a vez., knjiž.  
  1. 1. v protivnem priredju za izražanje
    1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
    2. b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
      // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
      // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
  2. 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

à [à in áprisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abderítstvo -a (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecéda -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
     
    elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
  2. 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
     
    biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
  2. 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abituriènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abolicioníst -a (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábranek -nka (ȃ) 
  1. 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
  2. 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ) 
  1. 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
  2. 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
  3. 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
    ♦ 
    filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolutórij -a (ọ́) 
  1. 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
  2. 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
    // potrdilo, spričevalo o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absúrd -a (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
 
filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetón -a (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog.
športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E agl. additivepoznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjúnkt -a (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ad líbitum prisl. (ȋ) knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
 
muz. izvajati skladbo ad libitum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adrenalínec -nca m, člov. (ȋ)
kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)gén

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E paštun. afgani po imenu države Afganistan

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afišírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● 
nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfnaSSKJ -e ž (á)
znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agítpróp -a (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agnát -a (ȃ) jur. krvni sorodnik po očetovi strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agnoscírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áhasver -a tudi -ja (ȃ) knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àjd ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ ástar.  
  1. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan
  2. 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči
    ♦ 
    etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ájdovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
 
arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

akcènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) 
  1. 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent
    // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent
  2. 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
  3. 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ákcijaSSKJ -e ž (á)
ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ákcija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

akórd2 -a (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn.
1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode
2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ákt -a (ȃ) 
  1. 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe
    // spolni akt spolno občevanje
  2. 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
  3. 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
  4. 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aktivíst -a (ȋ) kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: vključiti se med kulturne aktiviste; mladinski, partijski, sindikalni aktivist; sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aktivízem -zma (ī) dejavnost, delovanje: dvigniti se iz omrtvelosti k zavestnemu aktivizmu; bil je poln življenjskega aktivizma; aktivizem mladine
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politično delovanje med ljudstvom: doba njegovega partizanstva in terenskega aktivizma / slabš. parolarski aktivizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aktualizácija -e ž (á) prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame; aktualizacija pouka; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

akvizitêrstvo -a s (ȇ)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

à la [alaprisl., knjiž., redko  po načinu, v slogu: burka à la Nestroy
 
gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

à la carte [alakártprisl. (ȃ) gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

álbum -a (ȃ) 
  1. 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album
     
    jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev
  2. 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu
  3. 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aleatórika -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aléja -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aleksandrínec -nca (ȋ) lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aleksandrínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost
 
lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

álfa -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
 
ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alfabét -a (ẹ̑) ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet; urediti imena po alfabetu; grški alfabet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alfabetárij -a (á) po abecedi urejen seznam: pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alfabetírati -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

algorítem -tma (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àli in ali vez. (ȁ) 
  1. 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
    1. a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
    2. b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
      // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
       
      pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
  2. 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
    1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
    2. b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
  3. 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
    // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

álias prisl. (ȃ) knjiž., redko drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ)
član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaidaarab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alkoholomaníja -e ž (ȋ) med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àlógičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alohtón -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline
 
geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alója in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih; sprehajati se med alojami in palmami
 
farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alójzijevski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alójzijski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alokácija -e ž (á) knjiž. načrtno razdeljevanje, načrtna delitev: odločati o alokaciji dobička; alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih; alokacija dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alpinístika -e ž (í) vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: gojiti alpinistiko; vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike
// alpinizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

álter -- prid. (ȃ) pog.
ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
//
ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo
– glej tudi álter... E alter(natívni)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alternatívec -vca m, člov. (ȋ)
1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci
2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E alternatíva

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alternatívka -e ž, člov. (ȋ)
1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E alternatívec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alumnát -a (ȃ) zastar. bogoslovje, semenišče: po maturi je šel v alumnat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ambícija -e ž (í) nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim; tu ni prostora za osebne ambicije; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo
// ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ)
ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambiènt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ambrozijánski -a -o prid. (ȃ) rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

amerikánec -nca (ȃpog.  
  1. 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi
  2. 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / žarg. poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

amerikanízem -zma (ī) nav. slabš. način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko: amerikanizem se širi povsod po svetu; brezdušni, tipični amerikanizem
// lingv. element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku: amerikanizmi v francoščini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

amerikánka -e ž (ȃpog.  
  1. 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
  2. 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
  3. 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ametísten -tna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki je iz ametistov, z ametisti: ametistni prstan; ametistna ogrlica
  2. 2. po barvi podoben ametistu: ametistno nebo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

amfíbija -e ž (í) 
  1. 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij
  2. 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije
    // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

amfiteatrálen -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben amfiteatru: amfiteatralna predavalnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ámiš -a m, člov. (ȃ)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E agl. Amishnem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

amóniak -a (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àmorálnost -i ž (ȁ-ȃ) lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

amortizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek
♦ 
aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àmpak in ampak vez. (ȁv protivne priredju  
  1. 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
  2. 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
  3. 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
  4. 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ànacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) narodno brezbrižen: sovražno delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

anafiláktični -a -o prid. (á) med.
ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

análi -ov m mn. (ȃ) zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

analítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ 
kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

analizíranje -a (ȋ) glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

analóg -a m (ọ̑)
1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil
2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

analógen -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji
 
biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

analogíja -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
 
lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

anamnéza -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza
♦ 
filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ánanas -a (ȃ) tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; neskl. pril.: ananas liker
 
agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

andiníst -a m, člov. (ȋ)
kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

andinízem -zma m (ī)
vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

andromaníja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečana spolna sla žensk po moških; nimfomanija: trpi za andromanijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aneksíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aneksijo: aneksijski načrt, odlok
 
zgod. aneksijska kriza kriza, nastala po priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ 
adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; muz. angleški rog altovska oboa; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

anglofílstvo -a (ȋ) anglofilska miselnost: bil je znan po svojem anglofilstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

animírati -am dov. in nedov. (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Jugoslaviji
 
gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑)
ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ánšlus -a (ȃ) žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

antánta -e ž (ȃ) zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu
2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántidepresívni -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti depresiji; protidepresivni: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; Večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati šele po dveh do treh tednih E (↑)anti... + (↑)depresíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm.
zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántifašístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti fašizmu: antifašistična organizacija; antifašistično gibanje / Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]; med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 Antifašistična fronta žena Jugoslavije [AFŽJ]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántifitóftoren -rna -o prid. (ȃ-ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántiglobalizacíjski -a -o in ántiglobalizácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á)
ki je proti globalizaciji; protiglobalizacijski: antiglobalizacijsko gibanje; antiglobalizacijska načela; Po njegovih besedah so tudi antiglobalizacijski protesti del demokracije oziroma del demokratične države E ántiglobalizácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) farm.
ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom E po zgledu nlat. antihistaminicus iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántiklór -a (ȃ-ọ̑) kem. sredstvo, ki odstranjuje ostanke klora iz tkanin po beljenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ)
kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā) kem.
1. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidacijski: antioksidantski učinki; antioksidantsko delovanje; Vitamini A, C in E so znani po svojih antioksidantskih lastnostih
2. ki vsebuje antioksidante: antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; Vsak dan uživamo antioksidantske dodatke k prehrani E ántioksidánt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

antipód -a (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
 
geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha
// diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦ 
filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

antracíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit
// po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

antropozofíja -e ž (ȋ) filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

apetít -a (ȋ) 
  1. 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom
  2. 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

apezéjevec -vca (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941
// po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

apoén -a (ẹ̑) fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aporíja -e ž (ȋ) filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

apórt -a (ọ̑) 
  1. 1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu
  2. 2. zlasti v kapitalistični ekonomiki naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

a posterióri prisl. (ọ̄) filoz. iz izkustva, po izkustvu, ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori; neskl. pril.: spoznanje a posteriori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

apostólik -a (ọ̄) rel. papež: apostolik Nikolaj je poslal po Cirila in Metoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

apotéka -e ž (ẹ̑) raba peša lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

apotékar -ja (ẹ̑) raba peša lekarnar: po poklicu je bil apotekar; vzela je bogatega apotekarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

apotropéjski -a -o prid. (ẹ̑) etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

après-ski -ja [aprèskí(ȅ-ȋ) obl. kar se nosi po smučanju: obleči, obuti après-ski; neskl. pril.: après-ski obutev posmučarska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

apríl -a (ȋ) četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

arabéska -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami
// knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ 
kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

areál -a (ȃ) območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
 
biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

argonávt -a (ȃ) nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

árijec -jca (á) 
  1. 1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev
  2. 2. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ármafleks -a m (ȃ)
podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh: Na tla smo položili armaflekse in čez pogrnili spalne vreče E po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + (↑)fleks(ibílen)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

árnica -e ž (ȃ) nar. planinska trava ali planinsko seno: arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

artíkel -kla (í) proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili; to je zelo iskan artikel; izvozni, živilski artikli; artikli za široko potrošnjo; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel
♦ 
jur. člen v starih pravnih besedilih; lingv. spolnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

asfált -a (ȃ) zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste
// ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

asfálten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton
 
grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

asimilát -a (ȃ) 
  1. 1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat
  2. 2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

asociácija -e ž (á) 
  1. 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo
  2. 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov
    // združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti
    ♦ 
    biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

asociacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu; pozitivistična asociacijska teorija; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àsociálnež -a [asocijalnež-] m, člov. (ȁ-ȃ)
kdor se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: Bil je asocialnež, ki je kot nomad blodil po družbeni nikogaršnji zemlji, in grožnja vsem pravilom civilizacije E (↑)àsociálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

asortírati -am dov. in nedov. (ȋ) porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih; asortirati les

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aspirácija -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji
♦ 
lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

atlánt1 -a (ā) raba peša atlas1brskati po atlantu; zemljepisni atlant

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

atlántski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje
♦ 
bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

atómski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom
  2. 2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe
    // konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države
    ● 
    atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica
    ♦ 
    kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

atraktíven -vna -o prid. (ȋ) ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

atraktívnost -i ž (ȋ) značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áut — áut [au̯tprisl. (ȃ-ȃ) knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali — ali: moraš se odločiti: aut — aut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avanturízem -zma (ī) nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma; mladostni avanturizem; težnja mladine po avanturizmu / nav., slabš. obsojati politični avanturizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ávatar -ja m (ȃ)
1. živ., v hinduizmu utelešenje božanstva: Zanj milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar
2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: Nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – po navadi nekoliko olepševalno – ogledalo E agl. avatarstind. avatāra- 'inkarnacija', prvotneje 'sestop'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aveníja -e ž (ȋ) široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh: šla sta navzdol po aveniji; široka avenija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avguštínec -nca (ȋ) menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec
 
rel. bosonogi avguštinci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ávstro- prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi
 
zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avstrofílstvo -a (ȋ) avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ávtoagresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti samemu sebi, škoduje samemu sebi: avtoagresivno dejanje; Poznamo prikrito samomorilno ali avtoagresivno vedenje, kamor v medicini prištevamo anoreksijo E po zgledu agl. autoaggressive iz (↑)avto…2  + (↑)agresíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ávtocésta in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste
// široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ávtodrezína -e ž (ȃ-ȋ) žel. avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni avtomobil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avtohtón -a (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avtohtón -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta
// knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ávtoimúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ)
ki se nanaša na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa: avtoimunska bolezen; avtoimunska reakcija; Čeprav avtoimunske celice nastanejo, še vedno obstajajo dodatni mehanizmi, ki zavrejo imunski sistem, če začne napadati lastna tkiva in organe E po zgledu agl. autoimmune iz (↑)avto…2  + (↑)imúnski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avtomátičen -čna -o prid. (á) 
  1. 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa
  2. 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi
    // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avtomatízem -zma (ī) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav., slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avtomátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avtomobíl -a (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil
 
voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah
// osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avtomobílček -čka (ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki
  2. 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avtomobilístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi z avtomobilisti ali avtomobili in njihovo uporabo: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo; Slovenska avtomobilistična posadka je po previdnem začetku prvi dan relija končala na 32. mestu E (↑)avtomobilíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

avtonomizácija -e ž (á) uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á)
1. prostor, namenjen za zbiranje izrabljenih avtomobilov: Avtomobilske tablice bi morale ostati na vozilu, vse dokler tega ne reciklirajo ali odpeljejo na avtoodpad
2. podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: zasebni avtoodpad; Pravilnik, po katerem bodo avtoodpadi lahko še naprej odkupovali izrabljena in poškodovana vozila, bo pripravljen v slabem mesecu E (↑)avto…1  + (↑)odpàd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ávtorski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
 
biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ávtostráda -e ž (ȃ-ā) avtocesta: peljati se po avtostradi; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke-Milan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aziát -a (ȃ) nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel aziat / vidi se, da je brezčuten aziat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

b [in bə̀m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ə̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bába -e ž (á) 
  1. 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
     
    šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
    // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
  2. 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
  3. 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
  4. 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
    ♦ 
    etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bábi -- ž, člov. (ȃ) pog.
babica, stara mama: babi in dedi; Ko je babi kuhala kosilo, je dedi bral časopis E (↑)bába po zgledu (↑)mámi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

babilónski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
     
    babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
    // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko
  2. 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bábine -bin ž mn. (ȃ) star. (po)porodna doba: ženska je v babinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

babjevérnost -i ž (ẹ́) ekspr. praznovernost, vraževernost: znan je po svoji babjevernosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bábji -a -e prid. (ȃslabš.  
  1. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji
     
    slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje
  2. 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca
    ♦ 
    meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ)
hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bága -e ž (á) nar. severovzhodno gošča, ostanki v pipi: drži se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

baháriti -im in baháriti se -im se nedov. (á ȃ) ekspr. bahati se: fant je baharil, kako je močen / pav se bahari po dvorišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bajálec -lca [u̯c(ȃ) 
  1. 1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec
  2. 2. redko, po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bájar in bájer -ja (ȃ) pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bájram -a (ȃ) velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bájtni -a -o prid. (ȃ) rač.
ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E bájt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bákrast -a -o prid. (á) po barvi podoben bakru; bakren: bakrast obraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bakrén -a -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica
  2. 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje
    ♦ 
    arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bakrénast -a -o prid. (ẹ̄) po barvi podoben bakru: bakrenasta polt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

balansírati in balancírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
  2. 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

balár -ja (ȃ) nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: zavrtela sta se po balarju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

balerínka -e ž (ȋ) nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

balkánec -nca m, člov. (ȃ) ekspr.
kdor ne upošteva zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Primitivni so, barbarski narod, balkanci, je godrnjal nadzornik E po imenu prebivalca polotoka Balkan

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

balzámičniSSKJ -a -o prid. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

banánaSSKJ -e ž (ȃ)
torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E nem. Bananešpan., port. banana ← zahodnoafriško

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bándati -am nedov. (ȃ) pog., slabš. veseljačiti, popivati: celo noč je bandal po mestu / kod si spet bandal?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bandóneon -a m (ọ̑)
manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga: Na skoraj vseh naslovnicah plošč s tangom je fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani ter s plesalcema v ozadju E nem. Bandoneon po izumitelju te vrste harmonike Heinrichu Bandu (1821-1860) + (↑)(akórd)eon

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bánka -e ž (ȃ) 
  1. 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ
     
    fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja
  2. 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka
  3. 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on!
  4. 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bánkovec -vca (ā) papirnati denar: menjati bankovec za tisoč dinarjev; plačati v bankovcih in kovancih; stodinarski bankovec; bankovci po petdeset dinarjev; šop bankovcev
 
fin. emisija bankovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bantustán -a m (ȃ)
1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave
2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane
3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E agl. Bantustanafrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

barantánje -a (ȃ) glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bárati -am dov. in nedov. (ȃ) star. vprašati: baraj njo, ne mene; barali so ga, kje je bil; barati po gospodarju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

barbarízem -zma (ī) 
  1. 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom
  2. 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

barbárstvo -a (ȃ) neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva
// slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske
♦ 
zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bárbica -e ž (ȃ) bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bárbika -e ž (ȃ)
1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke
2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

barikíranje -a s (ȋ)
zorjenje vina v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: To so vina iz zrelih vinogradov, ki se jim po prvem zorjenju v cisternah podaljšuje čas zorjenja v sodih za barikiranje E barikírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bárka -e ž (ȃ) večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja
// star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa
 
barko voziti pijan se opotekati; popivati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

barnabít -a (ȋ) rel. menih reda, imenovanega po sv. Barnabu: samostan barnabitov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bárvar -ja (ȃ) 
  1. 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar
  2. 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

báskitára -e in bás kitára -- -e ž (ȃ-ȃ)
električna kitara s štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: Klasično izobraženi kitarist je po znanje hodil v Španijo, vendar stopa po svoji poti: uporablja tudi godala, flavto, baskitaro in tolkala E (↑)bás + (↑)kitára

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bastonáda -e ž (ȃ) nekdaj kaznovanje s šibanjem po podplatih ali hrbtu: strahovati z bastonado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bàt in bát báta (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom
     
    šport. palica za igranje biljarda
  2. 2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bataljón -a (ọ̑) 
  1. 1. vojaška enota iz več čet: prva četa drugega bataljona / jurišni, tankovski bataljon; kazenski bataljon na soški fronti; bataljon za zveze / predsednik republike je pregledal častni bataljon
  2. 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: cel bataljon otrok se podi po dvorišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bávša -e ž (ȃ) nar. belkasta krava: Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po vrtu (C. Kosmač)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bazár -ja (ȃ) 
  1. 1. v orientalskem okolju tržni prostor: prodajati na bazarju; množica vrvi po bazarju; bučen, pisan bazar; carigrajski bazar
  2. 2. redko trgovina z raznovrstnimi drobnimi, cenenimi predmeti: kupiti igračo v bazarju
    // v zahodnih deželah prodaja darovanih reči v dobrodelne namene: ženski klub je priredil bazar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bažíljka -e ž (ȋ) bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: na vrtu je dišalo po bažiljki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

beatlomanija -e cit. [bítlomaníja] ž (ȋ-ȋ)
strastno navdušenje za britansko glasbeno skupino The Beatles: A Hard Day's Night je posnel leta 1964, ko je beatlomanija zajela Ameriko E agl. Beatlemania po imenu skupine The Beatles + (↑)maníja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

beaufórt -a [bofor(ọ̑) meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Beaufórtov -a -o [boforovprid. (ọ̑) meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

beaujolais -a cit. [božolé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
rdeče vino iz francoske pokrajine Beaujolais: Sveži beaujolais sadnega okusa diši različno, glede na sestavo tal, kjer je raslo grozdje E po imenu francoske pokrajine Beaujolais

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bebop -a cit. [bíbop] m (ȋ)
stil v džezu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: Bebop je razbil harmonične in ritmične forme starejših oblik džeza in vnašal disonance, nepravilne ritme, nenavadne harmonije, fragmentarnost in improvizacijo E amer. agl. bebop, medmet pri petju jazza

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bedánec -nca (á) nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje
    // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo
    // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo
  2. 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bêdro -a stil. -ésa (é, ẹ̑) noga nad kolenom; stegno: smejal se je in se tolkel po bedrih / obirati kurje bedro
// nav. mn., pog., šalj. noga: hlače mu kar opletajo po suhih bedresih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

béganje -a (ẹ̑) glagolnik od begati: beganje po mestu; mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bégati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina
  2. 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi
  3. 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

begosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) jur. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

begosúmje -a s (ȗ) pravn.
sum na namero po begu; begosumnost: Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja, saj bi lahko pobegnil v tujino E (↑)bég + (↑)súm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

begosúmnost -i ž (ú) pravn.
sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

begôten -tna -o prid. (ópesn.  
  1. 1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj
  2. 2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let
    // ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

békica -e ž (ẹ̑) bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih, Luzula: gozdna, poljska bekica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bél -a -o stil. -ó [beu̯prid. (ẹ́) 
  1. 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava
    // pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
  2. 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
    // ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
    // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
    // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
  3. 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje
  4. 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
    ● 
    star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
    ♦ 
    agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

belína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
  2. 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
    ♦ 
    agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́) 
  1. 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
  2. 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
     
    star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
  3. 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
    // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
  4. 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

belogardíst -a (ȋ) med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov
// med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

belogardízem -zma (ī) protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem
// protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

belorépec -pca (ẹ̑) 
  1. 1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec
  2. 2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

belorépka -e ž (ẹ̑) zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

belorítka -e ž (ȋ) nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bel paése bel paésa [-ez-(ẹ̑) gastr. mehki sir v obliki manjšega hlebca z okusom po surovem maslu: rezina bel paesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bencín -a (ȋ) vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina
 
pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače
 
farm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bentíti -ím nedov. (ī íekspr.  
  1. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom
  2. 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bénzaldehíd -a (ẹ̑-ȋ) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

benzóa -e ž (ọ̑) dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 
  1. 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed
  2. 2. redko nabiranje: priti na bero
     
    čeb. jesenska bera paša
  3. 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

beráč1 -a (á) 
  1. 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade
  2. 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)
    ● 
    pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
    ♦ 
    igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

beráč2 -a (á) 
  1. 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev
  2. 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

beráški -a -o prid. (á) 
  1. 1. nanašajoč se na berače:
    1. a) beraška malha
       
      priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje
    2. b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb
       
      rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
  2. 2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

berbêrec -rca (ȇ) vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bérgla -e ž (ẹ̑) nav. mn. oporna priprava za pomoč invalidom pri hoji: oprt na berglo; hoditi ob berglah, z berglami; pog. hoditi po berglah; pren. avtor si pomaga z moralnimi berglami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

berlusconizem -zma cit. [berluskonízəm] m (ī)
politična smer v Italiji, za katero je značilen velik vpliv zasebnega kapitala v državi: Medtem ko parlamentom in vladam od zunaj odvzema pristojnosti globalizem, se jih od znotraj polašča berlusconizem, zasebna država E po italijanskem politiku Silviju Berlusconiju (1936–)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bermúde -múd ž mn. (ȗ)
kratke, skoraj dokolenske hlače; bermuda hlačeSSKJ, bermudkeSSKJ: V kampusih nekaterih elitnih univerz je bilo nekdaj oblačenje resno, danes pa je bolj sproščeno, čeprav pisanih bermud in lisastih poletnih srajc vendarle ne bi sprejeli brez rahlega presenečenja E prenarejeno iz agl. Bermuda shorts, prvotno 'oblačilo, ki ga nosijo britanski vojaki na Bermudih', po otočju Bermuda 'Bermudi' in shorts 'kratke hlače'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bernardínec -nca (ȋ) 
  1. 1. menih reda, imenovanega po sv. Bernardu: postal je bernardinec
  2. 2. velik, močen pes, poraben kot reševalec izpod plazov: dresiran bernardinec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bérnja -e ž (ẹ̑) nar., nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: priti po bernjo; desetina in bernja; vinska bernja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bernjáti -ám nedov. (á ȃ) star. prositi, pobirati miloščino; beračiti: bernjati po vaseh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bernjáva -e ž (ȃ) star. beračenje: hoditi po bernjavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

beséda -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 
  1. 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna, stara beseda; izgovorjena, zapisana beseda; domače, tuje besede; narečne besede; dolga beseda; beseda z več pomeni; v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede; v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede
    // s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo
  2. 2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla; besede letijo, merijo nanjo; besede so ji segle, šle do srca; te besede so veljale njej; rad slišim take besede; zameril mu je to besedo; hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede; ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav., mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo
    // kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede!
  3. 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda; dati komu besedo; držati, prelomiti, spolniti besedo; posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi
    // ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko
  4. 4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko; beseda se mu zatika; obtičati sredi besede; skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede
    // knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora
  5. 5. ed. in mn. govorni ali pismeni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika; spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke; uvodne besede je imel predsednik društva
    // nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: tovariš ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede
  6. 6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih; beseda je nanesla na partizane; beseda se je razvnela, stekla; beseda teče o gospodarskih problemih; o tem ni bilo besede; napeljati, zasukati besedo na kaj; čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost; vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju
  7. 7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi; domača, materina beseda; naša beseda; slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku
    // uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda
  8. 8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede; kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede
  9. 9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši; zdaj so prišle ljudske množice do besede; ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede
    // mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj
    ● 
    beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga, zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
    ♦ 
    lingv. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

béseda -e ž (ẹ̑) nekdaj družabna prireditev s poučnim ali zabavnim programom: prirediti besedo; slavili so ga po čitalnicah in pri besedah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

besednják -a (á) 
  1. 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: dvojezični, slikovni besednjak
  2. 2. nav. ed., redko besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami / beseda iz našega vsakdanjega besednjaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

besedoválec -lca [u̯c(ȃ) knjiž., redko govornik: besedovalci v javnosti / ozrl se je po besedovalcih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 
  1. 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih
  2. 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

béta -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bétablokátor -ja in béta blokátor -- -ja m (ẹ̑-ȃ) farm.
zdravilo za nižanje krvnega tlaka: Betablokatorji v srčni mišici zmanjšujejo moč krčenja srca in hitrost utripanja E po zgledu agl. betablocker iz béta… + blokátor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

betíca -e [bətž (í) 
  1. 1. ekspr. glava: betica me boli; udaril ga je po betici
  2. 2. odebeljeni konec cepca, cepa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bezánje -a [bəz(ȃ) glagolnik od bezati: bezanje po luknjah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bezáti -ám [bəznedov. (á ȃ) 
  1. 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos
    // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu
  2. 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bezgáti -ám [bəznedov. (á ȃ) redko bezati: bezgati v pečico / bezgal je po policah in predalih brskal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bezljánje -a [bəz in bez(ȃ) glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bezníca -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 
  1. 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
  2. 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
     
    knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
  3. 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bi členek, zanikano nê bi in bi ne (éz opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša  
  1. 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
  2. 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
    // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
    // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res
  3. 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil
    ● 
    pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

biánko in biánco [bjankoprisl. (ȃ) adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis
 
fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bibliografíja -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 1961 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu
// veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

biciklíst -a (ȋ) 
  1. 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali
  2. 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíčanje -a (ī) glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíčati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. tepsti z bičem: bičati do krvi
    // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča
  2. 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro
  3. 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíčevnik -a (í) držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu; brinov bičevnik; urezati si palico za bičevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíkast -a -o prid. (í) ekspr. po velikosti, po moči podoben biku: bikast dedec / ne bodi tako bikast!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bikerski -a -o cit. [bájkerski] in bájkerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na bikerje: Bikerska pravila so samo ena in veljajo za vse | Po njegovem mnenju je edina scena, kjer se še sliši dober rokenrol in blues, na bajkerskih zborih E biker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíkica -e ž, člov. (ȋ)
ženska, rojena v astrološkem znamenju bika: Kar podobna sva si, čeprav je ona po horoskopu bikica E bìk

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíkovica -e ž (í) bikovka: dobiti jih z bikovico po hrbtu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíkovka -e ž (í) močen korobač iz posušene bikove kite: bikovka jim je padala po hrbtu; pretepsti z bikovko / umrla je za posledicami bikovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíkovski -a -o prid. (í) ekspr. po velikosti, po moči tak kot pri biku: njegov bikovski tilnik, vrat; bikovske čeljusti / bikovsko zdravje zelo trdno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bílo -a (í) 
  1. 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo
  2. 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava
     
    tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bílokácija -e ž (ȋ-á)
pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bingljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami
    // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo
  2. 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bínkošti -i ž mn. (ī) v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov; o binkoštih gre rž v klasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíodízelski -a -o [bijodizəlski] prid. (ȋ-ī)
ki se nanaša na biodizel: biodizelsko gorivo; Po podatkih združenja je Evropa biodizelska velesila, ki letno proizvede dva milijona ton goriva iz rastlinskih olj E bíodízel

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíoenergétičarka -e [bijoenergetičarka] ž, člov. (ȋ-ẹ́)
ženska, ki zdravi z bioenergijo: Po več obiskih pri bioenergetičarki je hčerka začela spati brez prebujanja in tudi njeno obnašanje je bolj umirjeno E bíoenergétik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíoenergétika -e [bijoenergetika] ž (ȋ-ẹ́)
1. panoga, ki proučuje spremembe energije v organizmih, med organizmi in v povezavi z okoljem: Proučuje osnove celičnega metabolizma in bioenergetike
2. zdravljenje duševnih stisk, strahov, frustracij z gibalnimi, dihalnimi in drugimi telesnimi vajami: Bioenergetika je pomembna za tiste, ki hočejo ostati zdravi, saj se pozablja, da se bolezni začnejo v psihi in da šele pozneje obolijo notranji organi E po zgledu agl. bioenergetic analysis 'bioenergetska analiza' iz bío… + (↑)energétika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem.
etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz bío… + (↑)etanól

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíokatalizátor -ja [bijokatalizator] m (ȋ-ȃ) biokem.
beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encimSSKJ: Elementi z beljakovinskimi molekulami in vitamini tvorijo več kot 1000 organizmu nujno potrebnih biokatalizatorjev E nem. Biokatalysator iz bío… + (↑)katalizátor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíometeorológ -a [bijometeorolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: Zdaj biometeorologi vsaj v grobih potezah že znajo ustvariti značilno sliko za vremensko občutljive E po zgledu agl. biometeorologist iz (↑)bio... + (↑)meteorológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz bío… + tvor. od (↑)méter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíométrika -e [bijometrika] ž (ȋ-ẹ́)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrija: Biometrika bo povečala varnost pri uporabi bančnih avtomatov, pametnih kartic in osebnih računalnikov E agl. biometrics iz bío… + (↑)métrika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíopsihológ -a [bijopsiholog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za biopsihologijo: Neki biopsiholog je nedavno natančno proučeval inteligenco delfinov in ugotovil, da zgodbe o pametnem Fliperju ne držijo E po zgledu agl. biopsychologist iz (↑)bio... + (↑)psihológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíopsíhosociálni -a -o [bijopsihosocijalni] prid. (ȋ-ȋ-ȃ)
ki upošteva biološke, psihološke in socialne vidike: Socialni, psihološki in vedenjski faktorji so vključeni v novi, biopsihosocialni model zdravja, ki zdravje pojmuje kot vsestransko stabilnost in uravnoteženost osebe E po zgledu agl. biopsychosocial iz bío… + (↑)psiho… + (↑)sociálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíotehnológ -a [bijotehnolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za biotehnologijo: Biotehnologi, ki razvijajo gensko spremenjene organizme, bi morali dokazati, da njihovi izdelki niso škodljivi E po zgledu agl. biotechnologist, nem. Biotechnologe iz (↑)bio... + (↑)téhn(ika) + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíoterapévt -a [bijoterapeu̯t] m, člov. (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za bioterapijo: Nekdanji metalec kladiva, nato pa trener, maser in fizioterapevt je združil vse metode in kot bioterapevt delal z mnogimi vrhunskimi športniki E po zgledu agl. biotherapist iz bío… + (↑)terapévt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíoterapíja -e [bijoterapija] ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje z bioenergijo: Malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zaradi izboljšanja za 60 odstotkov zmanjšali dozo zdravila E agl. biotherapy, nem. Biotherapie iz bío… + (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

biótski -a -o [bijotski] prid. (ọ̑) biol.
ki se nanaša na življenje ali živa bitja; biotičniSSKJ: Biologi vidijo naravo kot biosfero, mrežo neštetih odnosov in vzajemnih odvisnosti, ki pogojujejo obstoj posameznih biotskih skupnosti E po zgledu nem. biotisch iz gr. biōtikós 'življenjski' iz biotḗ 'življenje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

birìč -íča (ȉ í) 
  1. 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo
     
    ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal
  2. 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bís medm. (ȋ) izraža zahtevo po ponovitvi programske točke, še (enkrat): občinstvo je vpilo pevcem: bis, bis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíseksuálka -e ž, člov. (ȋ-ȃ)
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Po namigovanju nekaterih medijev naj bi bila biseksualka, saj so jo večkrat ujeli, kako se je poljubljala z ženskami E bíseksuálec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bistroúmnost -i ž (ú) sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bístvenost -i ž (ȋ) knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo: iskanje nacionalne bistvenosti; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvari
 
filoz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bístvo -a (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka
 
filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je
// knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu
● 
publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíter -tra (ī) gastr. alkoholna pijača z okusom po grenkih zeliščih: piti biter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíti bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 
  1. 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
    // udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe
  2. 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
    // knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje
  3. 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
  4. 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
  5. 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
    // star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben
  6. 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
    ● 
    kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
    ♦ 
    etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíti sem [səmnedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem) 
  1. I. v osebni rabi
    1. 1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove
    2. 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu
      // tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani
    3. 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
      1. a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
      2. b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč
      3. c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu
        // to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame
      4. č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš
      5. d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
        // izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; dinar je sto par; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek
  2. II. v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.
    1. a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal
    2. b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse
      // njej je bilo dvajset let bila je stara
      // ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo
    3. c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni
    4. č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati
    5. d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo je imela Partija v osvobodilnem boju
    6. e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo
  3. III. v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj
  4. IV. eliptično navadno za poživitev pripovedi
    1. a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj?
    2. b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj
      // v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba
  5. V. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
    ● 
    ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila deset tisoč dinarjev je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po sto dinarjev se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.: knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom, bil, bi, bodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bítje2 -a (ī) 
  1. 1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem
    // družbeno, socialno bitje človek
  2. 2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
  3. 3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
  4. 4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
    ♦ 
    biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bítnost -i ž (ī) knjiž. bistvo, vsebina, narava: na dnu svoje bitnosti je asocialen / dotipati se do bitnosti vsega
// eksistenca, obstoj, obstajanje: bitnost sveta; nagon po obrambi lastne bitnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bízam -a (ȋ) 
  1. 1. dragoceno krzno podgane pižmarice: siv bizam
  2. 2. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: diši po bizamu; neskl. pril.: bizam plašč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blagó -á s, mn. blága s in blagóvi (ọ̑nav. ed.  
  1. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago
  2. 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
  3. 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
  4. 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
    ● 
    pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali
    ♦ 
    ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blagonaklónjen -a -o prid. (ọ́) star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blagonrávje -a (ȃ) zastar. blaga, poštena nrav: po blagonravju ga je malokdo dosegal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blagonrávnost -i ž (á) zastar. lastnost blagega, poštenega človeka: bil je znan po blagonravnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē)
velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blairizem -zma cit. [blerízəm] m (ī)
politika britanskega predsednika vlade Tonyja Blaira: Tradicionalni volivci laburistične stranke v velških, nekoč pretežno rudarskih dolinah, so razočarani nad blairizmom E po britanskem politiku Anthonyju Charlesu Lyntonu (Tonyju) Blairu (1953–)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blátast -a -o prid. (á) 
  1. 1. poln blata: blatasta struga
  2. 2. redko po barvi podoben blatu: blatasta barva vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bláto -a (á) 
  1. 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
    // ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu
  2. 2. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
  3. 3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
    ● 
    ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
    ♦ 
    elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blazína -e ž (í) 
  1. 1. s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje: pretresti, prezračiti blazine; posedati po blazinah; mehka blazina; gumijasta, pernata blazina; prevleke za blazine; kavč z zložljivo blazino / grelna blazina z električnim gretjem; napihniti ležalno blazino; vzglavna blazina za pod glavo; ležati na zračni blazini napolnjeni z zrakom
     
    mn., star. spati na mehkih blazinah na postelji, udobno
  2. 2. kar je podobno blazini: podkožna blazina maščobe; cele blazine vresja
    ♦ 
    grad. fundamentna blazina širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh; šport. telovadna blazina; teh. vozilo drsi na zračni blazini po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blazínica -e ž (í) manjšalnica od blazina:
  1. a) dati pod glavo blazinico; žametna blazinica / blazinica za igle; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom
  2. b) blazinica mahu; oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blažílo -a (í) sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje: kamilični obkladki so učinkovito blažilo; blažila in zdravila / sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bleščíca -e ž (í) nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
// bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦ 
les. deska, žagana pravokotno na letnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blískati -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í) 
  1. 1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska
  2. 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala
    // ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči
    ● 
    ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blískniti -em dov. (í ȋ) blisniti: utrinki blisknejo in obledijo; naglo, kakor bi blisknilo, ga je zgrabil / njene oči so blisknile / mimogrede je blisknila po njem / avto bliskne mimo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blískov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na blisk: ob bliskovi svetlobi je prebral napis
// bliskovit: vlak je z bliskovo hitrostjo zdrvel mimo; prisl.: po bliskovo je odvihral; po bliskovo se je raznesla novica o nesreči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blísniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil
  2. 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem
  3. 3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blížnjevzhódni -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
ki je v zvezi z Bližnjim vzhodom: bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna država; bližnjevzhodna kriza; Bližnjevzhodna politika se je iz sveta preselila na ulice ameriških mest in dokončno postala tema predvolilne kampanje E po zemljepisnem imenu Bližnji vzhod

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blížnjica -e ž (ȋ) stranska krajša pot: skozi gozd drži bližnjica do velike ceste; iti v vas po bližnjici; strma bližnjica; ve za bližnjico čez hrib

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blódenje -a (ọ́) glagolnik od bloditi:
  1. a) blodenje brez konca; blodenje po gozdu
  2. b) vročično blodenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blodíšče -a (í) knjiž., redko kraj, kjer se zablodi; labirint: hoditi po gozdnem blodišču
// ekspr., z rodilnikom velika, neurejena množina: izgubil se je v blodišču ulic / blodišče misli
 
anat. del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem; labirint

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blodíti in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ī ọ́) 
  1. 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi
  2. 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar)
  3. 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo
  4. 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blôganje -a in blóganje -a s (ȏ; ọ̑)
pisanje bloga: Poročilo o dostopu do informacij po svetu navaja, da je rastoče število aretacij blogerjev dokaz naraščajoče politične pomembnosti bloganja E blôgati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blokêr -ja m, člov. (ȇ) šport.
igralec, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralcev: reprezentančni bloker; srednji bloker; Evropsko prvenstvo je zaključil kot najuspešnejši bloker na tekmah, po povratku domov pa se je moral preko noči privaditi na klubski režim dela E agl. blocker iz (↑)blokírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bòb bôba (ȍ ó) 
  1. 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu
     
    ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli
  2. 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom
  3. 3. nav. mn., redko okrogel, trd iztrebek: kozji bobi
    ♦ 
    vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bòb bôba in bób -a (ȍ ó; ọ̑) šport. tekmovalne sani z volanom: dvosedežni bob; vožnja z bobom
// športna panoga, ki goji tekmovalno sankanje po umetno zgrajeni progi: proga za bob; svetovno prvenstvo v bobu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóben -bna (ọ̑) 
  1. 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
     
    star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska
  2. 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom
  3. 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček
    ♦ 
    avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóbenček -čka [bən(ọ̑) 
  1. 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka
    // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček
  2. 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóbnati -am nedov. (ọ̑) 
  1. 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
    // z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi
  2. 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
    // slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
    // bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
  2. 2. slabš., redko vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóbnič -a (ọ̑) 
  1. 1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič
  2. 2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču
    // vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóder -dra -o prid. (ọ́) star. poln vedrine; vesel, živahen: ves čas je bil boder in je popeval / bodro razpoloženje / bodri valovi planinske reke
// poln moči, poguma: boder junak / njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bôdi -ja in body -ja cit. [bôdi] m (ȏ)
enodelno oprijeto otroško ali žensko oblačilo iz životka in spodnjih hlačk: Sama sem imela podobne težave, a sem našla odlično šiviljstvo, ki po meri izdeluje modrčke, hlačke in bodije iz pestre izbire kakovostnih materialov E agl. body, skrajšano iz bodysuit iz body 'telo' + suit 'oblačilo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bodljáti -ám nedov. (á ȃ) redko delati majhne vbode: bodljati po blagu / bodljala ga je z iglo zbadala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bodrílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se spodbuja: njen glas je bil bodrilen; povedati nekaj bodrilnih besed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bodyguard -a cit. [bôdigárd-] in bôdigárd -a m, člov. (ȏ-ȃ)
telesni stražar: Za njihov popolni mir oziroma klavzuro pa so pred vsakimi vrati skrbeli najmanj trije bodyguardi | Lastnikov bodigard je čofnil po nosu enega od najemnikov lokala E agl. bodyguard iz body 'telo' + guard 'stražar'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bogabojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) star. ki se ravna po božjih zapovedih: vsi so vedeli, da je bogaboječ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bogàt stil. bôgat -áta -o prid., bogatéjši (ȁ ā; ó ā) 
  1. 1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen
  2. 2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej; pokrajina, bogata sonca; neustalj. partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah; vitaminsko bogata hrana; miselno bogata komedija; pren. spet je za izkušnjo bogatejši; bogat z izkušnjami
    // po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek; letos je bila bogata žetev; bogato plačilo; knjiž. bogata rosa na travi
  3. 3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik; bogat vzorec; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje
  4. 4. knjiž. dragocen, razkošen: bogat plašč; bogato darilo / imeti bogato kosilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bogatênje -a (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti:
  1. a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice
  2. b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bogoljúbnost -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bohémstvo tudi boémstvo -a (ẹ̑) knjiž. bohemsko življenje: bohemstvu je dal slovo; zahrepenel je po bohemstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bohôtiti se -im se in bohotíti se -ím se nedov., bohôtil se in bohótil se (ó ō; ī í) knjiž. biti bujno razraščen: ob vhodu v jamo se bohoti bodičevje; po njivah se bohoti osat / v parku se bohotijo mogočni kostanji; pren. sovraštvo se bohoti med njimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bòj bôja (ȍ ó) 
  1. 1. oborožen spopad: boj se začne, se vname; napovedati, sprejeti boj; iti v boj; padel je v boju za svobodo; oborožen boj; ekspr. krvav boj; ruski revolucionarni boj; boj proti okupatorju; boj med napadalci in našimi se je močno razvnel; spustiti se v boj s sovražnikom; boj na kopnem, na morju; boj na nož, na življenje in smrt; stopiti na čelo boja / narodnoosvobodilni boj / kot poziv na boj! pren. duševni, notranji boj; besedni boj
     
    smrtni boj umiranje, agonija
  2. 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: razvname se srdit kulturni boj; zaplesti se v politične boje; idejni boj; reformacijski verski boji; boj med mnenji; boj po časopisju / razredni boj med družbenimi razredi
  3. 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: vabijo ga na volilni boj; boj za vsakdanji kruh; boj za pravice delovnih ljudi; družbene spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic / konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih / boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi
    ♦ 
    biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo; etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; šport. boj tekmovanje v različnih športnih panogah; zgod. investiturni boj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bojkotíst -a (ȋ) polit. pristaš smeri v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zavzemala za odpoklic poslancev stranke iz dume

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóks2 -a in bòks bôksa (ọ̑; ȍ ō) ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; neskl. pril.: fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bôksarice -ric ž mn. (ó ȏ)
moške spodnje hlače s kratkimi hlačnicami: Moški naj nosijo ohlapna oblačila, kar predvsem velja za spodnje perilo: priporočljive so boksarice, ki ne ovirajo gibanja in znojenja E (↑)bôksar po zgledu agl. boxers, univerbizirano iz boxer shorts 'boksarske kratke hlače'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

boléti -ím nedov., bôlel (ẹ́ ínav. 3. os.  
  1. 1. povzročati bolečine: glava, zob me boli; ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge / od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo; vino je tako kislo, da me za ušesom boli; pren. neuspeh, sramota ga boli; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti
  2. 2. brezoseb. čutiti bolečine: ali te boli; v prsih me boli; pren. boli me, ker si takšen; boli ga, ko vidi mater jokati; zastar. v srce ga boli, da je sin tak
    ● 
    ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; zastar. stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli prizadeli, oškodovali; ekspr. vse me že boli zelo sem utrujen; preg. po slabi družbi rada glava boli; prim. boleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bolézen -zni ž (ẹ̑) 
  1. 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen; duševna bolezen; bolezni dihal, srca; povzročitelj bolezni je virus; bolnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis
    // v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni
     
    preg. dolga bolezen, gotova smrt
     
    med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen; med., vet. Bangova bolezen bruceloza
  2. 2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: predaprilske bolezni Jugoslavije / otroška bolezen samoupravljanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bolj prisl.  
  1. 1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli; postarale so ga bolj izkušnje kakor leta; govori bolj sebi kakor drugim; pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki
     
    vrnil se je bolj mrtev ko živ zelo utrujen, izmučen
  2. 2. omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze: ljudje so bolj majhni; to je bolj slab gospodar; postave je bolj očetove; denarja je bolj malo; mož je že bolj v letih; bolj po starem je oblečen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bôlj prisl., nàjbolj (ȍ) 
  1. 1. stopnjuje
    1. a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
    2. b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
  2. 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
     
    bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno
  3. 3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bólšnik -a [u̯š(ọ̑) bot. rastlina z rumenimi jezičastimi cveti, ki raste po nabrežjih, Pulicaria

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bombéta -e ž (ẹ̑)
krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka; bombica: Zdravi sendviči so pripravljeni z bombetami ali žemljami iz polnozrnate moke – po možnosti s semeni – in ne iz bele pšenične moke E it. bombetta, prvotno 'bombica', iz (↑)bómba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bonapartízem -zma (ī) 
  1. 1. politično gibanje pristašev dinastije Bonapartov: sentimentalni bonapartizem
    // oblast, vlada dinastije Bonapartov: bonapartizem v prvem in drugem cesarstvu
  2. 2. knjiž. samovlada po zgledu Napoleona Bonaparta: njegova oblast je že prehajala v bonapartizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bórben -a -o prid., bórbenejši (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj; biti v prvi borbeni črti bojni; borbene izkušnje naše armade; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi
  2. 2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bórd -a m (ọ̑) pog.
deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska (1), snowboard (1): Med vožnjo z bordom je padel in si poškodoval kolk E agl. board, skrajšano iz snowboard

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bórdanje -a s (ọ̑) pog.
šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskanje (2), snowboard (2), snowboarding: Bordanje je čedalje bolj priljubljeno, snega pa je vse manj E bórd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bórdar -ja m, člov. (ọ́) pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; border, deskar (1), snowboarder: Ne, zavijanje ni tako preprosto, si mislim, in z zavistjo gledam za bordarji, ki z drobnimi zavoji švignejo mimo mene
//
športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; border (//), deskar (1//), snowboarder (//): Na sneg na Starem vrhu čakajo tudi bordarji
E bórdati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bórdati -am nedov. (ọ̑) pog.
ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; deskati (2): Letos pozimi sem veliko bordal E bórd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bórder -ja m, člov. (ọ́) pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, deskar (1), snowboarder: V treh letih bodo zasneževali prav vse površine, uredili moderno progo za borderje in zgradili dve novi sedežnici
//
športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), deskar (1//), snowboarder (//): V smučarskem središču Verbier je potekalo zabavno tekmovanje alpskih smučarjev in borderjev
E agl. boarder iz bórd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóre prid. neskl. (ọ̄) 
  1. 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: taka bore dota / s tem bore orožjem ne boš nič opravil
    // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: bore kmet; bore sinko
  2. 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: v bore petih letih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

borélija -e ž (ẹ́)
1. biol. spiralasta bakterija iz rodu Borrelia: V različnih raziskavah so ugotovili, da je v Sloveniji z borelijami okuženih od 11 do 82 odstotkov klopov
2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelioza, lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za borelijo; Zdravljenje borelije v akutni fazi dokaj uspešno izvaja uradna medicina, in sicer z bolnišničnim zdravljenjem z antibiotiki E nlat. Borrelia po francoskem bakteriologu Amédéeju Borrelu (1867–1936)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

borélijski -a -o prid. (ẹ́) pog.
ki se nanaša na borelijo: Borelijskega klopa imamo po vsej državi, največ na Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini E borélija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóren -rna -o prid., bórnejši (ọ́ ọ̄) knjiž. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: borno premoženje; živeti od bornega zaslužka / svetila je samo borna lučka; svet, porasel z borno travo; ekspr. borna domišljija
// reven, siromašen: to so bili borni ljudje / borna koča, obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóri -a -o prid. (ọ̄) 
  1. 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: preživlja se z boro plačo / še borega stola ne vzdignem, tako sem slab
    // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: toča je zelo prizadela bore kmete
  2. 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: le še borih pet dni mu je ostalo za učenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

borjáč -a (á) 
  1. 1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula)
  2. 2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bórka2 -e ž (ọ̄) nar. dolenjsko bor1diši po rožah in borki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

boróvec -vca (ọ̄) nar. bor1po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

borovníčevje -a (í) borovničevo grmičje: ob poti je rastlo borovničevje; hoditi po borovničevju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóršč -a (ọ̑) v ruskem okolju juha iz rdeče pese, z zeljem in začimbami: v kuhinji je dišalo po boršču; ukrajinski boršč
 
gastr. gosta juha iz zelenjave in mesa, obarvana z rdečo peso

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bórzniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bosáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi bos: kot otrok sem vse poletje bosal / bosati po dvorišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bosopét in bosopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. bos: gologlav in bosopet deček; bosopeti paglavci skačejo po travniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóssa nóva bósse nóve [bosaž (ọ̑-ọ̑) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo
// skladba za ta ples

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 
  1. 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše
    // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode
  2. 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla
  3. 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje
    ● 
    ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bótanje -a (ọ̄) glagolnik od botati se: po dolgem botanju je trgovec popustil pri ceni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bótoks -a m (ọ̑)
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
//
tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno
E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz bo(tulín) + (↑)toks(ín)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

botulín -a m (ȋ)
1. strup bakterije Clostridium botulinum, ki ob zaužitju povzroča botulizem: Pred leti so našli nekaj strupenega v majonezi, pred časom pa so v premazu za tiramisu odkrili botulin, ki menda povzroča huda obolenja
2. farm. strup bakterije Clostridium botulinum, ki je v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: Na spletnih klepetalnicah ugledna zdravniška imena svetujejo odstranjevanje lojnih žlez ali vsaj vbrizgavanje botulina, ki bo za določen čas – običajno tri mesece – omrtvičil žleze E po bakteriji Clostridium botulinum

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bovína spongifórmna encefalopatíja -e -e -e ž (ȋ, ọ̑, ȋ) vet.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Potem ko je pri kravi, ki so jo evtanazirali zaradi bolezni, trikrat ponovljeni hitri test pokazal verjetnost, da je bolehala za bovino spongiformno encefalopatijo ali boleznijo norih krav, smo doživeli šok E po zgledu agl. bovine spongiform encephalopathy iz nlat. bovinus 'goveji' in spongiformis 'gobast' in encephalopathia 'možganska bolezen'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóžati -am nedov. (ọ̑) 
  1. 1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom
  2. 2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce
    ● 
    ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bôžje -ega (óstar.  
  1. 1. božjast: božje ga je metalo, vrglo
  2. 2. kap, mrtvoud: božje ga je udarilo, zadelo; elipt. ne hodi po soncu, te bo božje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bôžji -a -e prid. (ó) 
  1. 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
    // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša
    // božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
  2. 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
    1. a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
    2. b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
    3. c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
    4. č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
      ● 
      božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
      ♦ 
      bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bóžkati -am nedov. (ọ̑) otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati: božkala mu je lase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bradavíčast -a -o prid. (í) 
  1. 1. poln bradavic: bradavičasta koža
     
    teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej
  2. 2. podoben bradavici: bradavičast izrastek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brahiopód -a (ọ̑) nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brájda -e ž (ȃ) po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih; po brajdah zori grozdje; počivati pod senčno brajdo; gosta, zelena brajda
// ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi; brajda za žlahtne hruške / žična brajda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brána -e stil. -é ž, rod. mn. brán (á) 
  1. 1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana
  2. 2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano
  3. 3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem
    ♦ 
    grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brandy tudi brendi -ja [brêndi in bréndi(ȇ; ẹ̑) gost. žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku: piti brandy; brandy s sodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

braníka -e ž (í) gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica: ugotoviti starost drevesa po številu branik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bráskljav -a -o prid. (ȃ) nar. vzhodno nezglajen, hrapav: plesati po braskljavem podu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) 
  1. 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
    // vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
  2. 2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
  3. 3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
    // nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
    ● 
    ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
    ♦ 
    etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brátec -tca (ȃ) manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec
 
šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; pog. topli bratec homoseksualec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 
  1. 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
    // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
  2. 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
  3. 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
    // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
  4. 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
    ● 
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
    ♦ 
    rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski
// ekspr. bratovska cena zmerna, primerna
// bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brátovščina -e ž (á) 
  1. 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci
  2. 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa
    ● 
    piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brátranec tudi bratránec -nca (á; ā) sin strica ali tete: to je moj bratranec; bratranec po materi / mali ali mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brázdanje -a (ā) biol. delitev jajčne celice po nastali zarezi: z brazdanjem nastala celica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brazdáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci brazdajo po vodi / voli brazdajo po blatni poti
  2. 2. ekspr., redko jemati ugled, sramotiti: ne brazdaj mu imena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brazgotína -e ž (í) zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina; rdeča, vidna brazgotina; brazgotina na obrazu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕbati -am nedov. (ȓ) bezati, brskati: brbati po nosu; brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti
 
ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brbljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
  2. 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
  3. 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brbónčica -e ž (ọ̑) nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brbráti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej
  2. 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕca -e ž (ȓ) sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli
 
pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕčkati -am nedov. (ȓ) redko brskati, stikati, šariti: brčkati po predalu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brdávsast -a -o prid. (ȃ) ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu: brdavsasta postava / bil je hudoben in brdavsast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕdek -dka -o stil. brdèk -dkà -ò prid. (ŕ; ə̏ ȁ) star. brhek: brdek in zal fant; deklica je za čuda brdka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕdo1 -a (ŕ) nevisoka, navadno podolgovata vzpetina: razgledovati se z brda; prijazne kmetije na nizkih brdih / spustiti se po brdu navzdol / knjiž. sončna brda griči, hribi
// mn. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina: v hribih in brdih / Goriška Brda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ)
živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bredênje -a (é) glagolnik od bresti: bredenje po vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brég -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 
  1. 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka
    // morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
  2. 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
    ● 
    nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brégec -gca (ẹ̑) manjšalnica od breg: voda je odtrgala ilovnati bregec / steza je vodila po bregcu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bregóvje -a (ọ̑) več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 
  1. 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
    // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
  2. 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
  3. 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brénkanje -a (ẹ̑) glagolnik od brenkati: brenkanje na kitaro / brenkanje po klavirju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brénkati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro
    // slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju
  2. 2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem
    ● 
    ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brenkljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo brenkati: brenkljal je na kitaro in mrmral napev / balalajke so brenkljale / slabš. venomer brenklja po klavirju igra nanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem
 
ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bréskvica -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici
  2. 2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brést in brèst brésta (ẹ̄; ȅ ẹ́) listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesa
 
bot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 
  1. 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu
     
    ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi
  2. 2. redko premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezazbéstni -a -o prid. (ẹ̑)
ki ne vsebuje azbesta: brezazbestne plošče; Po nam dostopnih informacijah tudi še ni jasno, kateri od 20 vrtcev in šol, ki so bili uvrščeni na lanski prednostni seznam, imajo danes brezazbestno streho E iz brez azbésta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezbréžje -a (ẹ̑) knjiž. kar je brezbrežno, brezmejno: širiti se v brezbrežje; hrepenel je po sinjem brezbrežju vodovja / v tem brezbrežju časa se človeška narava ni bistveno spremenila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezcestnínski -a -o prid. (ȋ)
ki je brez plačila cestnine: Avtocesta naj ne bi poslabšala njihovih življenjskih razmer, pričakujejo pa tudi vzporedno brezcestninsko cesto, kakršne imajo drugje po državi E iz brez cestníne

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezglásnost -i ž (ā) knjiž. značilnost brezglasnega: brezglasnost noči
 
med. brezglasnost govora po operaciji grla manjkanje glasovnega zvena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bréziti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̄) redko goniti se, breznati se: po strehah so se brezile mačke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezmléčnost -i ž (ẹ́) med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezmôčnost -i ž (ó) stanje brez moči: brezmočnost po dolgi bolezni / brezmočnost in obup; občutek zapuščenosti in brezmočnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brézov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba
● 
ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh
♦ 
bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezpótje -a (ọ̑) knjiž. kraj brez poti: hoditi po brezpotjih; planinska brezpotja; pren. ta pogovor vodi v brezpotje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezprizóren -rna -o prid. (ọ̄) v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen: brezprizorni otrok; sam.: vzgojna problematika brezprizornih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezsénčje -a (ẹ̑) knjiž., redko kraj, prostor brez sence: hoditi po brezsenčju in prahu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

breztelésnost -i ž (ẹ̑) knjiž. značilnost breztelesnega: breztelesnost duha / hrepenenje po breztelesnosti / prevzemal ga je občutek breztelesnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezúmnež -a (ȗ) knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr.
nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brezzvézen -zna -o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bréžen -žna -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale
  2. 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brežìč -íča (ȉ í) manjšalnica od breg: hiša stoji na brežiču; spustil se je po brežiču proti koči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brežína -e ž (í) 
  1. 1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina
  2. 2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina
    // grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brežúljek -jka (ȗ) knjiž. griček, hribček: po brežuljkih in rebrih cvete vresje; nizek, sončen brežuljek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕglez1 -a (ȓ) zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕglez2 -a (ȓ) nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕhek tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkéjši in bŕhkejši (ŕ ə̏ ŕ; ə̏ ȁ) raba peša lep, čeden, postaven: brhek mlad fant; dekle je živo in brhko
// zastar. hiter, uren: prijezdil je na brhkem vrancu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕhkost tudi brhkóst -i ž (ŕ; ọ̑) raba peša lepota: dekle slovi po svoji brhkosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

briljantína -e ž (ȋ) dišeče mazilo za lase: lasje se mu svetijo od briljantine; vonj po briljantini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brínje -a (ȋ) brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brínovec in brínjevec -vca (í) žganje iz brinovih jagod: kuhati brinovec; dišati po brinovcu; postreči z brinovcem; požirek domačega brinovca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brisálkaSSKJ -e ž (ȃ)
ikona na zaslonu ali tipka na tipkovnici za brisanje računalniško napisanega ali narisanega: Brisalka, ki je skoraj vedno v zgornjem desnem kotu, je po novem pomaknjena v spodnjo vrsto E univerbizirano iz brisálna típka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) 
  1. 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo
    // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot
  2. 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
    // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama
  3. 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku
    ● 
    ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brítof -a (ȋ) nižje pog. pokopališče: dolgo so hodili po britofu / vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brjár -ja (ȃ) nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) nar. brskati: brkati po pesku / brkati po torbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brkljánje -a (ȃ) glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brkljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu
  2. 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brljúzgati -am nedov. (ȗ) ekspr. brozgati: brljuzgati po blatu, po vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brlòg -óga (ȍ ọ́) 
  1. 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče
  2. 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu
  3. 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni
    // brneč se premikati: avto brni po cesti
  2. 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brnjáti -ám nedov. (á ȃ) dajati si opravka z drobnimi deli; brkljati: brnjati okrog hiše, po dvorišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brodár -ja (á) 
  1. 1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik: brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe
  2. 2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba
  3. 3. zastar. mornar: brodarji plujejo na odprto morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brodáriti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. voziti brod: brodariti čez reko / brodariti po Savi
  2. 2. zastar. pluti: ladje brodarijo po morju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brodíti bródim nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje
     
    ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi
  2. 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi
  3. 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi
  4. 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brodník -a (í) 
  1. 1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg
    // nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi
  2. 2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok
    ♦ 
    zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bróker -ja m, člov. (ọ̑) pog.
1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice
2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E agl. broker 'mešetar, posrednik'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brônast -a -o prid. (ó) 
  1. 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah
     
    arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi
    // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje
  2. 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brózganje -a (ọ̑) glagolnik od brozgati: brozganje po vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brózgati -am nedov. (ọ̑) 
  1. 1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju; do kolen brozgati v snežnici
  2. 2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brskáč -a (á) ekspr. kdor brska, išče: vnet brskač po arhivih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brskálec -lca [bərskau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar (2), srfar (2), surfer (2): Izurjeni brskalci po internetu lahko najdejo na njem več kot 3560 revij E bŕskati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕskanje -a () glagolnik od brskati: brskanje po pesku; brskanje po preteklosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕskati -am nedov. (r̄ ȓ) 
  1. 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu
  2. 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju
    ● 
    ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bŕskatiSSKJ -am nedov. (r̄ ȓ)
pregledovati strani na svetovnem spletu; deskati (3), surfati: brskati po svetovnem spletu; Nekega dne v lanskem letu, ko se je že odločil, da bo iz svoje življenjske zgodbe naredil film, je brskal po internetu in iskal naslove slovenskih producentov E = bolg. brъ́skam 'narahlo tolčem', sorodno z (↑)brízgati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bršlján -a (ȃ) drevju škodljiva rastlina z zimzelenimi listi: bršljan se vzpenja po deblu; zid je porasel z bršljanom; okrasiti butaro z brinjem in bršljanom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brúnik -a (ȗ) redko preprost čoln iz enega debla; drevak: bruniki so zaplavali po nizki vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

brús -a (ȗ) 
  1. 1. kamen ali priprava za brušenje: z nogo poganjati brus; z brusom gladiti kamen; potegniti z brusom po kosi; ročni brus / knjiž. jezikovni brus priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak
  2. 2. redko način brušenja, stopnja izbrušenosti: dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk
  3. 3. slabš. neroden, velik človek, navadno mlajši: tak brus si že, pa se še z otroki podiš; spravi se že ven, brus brusasti!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 10018 zadetkov.