imenom Teodor ni najti ustrezne legende; → Jeruzalem, → Hierozolomitar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jeruzalemski -a prid. jeruzalemski:
Cellu Jeruſalemsku im. ed. s meſtu bi bilu vun k'njemu teklu ǀ od Ierusalemskiga rod. ed. s mesta pojdemo v'tu mestu ſamario ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu daj. ed. m Templi ſe obernel ǀ ga neſſe v' jerusalemski tož. ed. m Tempel ǀ nej ſmeil pojti v' Jeruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ v'Ieruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ Zachæuſa je bil k' isvelizhainu perpravil, inu sa Jerusalemskiga tož. ed. m ži. skoffa isvolil ǀ G. Bug ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes tu Jeruſalemsku tož. ed. s meſtu ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati, Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku tož. ed. s Mestu ǀ sagleda Angela s' krivavem mezham ſtati na Jeruſalemskem mest. ed. m meſti ǀ V' cellem Jeruſalemskim mest. ed. s meſti ǀ po cellim Ierusalemskim mest. ed. s Mesti ǀ pred Tempelnam Ieruſalemskem or. ed. m ǀ kadar te Ierusalemske im. mn. ž Dekilze ſo tebi na pruti shle ǀ Nej reſnize v'mej deklzy, ſakaj Ieruſalemske im. mn. ž deklze, kadar ſo shlishale, de David je bil pobil Goliata, ſo djale de yh ie pobil deſſet taushent → Jeruzalem, → hieruzalemski, → jerozolomitanski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jetje -a s 1. ječa, zapor:
je perpraulen sa ſvojo sheno umreti, de bi taiſto od jetia rod. ed. mogal reshit ǀ Krajl ga sapovei ſvesat, inu venu temnu jetje tož. ed. urezhi ǀ ſo yh hoteli v' prepuvid, inu v' jetje tož. ed. pellati ǀ v' jetje tož. ed. tiga Kloshtra ſe bo saperla ǀ imaio Thereſio ſveſſano v'jetje tož. ed. k'Eduvarduſu poſtavit ǀ shugaio tebe v'jetie tož. ed. poſtavit ǀ paklensku jetie tož. ed. ſi ſashlushil ǀ Adrianus supet ſe poverne v' jetie tož. ed. ǀ pò nedolshnem v' jeietje tož. ed. je vershen ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu vkovat, inu dolgu zhaſſa pò ietjeh mest. mn. vlazhit 2. sužnost:
kakor ſo nekadai sheleli, inu proſſili Iſraelitery reisheni biti od Foraonaviga jetja rod. ed. ǀ veliku bogatiſhi ſo bily is Babilonska jetia rod. ed. supet naſai v'Ieruſalem prishli ǀ Iſraelitery ſo bili v' jetje tož. ed. Babilonsku pelani ǀ katere ta neuſmi leni Pharaon je v'jetieh mest. mn. dershal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jezdariti -im nedov. jezditi:
Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit nedol. eniga madliga, blediga koina ǀ pleſhete, po moshku isdarite 2. mn., inu sa valde dirjete ǀ poprej je isdaril del. ed. m sa Generalami poln oroshja, s' shelesnam guantam pokrit ǀ eno ſtrashno ſpako je isdarila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jezditi -im nedov. jezditi:
en dan sapovej de imà shnim vun jejsdit nedol. ǀ Obari me. ne Bug, de bi jeſt hotel jeisdit nedol. taiſtiga kojna ǀ jesdi 3. ed. na eni oslici ǀ mimu gauh jeſdi 3. ed., na katerih en zhlovek je viſſil ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi 3. ed. ǀ Samurizi kadar jèsdio 3. mn. mimu njeh Tempelna, s'kojna doli ſedeio ǀ mimu taiſte skale je jesdil del. ed. m ǀ Je jeſdil del. ed. m S. Martin po ſimi ǀ kadar ie iejsdil del. ed. m v'Ieruſalem ǀ kodar je JESUS jeisdil del. ed. m ǀ ena kmetushka shena je na enem osli jesdla del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jezičen -čna prid. jezikav:
aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua Mati, ampak ſama, doKler ſi taku jesizhna im. ed. ž, samavolna, malupridna, inu malu brumna ǀ eno taku hudobno, jeſizhno tož. ed. ž, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ zhe vſamem eno jeſizno tož. ed. ž, ſama bo hotela govorit, inu me bò oglushila ǀ nebodite jeſizhni im. mn. m kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali ǀ meni ſe sdi, de ner vezh ieſizhnih rod. mn. opraulauzou ſe najde po beſſedah tiga Pſalmiſta ǀ imamo shene taku hude, nevolne, offertne, inu ieſizhne tož. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jezik -a m jezik, tj.
1. organ v ustih:
de bi ta ſveti Jeſik im. ed. ſterhnil, inu pepel ratal ǀ ſe ne boy obeniga glida ſvoiga shivota tulikajn, kulikajn tiga ieſika rod. ed. ǀ jeſik tož. ed. ſi je griſil, obraſſ ſi je s' nohtmy praskal ǀ jesik tož. ed. ſi odgriſe ǀ imaio en ſam jeſik tož. ed. ǀ na jesiku mest. ed. ta nar ostudnishi krota je nij stala ǀ aku pak ima zherno shilo pod jeſikam or. ed., je ſnamine de noſſi zhernu jagnizhe ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam or. ed. taisto lishejo ǀ De bi imel ſtu jeſikou rod. mn., inu vſt bi vſe martre taiſtih vbogih dushiz dopovedat ne mogal 2. govor:
moj preproſti jeſik im. ed. od leteh bo mogal govorit ǀ jesik im. ed. je ena gmajna vſiga hudiga ǀ she veliku vezh yh je umoril ieſik im. ed. ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika rod. ed. premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina ǀ Ta pervi Beſednik je s' penselzam ſvoiga jaſika rod. ed., s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo smalal ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik tož. ed. umojſtriti ǀ tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih tož. ed. odveſal ǀ nikuli Boga na jeſiku mest. ed. nimaio ǀ vednu v' nashim ſerzi, inu na jeſiki mest. ed. leto ſveto pejſſim … imete ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam or. ed. negreshil ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam or. ed. ǀ Aku li is ieſikam or. ed. molite, vashe molitue nezh nevelaio ǀ ſo urshoh s' ſvojm hudobnim ieſikom or. ed. ǀ s'jeſikom or. ed. v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ s'jesikom or. ed. vam voshzhi en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte jeſike tož. mn. 3. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje:
leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku mest. ed. hozhe rezhi zhiſt ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku mest. ed. ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik tož. ed. ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ skuſi try jeſike tož. mn., namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu ǀ on vſe jesike tož. mn. govorij ǀ kakor de bi imela gnado vſe iesike tož. mn. govorit 4. govorec:
Cardinala vſy jeſiki im. mn., inu Piſſary ſo hualili ǀ takushni jesiki im. mn. shlishio v'paku ǀ njega hualio vſy ieſiki im. mn., inu lubio vſe ſerza 5. žarek:
Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy or. mn. zhastè muzh tiga Vſigamogozhiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
jezuitar -ja m jezuit:
Pater Cornelius Damkert Ieſuviter im. ed. je jo sfaril ǀ Pishe Pater Godefridus Henſchenius Jeſuitar im. ed. ǀ Pishe Pater Andreas Andrada Jeſuieter im. ed. ǀ Pishe Pater Didacus Isviter im. ed. is noviga ſvejtà ǀ poshle po eniga Pater Iſaviterja tož. ed. ǀ Paterij Iſavitery im. mn. ſo njemu dali en Crucifix ← clat. Jesuita ‛jezuit’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Jonata(s) -ta m osebno lastno ime
Jonatan:
je Jonata im. ed. djal k' ſvojmu hlapzu ǀ Odgovori Jonatas im. ed. Syn tiga Mashnika Abiateria ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha … Jonathas im. ed. Davida ǀ Jonatha im. ed. po enem hudem potu je pelal ſvojga hlapza ǀ kakor pod unem piſſelzam medù, kateriga je bil Ionatha im. ed. poshrejl ǀ ſe puſte ſapelati … kakor ſiſara od Ieielle, kakor Ionata im. ed. od Triphona ǀ Janatha im. ed. Krajla Saula Syn ǀ Janathas im. ed. je bil dolshan lubit Davida ǀ S. Piſſmu govorj od Jonata rod. ed., de njega ſerze ſe je savesalu s' Davidavim ſerzam ǀ pruti ſvojm Gospudu Jonathu daj. ed. ǀ de bi jeſt shlushil sa Jonata tož. ed. ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa: Triphona zhes Jonata tož. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Lubeſan v' Ionatu mest. ed. 1. Jónatan, lat. V Ionathas, Savlov sin (SP 1 Sam 3,12) 2. Jónatan, Abjatarjev sin (SP 2 Sam 15,27) 3. Jónatan, eden bratov Makabejcev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Jozefat2 m zemljepisno lastno ime
Jozafat:
Ony trje ſo raishali po dolini Joſeffat im. ed. edn nyh is shale ſede n'en kamen, rekozh: jeſt ſi sberem leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan Józafat, dolina poslednje sodbe (SP Jl 4,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Julianus -na m osebno lastno ime
Julijan:
Iulianus im. ed. mertou doli pade ǀ kar Iulianus im. ed. je puſtil sydat zhes dan, po nozhi je vſe okuli padlu, inu ſe poderlu ǀ Kateru nam bi mogal poterdit Julianus im. ed. ǀ veſſelje, katiru ſta imela Julianus im. ed., inu njegova Neveſta Baſiliſſa ǀ pohleunu tebe s'beſsedami Iuliana rod. ed. Toletana proſsim ǀ bliſi kloshtra tiga Appata Juliana rod. ed. ǀ Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu daj. ed., inu Baſiliſſi pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane ǀ De bi tebi pokorne bile kazhe, kakor S. Mohariu Appatu: Levi, kakor Julianu daj. ed. Puszhauniku ǀ sapovej Nebeſsom Iuliana tož. ed. Apostata vubiti ǀ Juliana tož. ed. Apoſtata s' Nebeſs je bil grum ubil ǀ Spumnite vaſs proſſim na Juliana tož. ed. Ceſſarja, kateri v' Conſtantinopoli ſi je bil naprej vſel eno Zerku ſidat 1. Sv. Juliján, mož sv. Bazilise, mučen 304 ali 311 v Egiptu 2. Juliján I., škof v Toledu (6. stol.), avtor apologetskih in moralnih traktatov 3. → Apostata 4. → Mancius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Julius -a m osebno lastno ime
Julij:
Julius im. ed. Ceſſar je shlishal de Catulus je piſſal zhes zhaſt ǀ Iulius im. ed. Ceſar po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ Piſse Iulius im. ed. Frontinus, de leta Ceſar je bil oblegil s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa rod. ed. Rimskimu folku ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa tož. ed. Ceſſaria 1. → Cezar 2. Sékst Júlij Frontín, lat. Sextus Iulius Frontinus (pribl. 40–103), upravitelj Britanije (74–77), rimski vojni in tehnični pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Justinianus -na m osebno lastno ime
Justinijan:
Juſtinianus im. ed. Ceſſar je njega lubil ǀ taku nas vuzhi S. Lorenz Juſtinianus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Laurentius Juſtinianus im. ed. ǀ Iustinianus im. ed. pak sa nar potrebnishi sposna pravizo ǀ S. Lorenz Iuſtinianus im. ed. je ſamerkal ǀ tu lejtu 544. ob zhaſſu Ceſſarja Juſtiniana rod. ed. ǀ po beſsedah S. Lorenza Iuſtiniana rod. ed. ǀ v' tem lejti 544. ob zhaſſu Ceſſarja Giuſtiniana rod. ed. je bila ena taka groſna kuga ǀ En Angel ſe je bil prikasal Juſtinianu daj. ed. Ceſſarju ǀ Poshlushajte s. Lorenza Iustiniana tož. ed. ǀ poshluſhajte s: Lourenza Iustiniana tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Benezhia s' Lorenzam Juſtinianam or. ed. 1. Flávij Péter Sabácij Justiniján, lat. Flavius Petrus Sabbatius Iustinianus, rimski cesar (527–565) 2. Sv. Lôvrenc Justiniján, it. Lorenzo Giustiniani (1381–1455), prvi beneški patriarh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Kambles m osebno lastno ime
Kambles (?):
Cambles im. ed. je takorshen apetit imel, de po vezhery je bil taku lazhen, de cilu ſvojo sheno je bil ſnedil (IV, 292)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kambra -e ž kamra, soba:
uſaka kambra im. ed. je imela ſvoje laſtnu imè ǀ ſtreha te kambre rod. ed. ſe odpre ǀ yh sa ſabo is kambre rod. ed. ulezhe ǀ de vejter nebò v'uasho kambro tož. ed. prishal ǀ domazhi gredo v'kambro tož. ed. gledat ǀ natihim gre v'kambra tož. ed. ǀ ſagledajo veni kambri mest. ed. malike, ali Bogove, katere Micha je molil ǀ en dan shlishi rapotati v'kambri mest. ed. tiga Capitana ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio, namrezh viſsokuſt inu dolgoſt te hishe; Vkna, inu urata; shtenge, inu kambre im. mn., ſizer ta hisha bi ne bila po kunshti ſydana ǀ vſe njega zimre, ali kambre tož. mn. je bil sapovedal s'shpegli pokriti ǀ na leteh kambrah mest. mn. je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit Različica z interkaliranim b je pogostejša kot → kamra; → kembra.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kapitan -a m vladarjev namestnik, mestni glavar, vojaški poveljnik, predstojnik:
dokler on je bil Capitan im. ed., ali Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Kadar letu vidi Abiſaj Davidau Capitan im. ed. ǀ mej Angeli ner pervu je bil Firsht, inu Capitan im. ed. Lucifer ǀ S. Ciprian pravi, de zhlovek je en Gospud, inu Capitan im. ed. zhes vſe ſtuarjene rezhy ǀ en Gospodar ſvoj hishi, kar je en Capitan im. ed. v'ſvojm meſti, en General per ſvoj vojski ǀ Nabuzardam je bil Capitan im. ed. teh kuhariou ǀ Olybrius, kateri je bil Captan im. ed. v' tem Meſti Antiochia ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga Capitana rod. ed. ſò bilij ſmalali ſonze ǀ ſe oberne k'ſvojmu Capitanu daj. ed. ǀ Capitanu daj. ed., kateri je meſtu branil, oblubi velike shenkinge ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana tož. ed., vſakatera deshela ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ takrat Kadar IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana tož. ed. poſtavili ǀ Angeli ſò nashi Capitani im. mn. ǀ sklede po ordingi pet, inu pet na miſo poshilamo, kakor Capitani im. mn. ſvoje sholnerje ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma … od Capitanou rod. mn. ſe vojskovati ǀ shiher ſe ſamorimo Capitanom daj. mn. perglihat ← it. capitano < vlat. *capitānus ‛glavar’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
kapucinarski -a prid. kapucinski:
Ioannes Bonus ordna S. Auguſtina, Iosephus à Leoniſsa ordna Capucinerskiga rod. ed. m ǀ de po ſmerti bi ga oblekli v'Capucinersko tož. ed. ž ſuknio ǀ v'Capucinersko tož. ed. ž ſuknio ga oblezheio ǀ Berem v' nashih Capucinerskih tož. mn. ž Bukvah → kapucinar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1420 zadetkov.