Tiskanje

abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.-C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.-Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

antipatȋja, f. po zoprnosti zbujeni afekt, die Antipathie.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

áras, m. härener Zeug, ein daraus gemachter Weiberkittel, Mur.; — prim. srvn. arraz, leichtes Gewebe aus Wolle, (po mestu Arras, kjer so nekdaj tako blago delali), C.; — prim. raš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft (zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

balováti, -ȗjem, vb. impf. faseln, schwätzen, Ungereimtheiten vorbringen, C.; phantasieren: bolnik v legarju baluje, C.; = po noči razgrajati, peti in pijančevati; vso noč so balovali, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče-Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle (t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bȃvəc, -vca, m. der Wauwau: bavec gre po tebe! (tako otroke strašijo), Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bəckáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern, sticheln; po zobeh b., in den Zähnen stochern; — prim. becati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bẹ̑htati se, -am se, vb. impf. 1) spielen: otroci se behtajo, jagnjeta se behtajo po trati, BlKr.; — 2) sich abmühen, sich plagen: b. se pri delu, C.; — prim. 1. begati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bẹ̑łmọ, n. eine Augenkrankheit: der graue Star, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih; prim. belno, obelno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

belorę̑pəc, -pca, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Jan., Z., Frey. (F.); belorepci se nahajajo po vsem Krasu, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bę̑rgla, f. die Krücke; po berglah hoditi; kljuka ob berglo zadene, Gleiches gesellt sich zu Gleichem, Z.; — die Sensenkrücke, Cig.; — prim. berla.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bę̑rla, f. = bergla, Notr.-Cig., Jan.; po berlah, Dalm.; — prim. lat. ferula, Stab, srlat. f. episcopalis, C., Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bernjáti, -ȃm, vb. impf. sammeln, Jarn.; betteln, Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bernjȃva, f. die Bettelei; ciganje so bili šli po bernjavi in goljufiji v bližnje vasi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.-Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher (z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bətíca, f. 1) der Kolben, ein kolbenartiger Gegenstand; die Keule: betica stori pravico, Kr.; — ein Schlägel an einem Stiele, Cig., Kr.; — das dicke Ende des Dreschflegels, Cig., Dol.; — der Glockenschwengel, Solkan-Erj. (Torb.), Kras; — der Blütenkopf, Cig.; — 2) der Kopf (zaničlj.), der Schädel; dati komu po betici; — der Dickschädel, der Eigensinnige, Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 3) das Keulengras (corynephorus), C.; — prim. bat, bet, butica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bezníca 1., f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk-Erj. (Torb.); — prim. bezen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bibolẹ̀z, -lẹ́za, m. die kriechende Bewegung: moral je vsak tretji bibolez postati (o človeku po vseh štirih lezočem), Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bȋlje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka-Levst. (Glas.); ta pot biva slaba, Notr.-LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka-Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. (Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

blagọ̑st, f. 1) edle Güte, Mur., Cig., Jan.; die Gutmüthigkeit, Cig. (T.); — 2) die Glückseligkeit, das Glück, Mur., Jan.; po tebi, o gospod, vsa pride blagost, Ravn.; v Boga svojo blagost staviti, in Gott sein Heil suchen, Ravn.; za domovine slavo in blagost, Slom.; In vi ste vedno blagost uživali, Levst. (Zb. sp.); blagost vam bodi! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.-Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.-Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

blȋskov, adj. po bliskovo, blitzschnell; Po bliskovo mu sablja gre, Npes.-K.; Po bliskovo konjič leti, Vod. (Pes.); Privihral je po bliskovo, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

blȋžnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne (merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder (math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

blȋžnjica, f. 1) die Nächste; Jan.; — 2) der nähere Weg; po bližnjicah hoditi v mesto; na bližnjico iti, den kürzeren Weg nehmen, Cig.; — 3) = bližina, die Nähe, die Umgegend, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bobəntẹ́ti, -tím, vb. impf. dröhnen, Jan.; Kaj po strehi bobenti? Npes.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bǫ́kati (dodatek k slovarju), -am, vb. impf. = kričati: fantje po noči bokajo, otroci bokajo, Kamnik (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bołhȋnjak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bòr 3., bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

borovíca, f. = brina, Št.-Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora-Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bǫ́triški, adj. botriška nedelja, t. j. prva po veliki noči, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brȃn, -ȋ, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.-Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; (voc. včasi: brate! Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brátovstvọ, n. die Bruderschaft (als Verhältnis): b. po mleku, die Milchbruderschaft, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brátrn, adj. = bratovski: bratrna ljubezen, Jarn., C.; po bratrno, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brazdáti 2., -ȃm, vb. impf. 1) in einer Flüssigkeit herumwühlen: po vodi z rokami b., Št., Dol.; — sudeln, unreinlich mit einer Sache umgehen, Cig., Jan., Dol., Št.; — že zopet brazda = dežuje, jvzhŠt.; — 2) trans. posodo b., unreinlich mit dem Geschirr umgehen, es beschmutzen, C., M., Bes., BlKr.; — 3) hudeln, pfuschen, Jan., C.; — 4) Zotten reißen, Ungebürliches, Ungereimtes reden, Št., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bȓbati, -am, vb. impf. wühlen, stöbern; kokoš brba po pesku; po nosu b., Cig.; ne dam si pod nosom b., = ich lasse mir nicht alles gefallen, Zv.; stochern: ne damo si po zobeh b., Glas.; — Zank suchen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brbuštáti, -ȃm, vb. pf. = brbunkati: po trebuhu brbušta, GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brdȃvski, adj. grob: sina Filipa je imenoval po brdavsko kmetsko Lipeta, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brẹ̑g, m. 1) das Ufer; morski b., das Meeresufer; proti bregu, landwärts; — 2) der Bergabhang; v breg iti, bergan gehen; hud breg, starke Steigung; po bregeh, an Abhängen, Polj.; — 3) ein (mäßiger) Berg; bregovi in doline; — izpod brega gledati koga, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Slom.; — stara brž vidi, kaj ima baba za bregom (was für ein Bedenken das Weib habe), Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bregę́še, f. pl. = brageše, die Hosen, Meg., Alas., Dalm., vzhŠt.; die ungefärbten Linnenhosen, die Unterhosen, Mur., Cig., Jan.; spodnje hlače, ali, ker Beli Kranjci po leti nosijo samo bregeše, toliko kakor: hlače, BlKr.; — prim. brageše.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brẹ̑škast, adj. umazan po obrazu, Vrsno (pod Krnom)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brezoporǫ́čən, -čna, adj. Intestat-: po nasledju brezoporočnem, durch Intestaterbfolge, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.-Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brijȃva (dodatek k slovarju), dodaj: — = moštna grenkoba po vretju, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brīnza, f. der Brinsenkäse, Cig.; (po češ.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brizgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) spritzeln, C.; patscheln, po vodi b., C.; — 2) pfeifen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brkljáti, -ȃm, vb. impf. stöbern; po temi b.; — ungeschickt in den Tag hinein etwas thun, Dict., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brljȗzga, f. 1) die Kothsuppe, C., Z.; — das Gepantsch, C., SlN.; — 2) tako se reče otroku, ki rad brljuzga po skledi, Polj.; — 3) der Backenstreich, Mur., Cig., Jan., Met.; b. v obraz, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brljȗzgati, -am, vb. impf. 1) patschen, patscheln: po blatu b., Cig., Jan., M., C.; otrok po jedi po skledi brljuzga, Polj.; — 2) b. koga, ohrfeigen, Jan., Valj. (Rad), Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brọ̑d, m. 1) eine seichte Stelle, die man durchwaten kann, die Furt, Meg., Mur., Cig. (T.), Dalm., Jes.; — 2) die Anfurt: brod so zagledali, Dalm.; — der Hafen, Dict., Trub.; v brodu beneškega mesta, Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ueberfuhr an einem Flusse; brod na vrvi, die Seilüberfuhr; — 4) das Ueberfuhrschiff, die Fähre, M.; b. nategniti, zur Abfahrt bereit machen, C.; — 5) (po hs.) das Schiff, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brodár, -árja, m. 1) der Ruderknecht, M.; der Fährmann, Pjk. (Črt.); — 2) (po hs.) der Schiffer, der Matrose, Cig., Jan., M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brǫ́dən, -dna, adj. 1) zur Ueberfahrt gehörig; — 2) (po hs.) = ploven, schiffbar, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brodljáti, -ȃm, vb. impf. herumwühlen: b. po malti, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brodník, m. 1) der Fährmann (bei einer Ueberfuhr), der Ueberführer; der Schiffsknecht, der Schiffer; brodniki, die Schiffsleute; brodniki so po Savi v ladjah žito vozili; — brodniki = mornarji, Dalm.; — 2) das Schiffsboot (nautilus pompilius), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brododẹ̑łəc, -łca, m. ladjedelec, Jan.; — po hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brodolǫ̑vəc, -vca, m. der Caper (auf der See), Cig., Jan.; — po hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brodonǫ́sən, -sna, adj. Schiffe tragend, schiffbar, Jan., Zora; — po hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brǫ̑zgati, -am, vb. impf. patscheln: po vodi brozgati, C., Vrt.; — pantschen: vino b., C.; trüben: vodo b., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brúsiti 1., -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.-Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bȗbreg, m. die Niere, C., BlKr.; bom ti dal po bubregu, ich werde dich gehörig durchprügeln, BlKr.; = pl. bubregi: vidijo jim do bubregov, sie durchblicken ihr Inneres, SlN.; — prim. tur. bübrék, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

búča,* m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

búhav, adj. b. je sod, ako diši po plesni, pa tudi vino, ki se je spravilo v tak sod, Soška dol., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

buhtẹ́ti 1., -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bȗmba, f. das Getränk (po otročje), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

búriti 2., -im, vb. impf. 1) stürmen, toben, Jan.; voda je siloma burila v podrto ladjo, Bes.; slepa strast buri in kuri po človeku, SlN.; — 2) b. se, stürmen (o vremenu): ves dan se buri, Št.; — in Aufruhr sein, revoltieren, Jan., C.; — sich drängen, Štrek.; ungestüm sein, tumultuieren, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

capáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po blatu c., C., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

capȋn 2., m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. (dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cȃvmar, -rja, m. der Brautführer, Guts., C.; — cavmar se pelje po cesti, Npes. (Kor.)-Kres; — iz nem. (dial.) samer, Säumer, torej cavmar toliko kakor balar, C. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cẹdíti, -ím, vb. impf. seihen, durchschlagen; filtrieren, Cig., Jan., Cig. (T.); tako so mušice cedili in kamele požirali, Krelj; c. med, den Honig seimen, Cig.; — to sta jo cedila! die sind gelaufen! UčT.; triefen, rinnen; znoj se mu cedi po obrazu, es rinnt ihm der Schweiß von der Stirne, Cig.; kri se je cedila po meču, das Schwert blutete, Cig.; — sline cedim po čem, ali: sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach einer Sache, ich lüstere darnach.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cę̑hta 2., f. der Bettsack, Pohl.; — = torba: po hosti je taval z zeleno cehto na kolku, Jurč.; — prim. kor.-nem. zieche, Bettüberzug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cẹ́ləc, -łca, m. 1) = celak, Mur.; — 2) unbetretener, pfadloser Schnee, C.; po celci v cerkev iti, Mur.; celec gaziti, vzhŠt.; — 3) unversehrtes Osterei, Z., Mik.; — 4) = žilnjak, der Spitzwegerich, die Hundsrippe, (plantago lanceolata), C.; — tudi: der Wundwegerich, die Brunelle (prunella vulgaris), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cę̑ncati, -am, vb. impf. 1) mit dem Körper auf und niederfahren, humpeln, wackelnd einhergehen, Cig., Šol.; wackelnd etwas tragen: oprtal sem tovariša ter ga cencal tu gori po poti, Bes.; — 2) zaudern, zögern, etwas langsam thun, BlKr.; — prim. canc, cənc, cancavec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

céniti, cȇnem, vb. pf. po malem kaniti, Ptuj-C.; — prim. caniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cepę̑ł, f. der Unterschenkel (zaničlj.), die Häckse: po plotu bi mu bil cepeli in bedra razobesil, Jurč.; dve človeški cepeli visita iznad trnja, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) starr werden, Fr.-C.; — 2) c. po čem, etwas ungeduldig erwarten, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cẹ́sta, f. 1) die Straße; velika c., die Hauptstraße; železna c., die Eisenbahn; rimska c., die Milchstraße; c. krožnica, die Ringstraße, DZ.; vlačugarska c., der Leinpfad an Flüssen, DZ.; — 2) die Abtheilung der Haare, die Haarscheide, Cig.; pogl. prečka; — 3) die Straßbäume der Sägemühle: po cesti se premika voz (Blockwagen) na valičih, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cȋcati, -am, vb. impf. mit stumpfem Messer schneiden, C., Z.; — überhaupt: langsam, saumselig etwas thun, C.; — langsam, schwerfällig gehen: upehan po kamenju osel cica, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cȋgati, -am, vb. impf. slabo gosti, Cig., Jan., C., M.; c. po strunah, nk.; — prim. it. (dial.) zigare, kričati. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cȋk 2., m. po hrbtu bel vol, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cikȃłnik, m. "neka priprava v ribjo lov: na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje", Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cíkati 2., cȋkam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cȋncati, -am, vb. impf. 1) auf und ab bewegen: dremaje z glavo kinkati, Lašče-Erj. (Torb.); kobila z glavo v tla cinca, Levst. (Zb. sp.); — schwerfällig gehen: pes cinca hodeč po treh nogah, M.; — schwanken, Cig., C.; — 2) langsam, zaudernd etwas thun, unentschlossen sein; — prim. cencati, cuncati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cȋnk 1., m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cmíziti se, -im se, vb. impf. po sili, brez solz jokati, flennen, quarren, C., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cmokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen; tele ziza (sesa) in cmoka, Fr.-C.; — patschen: po blatu c., C.; dež zmerom gre in cmoka, C.; — klecksen, Jan.; to ni malano, ampak cmokano, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cokítati, -am, -čem, vb. impf. patschen: po blatu c., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cokljáti, -ȃm, vb. impf. patscheln: po blatu c., Cig.; — prim. cokati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cǫ̑l 3., m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava (Št.)-Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cǫ̑lnar, -rja, m. der Zöllner; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

copotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, trampeln; — patschen: dež copoče in gre, Z., C.; c. po vodi, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cukríti, -ím, vb. impf. = cukrati: po mestih ljudje besede cukre, Npreg.-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cúrək, -rka, m. 1) der Strahl einer Flüssigkeit; studenčni c., der Quellstrahl, Cig.; solze s curkom, po curkih teko iz oči, die Thränen strömen aus den Augen, M.; zdravje gre po curku navzdol, po niti pa gori, Slom.; ali: zdravje s curkom prejde, po niti raste, M.; — c. živega srebra, eine Quecksilbersäule, Cig.; — 2) der Eiszapfen, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.-Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cvènk, cvę́nka, m. 1) der Metallklang (bes. des Geldes), Cig.; — 2) klingende Münze, C.; Geld, Valj. (Rad); zadnji cvenk bo po grlu splaval, Vrt.; — 3) ein Spiel mit klingenden Münzen, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cvŕkniti 1., cvȓknem, vb. pf. 1) einen Zwitscherlaut von sich geben, C.; — aufkreischen: sveča cvrkne, Bes.; — 2) mit einer Ruthe einen leichten Schlag versetzen, Cig., Štrek.; za uho koga c., jemandem eine Ohrfeige geben, C., Z., Notr.; c. koga po zobeh, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čabráti, -ȃm, vb. impf. = 2. brazdati (n. pr. po vodi), C., Z., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čabrȗn, m. kdor rad brazda (čabra) po vodi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen (z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čámər 2., -mra, m. die Pelzmütze, Trst. (Let.), Laško (Št.); po zimi ima Pesničar na glavi zelen ali moder čamer iz suknja s kosmatimi okrajki, ki se črez ušesa razvihniti dade, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

časopìs, -písa, m. die Zeitschrift, Cig., Jan., nk.; — češ., hs., po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čeljúga, f. = čeljust, der Kiefer (zaničlj.), Jan., Hal.-C.; udariti koga po čeljugi, jemandem eine Maulschelle geben, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čę̑st, f. = čast, vzhŠt., ogr.; le lepo po česti, nur schön artig, Kropa (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čę̑tnik, m. der Rottenführer, der Scharmeister, Cig., Zora; — (po hs.) der Major, Jan. (H.), Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče-Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čigȃvər,* pron. poss. rel. indecl. = čigar, Mik., Rib.-Cv.; po čigaver ("čegaver") njivah je toča požela, ta ni dosti pridelal, Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čigȋnjka, f. neko jabolko, imenovano po vasi Čiginj, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čȋn, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.-C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

človẹ́ški, adj. Menschen-, menschlich: človeški rod, das Menschengeschlecht; to ni po človeško, das ist nicht menschlich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čopljȃnje, n. das Plätschern: č. po vodi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn-Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn-Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid-Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.-C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.-M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

črẹ̑p, m. 1) die Scherbe; gesprungener Topf; — der Topf (zaničlj.), Št.; poje kakor star črep, Z.; — 2) = črepina, der Schädel: mahniti koga po črepu, SlN.; tvoj goli in prazni črep, Let.; — 3) = strešna opeka, Cig. (stsl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

črẹpína, f. 1) die Scherbe; = lončena posoda (zaničlj.); — 2) die Hirnschale, Erj. (Ž.); der Schädel; udariti koga po črepini.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

črnàv, -áva, adj. schwärzlich, Mur., Mik.; fant je še črnav po čelu od udarca, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čŕstəv, -stva, adj. = čvrst, Danj.-Mik.; črstev je bil po mladeniško, Ravn.; črstvo žito = jekleno ž., Svet. (Rok.); — frisch, Jan., M.; črstva voda, Slom.; Tri kapljice črstve krvi, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čŕtanje, n. 1) das Ritzen: č. smrek, da bi se smola iz njih cedila, der Harzriss, Cig.; — 2) das Zeichnen: č. po modelu, das Modellzeichnen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

črvíčiti, -ȋčim, vb. impf. črviči me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., M., Polj.; — črviči me, es macht mir Kummer, es wurmt mich, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čȗžək, -žka, m. čužki, sklizave gobice, rastoče po starih panjeh, Rodik na Krasu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȃljnji, adj. 1) weiter, entfernter: smo si daljnji, bližnji svoji, wir sind weitläufig, nahe verwandt, Cig.; — 2) weiter, weiter folgend: odlog dati k daljnjemu živenju, Kast. (N. c.); daljnje postopanje, das weitere Verfahren, DZ.; po daljnjem premišljevanju se mi zdi, nach weiterem Nachdenken, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȃr, dȃra, darȗ, m. 1) die Gabe; d. božji, die Gottesgabe; das Geschenk; ne odlašaj dati daru potrebnemu, Dalm.; kralju je bila darove nositi šega, Ravn.; v dar dati, schenken; v dar dobiti, zum Geschenk bekommen; dari brati, betteln, Jan.; k daru zvati, zur Abgabe von Geschenken einladen (bei Hochzeiten): godci začnejo k daru zvati, BlKr.; — 2) das Opfer; Kajna Bog in njegovega daru kar ne pogleda, Ravn.; pitni dar, das Trankopfer; Dari opravit bog'nji po navadi Prinese Črtomira lahka ladja, Preš.; — 3) die Gabe, die Fähigkeit; d. proroštva, die Prophetengabe, Cig.; dar besede, die Gabe des Vortrags, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

darovȃnje, n. 1) das Schenken, die Schenkung; — 2) das Opfern, die Aufopferung: — das Offertorium (als ein Theil der Messe): pred darovanjem, po darovanju.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

davorȋja, f. bojna pesem, C., Zora, DSv.; — po imenu Davor = Mars; prim. hs. davorija, nekaka narodna pesem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dávščina, f. die Abgabe, Jan., Cig. (T.); javna davščina, DZ.; po davščine (Giebigkeiten) so hodili grajski župani in pisarji, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

debeláča, f. = koruza, Cig., Jan., C., Dol., BlKr., vzhŠt.; po hrvaškem vzgledu so začeli Dolenjci že pred mnogimi desetletji sejati debelozrnato koruzo, ki se zove debelača ("debeljača"), Slovan, I. 166.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

decę́mbər, -bra, m. 1) der Monat December; — 2) neka ženska obleka: d. je bil kakor suknja dolg, segal je do kolen in je imel žolte "žnure" vse po sebi, Središče-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dẹčarȋja, f. 1) die Kinderei, M., BlKr.; — 2) = deca, Jan., BlKr.; — tudi: ljudje, ki se po otročje vedejo, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dẹ̑dji, adj. nach Art eines älteren Mannes: po dedje hodi, se drži, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dəhníti, dáhnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga; — = dihniti, einen Athemzug thun; človek dahne v eni uri 1150 krat, Kast. (N. c.); — 2) intr. Dahnejo mu sanje v trudno glavo, Levst. (Zb. sp.); — 3) einen (üblen) Geruch von sich geben, riechen: po vinu d., Cig.; meso že dahne, Z., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dəhtẹ̑nje, n. heftiges Verlangen: d. po čem, Bes.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn-Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dẹjáti,* I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve-Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.-C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dẹ́klica, f. 1) das Mädchen; povodna d., die Flussnixe, Cig., Jan.; morska deklica, die Meeresjungfer, das Meerfräulein, Cig., Pjk. (Črt. 33.); ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v pravljicah); rimske deklice, neke velikanske deklice (v pravljicah), Trst. (Glas. 1859, II. 16.); božja deklica ali Vila, Pjk. (Črt. 33.); — "božje deklice pridejo po noči, vse pregledajo po hramih, si spečejo kruha" itd., C.; — 2) die Böttcherklampe, Dol.-Cig.; — prim. dekla 4).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

deklȋški, adj. Mädchen-; dekliška šola, die Mädchenschule; po dekliško, nach Mädchenart; — jungfräulich, Cig., Jan.; dekliški stan, der Jungfernstand, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dẹlokròg, -krǫ́ga, m., C., nk.; po nem. Wirkungskreis; pogl. področje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

desę̑t, num. zehn; deset goldinarjev, zehn Gulden; desetim goldinarjem pridejati še goldinar; ob desetih, um zehn Uhr; po desetih, nach zehn Uhr; pred desetimi (desetẹ́mi), vor zehn Uhr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj (n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

desetȋnski, adj. 1) Zehent-, zehentbar, Mur., Cig.; desetinska njiva, der Zehentacker, Cig.; desetinska pravica, die Zehentberechtigung, Guts., Cig., Jan.; — 2) Decimal-, C.; desetinsko mesto, die Decimalstelle, desetinska pika, der Decimalpunkt, desetinski ulomek, der Decimalbruch, Cig. (T.); — 3) dekadisch: po desetinskem redu, nach dem dekadischen System, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dẹ́ti,* I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.-Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid-Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dežéla,* -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dəžljáti, -ȃm, vb. impf. = po malem dežiti, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.-Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȋməc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȋmnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȋšək, -ška, m. 1) der Geruchsinn, Mur.; pes po dišku najde gospodarja, Vrtov.; — 2) der Nebengeruch; vino ima dišek, M.; — 3) der Beigeschmack, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

divjáški, adj. einem Wilden angemessen, wild, rohgesittet; po divjaško se vesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

divjáti, -ȃm, vb. impf. toben, wüthen, rasen; wild herum rennen; krava divja po travniku.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dláka,* f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig.*; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dláka (dodatek k slovarju), dodaj v predzadnji vrsti: po dlaki (= po volji) biti komu, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dnína 2., f. 1) das Manneswerk (kolikor človek na dan storiti more), V.-Cig.; das Tagewerk: dnino opraviti, Ravn.; po dninah hoditi, tagewerken, Vrt.; — der Morgen (Juchart), V.-Cig.; — 2) der Taglohn, Mur., Cig., Jan., nk.; dati po desetici dnine, Ravn.; na dnine v službo stopiti, Vod. (Nov.); — das Tagegeld, das Diurnum, Cig., Jan., C., DZ., nk.; — die Diäten, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dnȋnar, -rja, m. der Tagwerker, der Taglöhner, Mur., Cig., Jan., nk.; berači po dvojači, dninarji po goldinarji, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dobȃva, f. 1) das Erlangen, das Erhalten, C.; — 2) das Erlangte, C.; — 3) die Beschaffung, die Herbeischaffung, Cig. (T.), DZ.; dobava denarja, die Geldbeschaffung, dobava dokazil, die Herbeischaffung von Beweismitteln, DZ.; der Bezug, DZ.; (po hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dobíti, -bǫ̑m, (-bǫ̑dem), -bím, vb. pf. bekommen; nikjer denarja ne morem d., ich kann nirgends ein Geld auftreiben; d. komu kaj, jemandem etwas verschaffen; službo d., einen Dienst bekommen; za ženo d., zur Frau bekommen; dobodi si modrega moža, Dalm.-C.; imam d., mein Guthaben beträgt; — gewinnen: jaz sem dobil, vi ste izgubili (pri igri); pravdo, stavo, bitvo d.; — v pest d., in seine Gewalt bekommen; deželo, trdnjavo d., erobern, C.; (mesto je dobito, Dalm.-C.); noč me je dobila, die Nacht hat mich überrascht, C.; — antreffen: dobiti koga doma; ni bilo dobiti zdravnika; — dobiti po glavi, einen Schlag aufs Haupt bekommen; česar je iskal, je dobil; sich zuziehen: bolezen d.; dobil ga je v glavo, er hat sich ein Räuschchen angetrunken; — dlako, lase, zobe d.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dobrȃva, f. die Waldung, Mur., Met.; der Hain, Guts., Cig., Jan.; po vseh dobravah in na vseh planinah, Dalm.; nagrabijo si v bukovju listja — skrivaj, kajti dobrava ni njihova, LjZv.; Na robu sed'va Vrh dobrav, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dobrína, f. 1) die gute Qualität, Mur.; d. sena, DZ.; — die Güte, die Gutartigkeit, Cig.; — die Tugend, kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Gut, Jan., C.; sezajmo po nebeških dobrinah, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dóbrọ, n. das Gut, pl. dobra, die Güter, Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dodẹlíti, -ím, vb. pf. 1) mit dem Theilen fertig werden; — 2) (po nem.) zutheilen, zukommen lassen, verleihen: d. komu kaj, Guts., Cig., Jan., M. (in pos. v cerkvenih knjigah).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dodẹ́vati, -am, vb. impf. ad dodejati, dodeti; 1) zulegen, dazuthun; — 2) d. komu, jemandem lästig sein, Vrt.; (— po nem. "zusetzen": dodeval je Jezusu z njim iti, Ravn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dogọ̑vor, m. die Verabredung, das Uebereinkommen; po dogovoru, verabredetermaßen; die Convention, Cig. (T.), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

doíti, (dǫ́jti), doídem, (dǫ́jdem), došə̀ł, (dóšəł), vb. pf. 1) bis zu einem Ziele gelangen: doiti kolov, = priti do kolov, Vrt.; — einlangen, Cig.; dokler listi ne doido, bis zum Eingang der Briefe, kadar povzetki doido, wenn die Nachnahmen eingegangen sind, DZ.; — 2) einholen, ne moremo ga več doiti; došel sem te; — erreichen, treffen, C.; kar me doide, was mir zufällt, Cig., C.; — widerfahren, Meg.; njim pusti vse dojti, Trub.; — 3) genügen, ausreichen: došlo mi je, es hat mir genügt, ogr.-C.; dojde, če se zveličam, ogr.-Let.; ne dojde mi, es langt nicht, Cig., vzhŠt., C.; — 4) zuende gehen: dnevi so došli, C.; — völlig abnehmen, mož je ves došel, Cig.; — zugrunde gehen: vsa živina je došla, alles Vieh ist abgestanden, Cig.; — 5) (po hs.) = priti, dobro došel, (-šla, -šli, -šle), willkommen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dolẹtávati,* -am, vb. impf. ad doleteti; — zufliegen; mnogo je že ptic po drevju, pa še vedno druge doletavajo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo (acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.-C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

doložíti, -ložím, vb. pf. dazu legen, nachlegen; d. nekoliko polen v peč, da bi bolj gorelo; d. nekaj goldinarjev, da je svota kupcu po volji.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dolžȃva, f. die Länge, Jan., C., ogr.-Valj. (Rad); miljska d., die Meilenlänge, DZ.; izbirati samo po dolžavi, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

domẹ̑mba, f. die Verabredung, Cig.; — das Einvernehmen, DZ.; po domembi z ministerstvom, im Einvernehmen mit dem Ministerium, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

domorǫ́dən, -dna, adj. 1) einheimisch, Cig., Jan., M.; — 2) = domoljuben, Cig., Jan., Nov.; v tem pomenu se rabi morda po zgledu besede: bogoroden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

domọ́v, domọ̑v, adv. nachhause; (tako pišejo stari pisatelji in novejše knjige in govori se tudi široko po Slovenskem); — prim. domu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.-Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

domǫ̑vje, n. die Heimat, Cig., Jan., C., nk.; z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; koprnela sta po ljubem domovju, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

donę́čnost, f. die Volltönigkeit: dopadala se je pesen po svoji donečnosti, Zv.; — prim. doneti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.-C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dopȋsnik, m. der Correspondent (po češ.), Cig., Jan., C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dopisovȃnje, n. das Correspondieren (po češ.), Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dopisováti, -ȗjem, vb. impf. schriftlich verkehren, correspondieren (po češ.), Cig., Jan., nk.; d. si, einen Briefwechsel unterhalten, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

doprinésti, -nésem, vb. pf. 1) darbringen, Mur.; — beitragen, nk.; — 2) zubringen: noč kakor dan d., Škrinj.; — 3) einbringen: doprinesem, kar sem zamudil, Škrb.; — 4) vollbringen, begehen: hudobijo d.; — germanizmi po dotičnih nem. glagolih.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dopustílọ, n. die Zulassung: po božjem dopustilu, Levst. (Zb. sp.); — die Concession, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dosę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) langen, erreichen; otrok ne doseže do mize; oko od zemlje do visoke zvezde hitro s pogledom doseže, Bas.; z roko lahko dosežem jabolka; — z umom d., erfassen, Cig. (T.); tega ne doseže moja glava, das geht über meine Fassungskraft hinaus, Cig.; — erlangen, erreichen; vse doseže, kar hoče; to hočem d., das ist mein Ziel, Cig.; — 2) hinreichen, vzhŠt.-C.; — auskommen: z drvi bom vso zimo dosegel, Fr.-C.; (po nem. "langen").

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dosẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) absitzen; d. svojo kazen v ječi, Cig.; — 2) (po nem.) ersitzen, Vrt., Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

doslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig., Jan.; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dostáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) aufhören Bauten aufzuführen; dostavili smo; — 2) (zur Ergänzung) hinzufügen; d. nekoliko besed; — 3) zustellen: pismo d., nk.; (po rus.) liefern, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dostojȃnstvọ, n. die Würde, Cig., nk.; ta gospod je po svojem dostojanstvu duhovnik, Levst. (Nauk); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dovésti, -védem, vb. pf. führend schaffen, bringen, nk.; leiten: vodo d. na kaj, Cig. (T.); — pren. d. koga do česa, jemanden zu etwas bringen, nk.; — po drugih slov. jezikih.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dozdẹ́vanje, n. 1) das Vermuthen, Cig.; po dozdevanju, vermuthlich, Dict.; — 2) der Dünkel, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, die Vermuthung, Cig., Jan., C.; der Schein, die Einbildung, der Wahn, Cig., Jan.; ni bila angelova prikazen noben dozdevek, Ravn.; bodi po resnici ne po dozdevku, kar biti želiš, Met.; on je prestrašen zavoljo dozdevkov svojega srca, Škrinj.-Valj. (Rad); Bog ne sodi po dozdevku, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drága 1., f. 1) die Wasserfurche (z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.-Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drȃžba 2., f. die Versteigerung, die Auction, die Licitation, Cig., Jan., nk.; po dražbi, im Licitationswege, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dražę̑vka, f. das Thälchen, die Vertiefung, (n. pr. na travnikih ali na njivah, kjer se navadno delajo zelniki, ker je po teh draževkah bolj vlažno), BlKr.; — prim. draga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dŕča, f. 1) die Riese, die Holzriese; po drčah spuščajo les z gor, Št.; die Sandriese, Mariborska ok., C.; — 2) die Eisbahn, die Glitschbahn, Cig., Jan., C.; — 3) der Drall (Riese), Vertiefung bei den Büchsenmachern, Cig.; — 4) = ples (šaljivo), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dŕčati, -ím, vb. impf. rutschen, gleiten, glitschen; — tukaj drči, hier ist der Weg schlüpfrig; — dahinlaufen, Jan., M., C.; Po ravnem polju v dir drčijo, Npes.-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drdráti, -ȃm, vb. impf. ratschen, klappern, schnarren; v zvoniku poldne drdra, es ratscht Mittag (z. B. am Charfreitag), jvzhŠt.; voz drdra, der Wagen rasselt; drdraje so bežali polhi v dupla, Jurč.; — lärmen: d. po krčmah, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drekáti, -ȃm, vb. impf. preprosto, grdo govoriti (das Wort: "drek" im Munde führen): Tam, kjer po stari šegi še drekajo, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drenāža, f. podzemeljsko odtakanje vode po ceveh, die Drainage.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drènj, drę́nja, m. das Gedränge; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.-Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Baum; sadno d., der Obstbaum; božje d., der Götterbaum (ailanthus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 2) der Pflug, Mur., Cig., Jan., C., Goriš., Kr.; — 3) ein behauener Baum: der Spindelbaum im Göpel, V.-Cig.; — die Dachstuhlsäule, Cig.; — (jadrno) drevo, der Mastbaum, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drhtẹ́ti, -ím, vb. impf. = drgetati, Cig., Jan., C., Mik., nk.; vse drhti po meni, alles zittert in mir, Z.; drhteč od veselja, nk.; — d. po čem, vor Verlangen nach etwas zittern, Z.; auf etwas erpicht sein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dríčati, drȋčam, vb. impf. 1) gleiten machen: les d., das Holz in der Riese hinabgleiten lassen, Z., Svet. (Rok.); — 2) d. se, auf dem Eise schleifen = drsati se; rutschen: kdor se veliko po kolenih driča, ta se kmalu dela naveliča, Jan. (Slovn.), Cig., Jan., Vrt., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drȋst 2., = drest, mrest: raki gredo po noči na d., C.; tu ima sulec svoj drist ("dris"), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drmástiti, -ȃstim, vb. impf. mit Geräusch gehen, Z.; = po kaki gošči iti, C.; — hastig arbeiten, C., Z.; d. v kaj, hineinsprengen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drmljáti, -ȃm, vb. impf. rasseln: časi po cesti drmlja po šest in več samokoličaric druga za drugo, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drnję́zganje, n. das Winseln, zudringliches Bitten: po mnogem drnjezganju, Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drǫ́bəc, -bca, m. 1) ein kleines Stückchen oder Theilchen von einem Dinge; — der Bruch (math.), Cig. (po rus.); — 2) die Eingeweide, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drobentẹ́ti, -ím, vb. impf. drobno peti, hoditi, pisati, na drobno lomiti itd., Lašče-Levst. (Rok.); pos. kleine Schritte machen, C.; Najrajši le drobentim po cesti, Levst. (Zb. sp.); Micka po trgu drobenti, Npes.-Kres; — trillern, C.; — tudi: drobentíti, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drobə̀t, -btà, m. das Bröckchen, das Bisschen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Hal.-C.; tudi: dróbət, Jan.; po drobtih, brockenweise, Jan.; (pomni: v drobti ("drubti") iti, in Trümmer gehen, zugrunde gehen, Trub. [Post.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drobȋvəc, -vca, m. 1) kdor kaj drobi: der Rostschläger (in Hüttenwerken), Cig.; — 2) das Stückchen, M.; d. kruha, Polj.; z žlico loviti velike drobivce po skledi, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drobnẹ́ti, -ím, vb. impf. beim Gehen kleine und schnelle Schritte machen, trippeln; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Vod. (Pes.); drobnela je kaj ugibično pred mano, LjZv.; konj drobni (beim Passgang), V.-Cig.; zwitschern: ptičice so drobnele po vejicah, Glas.; glasno pojoč in drobneč preleti (lastovica) vaško okrožje, Zv.; — dež doli drobni, ein feiner Regen sprüht herab, Vod. (Izb. sp.); — vino drobni, der Wein perlt, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȓsati, dȓsam, -šem, vb. impf. schleifen, Mur.; schleifend ziehen, C.; schaben, C.; — d. se, gleiten, glitschen, rutschen; po ledu se d.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drsíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. = drsati se (po ledu), Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat (math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz (math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drugǫ̑d, adv. an anderen Punkten, Orten, auf einem anderen Wege, auf anderen Wegen, anderwärts, anderswo herum; po drugod, an anderen Orten; od drugod, anderswoher.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.-Mik.; — pogl. drozgati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) (gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.-Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dumati, -am, vb. impf. = misliti (pri Rezjanih po St. Vrazu, SlN. XII. 154.); ahnen, M. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.-Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dušjè, n. der Quendel (thymus serpyllum), C.; z dušjem nastilajo o kresu po hišah, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȗška, f. 1) der Athem, C., Mik.; nemam duške (n. pr. po hitrem teku), človek smrdljive duške, vzhŠt.-C.; — der Zug: na eno duško izpiti, in einem Athem austrinken, vzhŠt.-C.; — 2) das Luftloch, Mur., Cig., C.; — 3) pl. duške, die Geburtswehen, C., Mik., Valj. (Rad); — 4) duška, neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dȗškati, -am, vb. impf. 1) Athem schöpfen (um sich zu erholen), M.; počivati in duškati po poti, Gor.; ribe duškajo, schnappen nach Luft, Ljub.; — 2) die Communication mit der äußeren Luft ermöglichen: d. sod, vzhŠt.-C.; zamrzle ribnike d., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dvȃ, m. dvẹ̑, f. n. num. zwei; po dva, je zwei; po dva in dva, paarweise; = dva po dva, V.-Cig.; — ura je dve, dve je, es ist zwei Uhr; ob dveh, um zwei Uhr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dvoglę́dən, -dna, adj. dvogledni kot, die Parallaxe, Cig. (T.); — po češ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dvogọ̑vor, m. das Zwiegespräch, Z., Jan., ZgD.; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.-Mik.; d. na (nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dvoúmən, -mna, adj. 1) zweideutig, doppelsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; rad je kaj dvoumnega povedal, Zv.; — 2) (po hs.) zweifelhaft, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dvoȗmje, n. 1) der Doppelsinn, die Zweideutigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) (po hs.) der Zweifel, Cig. (T.), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.-Jan. (Slovn.); — prim. jeden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

edūkt, m. po kemični poti izločena tvarina, das Educt (chem.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ȇnkrat, adv. 1) einmal; še e., noch einmal; — 2) na e., auf einmal, plötzlich, (po nem.); — 3) = nekdaj, kedaj, einmal; (po nem.); tudi: enkràt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

enostrȗnka, f. das Monochord, Cig. (T.); — po rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

enovę̑rnik, m. enoverniki, die Glaubensgenossen, Cig. (T.); — po stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

èrb, ę́rba, m. po nem. Erbe, pogl. dedič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

fābrika, f. die Fabrik; — prim. tvornica; it. fábbrica; (tudi: fabríka po nem. Fabrik).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

fābriški, adj. Fabriks-; po fabriško, fabriksmäßig, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.-C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

fȓfrast, adj. schleuderisch, flatterhaft, leichtsinnig, Z., jvzhŠt.; — frfrasta deklica, ki rada po plesih frfra, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

frfráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Cig., C.; — po plesih frfrati, C.; — 2) fuchteln: z lučjo f., jvzhŠt.; hudlerisch arbeiten, Z.; übereilig etwas thun, jvzhŠt.; — 3) sprudeln, Fr.-C.; brodeln, Mur.; — plappern, SlGor.-C., Valj. (Rad); prim. brbrati; — 4) auf einer Pfeife aus Birkenrinde gewisse schwirrende Töne hervorbringen, Mur., Fr.-C.; prim. frfravka 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

fríča, f. v uganki: friča frača, po gozdu prasiče vrača (= glavnik), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

fŕkati 1., fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.-C.; — 3) spritzen (intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

frnīkola, f. das Schnellkügelchen (kamena kroglica, s katero po mestih in trgih dečki igrajo), Ljub.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gátiti, -im, vb. impf. 1) stopfen, Meg., Cig., Jan.; trde jedi gate život, harte Speisen verstopfen den Leib, Cig.; füttern, schoppen, Mur., SlGradec-C.; otroka g., C.; — v grlu se mi gati, es drückt mich im Halse, Fr.-C.; — soparica gati, die Hitze ist erstickend, Z., Blc.-C.; — g. se = stiskati se, ovce se gate, Krn-Erj. (Torb.); po zatohlih, smradnih prostorih se gati gladno siromaštvo, Zv.; — 2) eindämmen, deichen, Cig., Fr.-C.; — 3) hindern: g. posvečenje, ogr.-C.; — tudi: gatíti, -ím.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gȃz, m. = gaz f.: po ozkem gazu, Jurč.; gaz je slab, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.-C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.-C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.-C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

germanīzəm, -zma, m. po svojstvu nemškega jezika narejen izraz ali rek, der Germanismus, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gízda, f. 1) die Hoffahrt, Mur., Mik.; — übermäßiger Aufwand in der Kleidung, C., vzhŠt.; der Luxus, Jan., Cig. (T.); — 2) (po hs.) der Schmuck, Erj. (Min., Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gladẹ́ti, -ím, vb. impf. hungern, Hunger leiden, Mur., ogr.-Valj. (Rad); — heftig verlangen: g. po čem, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glȃdež 1., m. 1) ein Werkzeug zum Glätten, der Glätter, Cig.; der Glättzahn, V.-Cig.; das Bügeleisen der Schneider, Gor.; suknarski gladež, die Tuchkarde, Cig.; — 2) gladež — pumpež (tako govore neko igro igraje: eden po mizi z roko gladi, drugi pa skuša po njej udariti), Kr.; — 3) die Mannstreu (eryngium amethystinum), Rodik-Erj. (Torb.); — die dornige Hauhechel (ononis spinosa), Jan., M., Medv. (Rok.); — die Kardendistel (carduus crispus), Št.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gláditi 1., glȃdim, vb. impf. 1) glätten; polieren, Cig. (T.); g. britev, abziehen, Cig.; perilo g., glätten, bügeln, Cig., Jan.; rollen, C.; — jezik g., die Sprache vervollkommnen, nk.; — smreke g., Fichtenbäume entästen, Jarn.; — 2) streicheln; g. koga po čelu, po licu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glasíti, -ím, vb. impf. 1) hören lassen: iznašel je, izrečene besede tako daleč glasiti, kakor daleč hoče, Vod. (Izb. sp.); ne bom molčal, temuč bom glasil, Jsvkr.; — melden: iz Rima glasijo, von Rom wird gemeldet, V.-Cig.; kakor se glasi, dem Vernehmen nach, Cig.; — verkündigen: evangelij Kristusov g., ogr.-C.; ime Kristusovo g., Jsvkr.; — 2) lauten, Cig. (T.); — 3) g. se, Laute von sich geben, sich melden: kos se že glasi; gonjači se glase, die Treiber werden laut, Cig.; po časopisih se g., sich in den Zeitungen vernehmen lassen, Levst. (Zb. sp.); — klingen, tönen; zvon se glasi; kar pravite, se lepo glasi, V.-Cig.; — lauten; pismo se tako glasi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glę́davəc, -vca, m. 1) der Zuschauer; — 2) = prorok (po nem. "Seher"), Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glẹ̑n, m. 1) der Schleim, Cig. (T.), C., DZ.; der Geifer: g. cedi žival, geifert, Levst. (Nauk); der Fischschleim, ogr.-C.; der zähe Schleim am Krautwasser, C.; der an den Wänden des Spülschaffes haftende Satz, kajk.-Valj. (Rad); überhaupt ein zäher Satz von einer Flüssigkeit, C.; glen se dela po jeziku, die Zunge ist belegt, jvzhŠt.; — 2) der schwarze Fleck an den Pferdezähnen, die Kennung, Cig.; (glin, V.-Cig.); — 3) der Schlamm, Cig., Jan., C., Št.-Mik.; — mit Wasser vermischter Schlich (im Bergbau), V.-Cig.; der Letten, Guts.; — 4) der grüne Wasserschlamm, Polj.; — der Wasserfaden (conferva sp.), Renče-Erj. (Torb.); — 5) eine Viehkrankheit, Rib.-Mik.; Abzehrung und Durchfall beim Rinde und Kleinvieh, C., die Viehwassersucht, Mur., Cig., Met.; (glin) die Fäule, Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glȋstnica, f. 1) die Lysimachie (lysimachia), C.; — = svečinje, neka trava po gozdih z modrim cvetjem (lek za gliste), C.; — tudi = vratič, Jan.; — 2) glistnice = glisti, C., Št.-Valj. (Rad), Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče-Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.-C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glomẹ́ti, -ím, vb. impf. gierig sein, heftig verlangen: krava glomi po mladini, frisst gierig junges Gras, Z.; g. po resnici, Let. 1871, 297.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

glǫ̑ta, f. 1) das Unkraut, Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm.-Erj. (Torb.); der Ausschuss im Getreide: pri rešetanju glota skozi rešeto pada, Gor.; — 2) die Zwenke (brachypodium), Medv. (Rok.); — tudi: der Lolch (lolium), Medv. (Rok.); — 3) (po stsl.) der Pöbel, das Gesindel, Cig., Šol., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gnȃnje, n. 1) das Treiben; — der Antrieb: po gnanju sv. duha, Burg.; — 2) der Drang, der Hang, Cig. (T.), ZgD.; — 3) der Trieb des Schießgewehres, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf (mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.-Mik. (V. Gr. III. 173.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno-Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno-Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.-C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gǫ̑dba 1., f. die Musik, Cig., Jan., nk.; vvodna godba, die Ouverture, Jan. (H.); — po češ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

godčeváti, -ȗjem, vb. impf. po godčevsko se vesti (n. pr. lažnjivo pripovedovati), DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gǫ́dčevski, adj. Musikanten-; pri godčevski mizi, Jurč.; ta je godčevska, das ist ein Musikantenstücklein, das ist erdichtet, Mik.; possenhaft, Cig., Jan.; po godčevsko se vesti, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

godi, adv. 1) genehm, lieb: to mu je godi, dečle so mu preveč godi, Kor.-Jarn. (Rok.); če vam je godí = če vam je po godu, prav, pri Koboridu-Erj. (Torb.); — 2) = koli, C.; — prim. stsl. godê.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gǫ̑dina, f. 1) das Jahr, C., Prip.-Mik. (hs.); — 2) das Namensfest, Tolm.-C.; — 3) der Regen, Prip.-Mik., BlKr.; tiha g., kadar po malem prši, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.-Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

golȃzən, -zni, f. 1) coll. das Gewürm, kriechendes Ungeziefer; — 2) ein baumloser Fleck im Walde, Dol.-Erj. (Torb.); jagode rasto po gozdnih golaznih, Let.; — die im Getreide durch Ungeziefer verursachte kahle Stelle, Met.; Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gololę̑dica, f. das Glatteis, Jan.; po noči se je naredila gololedica, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

golomíšiti, -mȋšim, vb. impf. 1) blinde Kuh spielen, UčT., Notr.; — 2) sem ter tja laziti, po nepotrebnem si dati kaj opraviti, C.; kaj golomišiš na vse zgodaj? Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gółta, f. 1) = golt 1), Dol.; (polhi) bodo po tvoji golti polzeli, Jurč.; — 2) der Vielfraß, Gor.; — 3) pl. golte, die häutige Bräune, C., Nov., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gółtən, -tna, adj. 1) Schlund-, Kehl-, Cig., Jan.; — 2) gefräßig: polhi so nekako goltne živali, Slc.; g. po čem, gierig, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gomárati, -am, vb. impf. = komarati, krabbeln, Notr.; otrok po četverih gomara, C.; Bog pravi: gomaraj, da ti bom pomagal, Npreg.-Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

goməzẹ́ti,* -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.-C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

goməzíce, f. pl. 1) die Gänsehaut: gomezice po meni letijo, poletavajo, ein Schauer überläuft mich, ich bekomme die Gänsehaut (z. B. vor Schrecken), Fr.-C., SlGosp.; — 2) die in einer Flüssigkeit beim Moussieren aufsteigenden Bläschen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gomízice, f. pl. = gomezice: gomizice po meni letajo, igrajo, ein Schauer läuft mir über die Haut, Z., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gomizljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kribbeln, wimmeln, Cig., Jan.; mravljinci gomizljajo, Dict.; — po udih mi gomizlja, Z.; — 2) moussieren, M.; vino gomizlja po kozarcih, Nov.; Blasen bilden: če deneš na stolčeno kredo nekoliko jesiha, bo jelo to brž peniti se in gomizljati, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

góniti, gǫ́nim, vb. impf. 1) wiederholt treiben; živino na pašo g.; zver s psi g., hetzen, jagen, hudoba ga goni, der Teufel reitet ihn, Cig.; g. otroke v šolo, die Kinder fleißig zur Schule halten, Cig.; — g. koga, fordern = terjati, Cig.; — pijača, ki na vodo goni, harntreibendes Getränk, Cig.; goni me, ich habe das Abweichen, Cig.; — kamenje v hišo g., (pf. zagnati), BlKr.; drva po vodi g., Holz flößen, Jan.; kolo g., ein Rad treiben; vrtavko g., den Kreisel treiben; mehove g., die Bälge treten; rühren (beim Buttern): celo uro uže gonim, pa se neče storiti, Polj.; — vedno svojo g., immer dasselbe wiederholen, sagen, behaupten; "joj, joj!" je zmerom gonil, Ravn.; zmerom svojo goni slavček, immer dieselben Lieder singt die Nachtigall, Preš.; — ljudje gonijo (= pravijo), da bo vojska, Z.; — 2) g. se, a) sich herumtreiben, schäckern; otroci se gonijo po trati; — b) brunften, läufig sein; krava, kobila, psica se goni.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gorečíca, f. 1) die innere Hitze (z. B. im Kopf), Lašče-Levst. (Rok.); — g. se je razlivala po licih krasotice, Zora; — 2) das Sodbrennen; — 3) gorę́čica = gorečnost, Jan.; — 4) der Enzian (gentiana), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

góri, adv. 1) oben; tam gori, droben; gori omenjen, obenerwähnt, Jan., nk.; — 2) hinauf; gori in doli, auf und ab; — gori! auf! (po nem.): Gori, gori! brodniki! Nas boste črez vozili, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gorjȃčar, -rja, m. človek, ki z gorjačo po svetu hodi: Gorjačarji, tatovi in cigani Po svojem govore, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gorjȃnski, adj. die Gebirgsbewohner betreffend, Gebirgs-; po gorjansko, nach Art der Gebirgsbewohner.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gorjúšica, f. der Senf (sinapis), Z.; — po stsl. gorjuha; pogl. gorčica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gosláriti, -ȃrim, vb. impf. den Geiger abgeben, geigen: g. po krčmah, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

góspica, f. 1) das Fräulein, nk. (po hs.); gospíca, Valj. (Rad); — 2) der Silberstrich oder der Kaisermantel (argynnis Paphia), Cig., C., Erj. (Ž.); — 3) die Wasserjungfer (calopteryx sp.), Notr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; (gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.-Mik., Krelj-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gospóski, adj. Herren-; gosposka zbornica, das Herrenhaus, nk.; den Herrenleuten gehörig, sie betreffend, ihnen entsprechend; gosposke šege, po gosposko živeti, oblačiti se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam (nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.-Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — (compar. gostejši, gošči, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gostarȋja, f. 1) = gostaštvo, M.; — 2) po nem. Gasterei, Cig., Jan., Jsvkr., Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

góstje, n. = gostí, BlKr.-M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gostolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern, zu schlagen pflegen, Jan., C.; Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo, Npes.-K.; lastovica veselo gostoleva v sinjem zraku, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gostǫ́vščina, f. die Gasterei: po gostovščinah hoditi, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.-C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

govoríca, f. 1) das Gerede, das Gerücht; g. je, es geht das Gerücht; g. se je raznesla po vsem mestu, das Gerücht durchlief die ganze Stadt, Cig.; po deželi je šla govorica, LjZv.; — 2) die Rede: Marsikdaj se govorica ti zmeša, Preš.; — das Gespräch, die Unterhaltung, Cig., Jan.; ne poide mu tako naglo g., Jurč.; — 3) die Sprechweise: die Mundart, C.; domača g., heimatliche Klänge, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid-Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega (nam. o tem), Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami (Notr.), po grabljah (Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče-Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc-Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke (v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke (v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke (v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken (zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.-Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grdoglę́diti, -glę̑dim, vb. impf. scheel ansehen: oko, katero svojega očeta grdogledi, Ravn.; vaščanje so me prej grdogledili in mi nagajali, LjZv.; grdogledili so ga zato, da je govoril z gospodi po slovensko, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grébsti, grébem, vb. impf. scharren, graben; kratzen, C.; — vino grebe po grlu, der Wein kratzt, Cig.; — to me grebe, das grämt mich, Cig.; prim. grabiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grecīzəm, -zma, m. po svojstvu grškega jezika narejen izraz ali rek, der Gräcismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grę̑dnica, f. 1) deska, po kateri živad na gredi (grede) hodi, Fr.-C.; — pl. grednice, vzhŠt.-C.; — 2) die Stufe: iz hlodov seka grednice ali stopnice v gredi, Ravn. (Abc.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.-Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gríva, f. 1) die Mähne; konjska griva, die Pferdemähne; starkes Haupthaar (zaničlj.), vzhŠt.-C.; — der Haarbusch am Helm, Cig.; — 2) der mit Gras bewachsene Rainabhang, der Rain, Mur., vzhŠt.-C., BlKr.; der Bergsaum, SlGor.-C.; — grasiger Platz im Weingarten, Mariborska ok.-Kres; — grive, mit Gras bewachsene Erhöhungen, z. B. auf Aeckern, BlKr.; — = trata, Vrt., Zv., LjZv.; dekleta so se vrtela po mehki grivi, SlN.; — 3) rumena g., die Bärentatze, die gelbe Keulenmorchel (clavaria flava), Tuš. (R.); — konjska g., der hanfartige Wasserdost, der Hirschklee (eupatorium cannabinum), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grīvna, f. 1) das Halsband, Z.; die Halskette, Erj. (Min.), (stsl.); — 2) (po češ.) die Mark, Cig. (T.), C.; nemška g., die Reichsmark, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grízenje, n. das Beißen; — g. (po trebuhu), das Bauchgrimmen, die Kolik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grmázditi, -ȃzdim, vb. impf. po gošči hoditi, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gŕnəc, -nca, m. 1) listni koš, Hal.-C.; — 2) der Tiegel, h. t.-Cig. (T.); — der Topf, Cig., Jan.; (po drugih slov. jezikih).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grǫ̑d, m. 1) der Mühltrichter, Cig., C., M., Št.; "posoda v mlinu, v katero se žito vsipa, da potem po koritcu na kamen pada", Mik.; = pl. grodi, Ig; — 2) der Brunnenkasten, ogr.-C.; — 3) die Schiebtruhe, Mur., Cig., Jan., Nov.-C.; SlGor.; — prim. grot.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grozíti 2., -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.-Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.-M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.-C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.-C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.-Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.-Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gȗkati 2., -am, vb. impf. z deščico na vrvci privezano mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe, Koborid-Erj. (Torb.); — prim. hukati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

halabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabukati, Cig.; po hodnikih h., Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hčȋ, hčę̑re, f. die Tochter; domača hči, die Haustochter; hči po mleku, die Milchtochter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hę́njati (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — (po Škrab. [Cv. XII. 12.] hẹ́njati, iz srvn. hengen = nachlassen, aufhören).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

her, adj. schief, kajk.-C.; klobuk na hero (= po strani) nositi, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.-C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse (zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hȋšnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.-C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hlápniti, hlȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, haschen: po čem h., Cig., Jan., vzhŠt.-C.; — 2) hlapniti koga, jemandem einen Schlag versetzen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hlastáti 1., -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, haschen, nach etwas gierig greifen; po čem h., Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.); po sapi hlastati, Vrtov. (Km. k.); — ljudje so hlastali le po čarovnih stvareh, Glas.; — gierig essen oder fressen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Dol.; — 2) schnell arbeiten, hudeln, C., Z.; — tudi: hlástati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hlástən, -stna, adj. hastig, gierig, Cig. (T.), nk.; h. po čem, gierig nach etwas, C.; hlastno jesti, gierig, hastig essen, SlN.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hlastę́žən, -žna, adj. gierig, gefräßig, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); povodnja perutnina, hlastežna po samih ribah in žabah, LjZv.; hlastežno smo pojedli kruh, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hlepẹ̑nje, n. das Verlangen, die Sucht, Cig., Jan., nk.; h. po časti, die Ehrsucht, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hlepẹ́ti, -ím, vb. impf. sich heftig sehnen, heftig verlangen; h. po čem, Mur., Cig., Jan., C.; h. po časti, nach Ehre dürsten, Cig.; h. na kaj, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hlikati, hlȋkam, -čem, vb. impf. 1) schwer athmen, heftig athmen, schnaufen, röcheln, Št.-C.; — schluchzen, C.; — 2) h. po čem, sich nach etwas sehnen, vzhŠt.-C.; — prim. hlipati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hliptáti, -ȃm, vb. impf. nach Luft schnappen, schwer athmen, keuchen, Mur., Cig., Jan., C.; konj po zraku hlipta, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hòd, hóda ali: hǫ̑d, hodȃ, m. 1) das Gehen, der Gang, Dict., Mur., Cig., Jan.; očistite pot, da svoboden in miren hod imate k očetu, Krelj; obdrži moj hod po tvojih stezah, Trub.; naš hod ni se uganil od tvojega pota, Dalm.; hod mi počasi gre, C.; (dekle) je dobrega hoda, Npes.-Vraz; — tri ure hoda, drei Stunden Weges, tri dni hoda, drei Tagreisen; — der Marsch, der Zug, Cig., Jan., DZ.; — der Lauf (mech.), Cig. (T.); h. svetlobnih žarkov, Žnid.; — h. ukov, der Studiengang, DZ.; pravilni h. obdelovanja, der regelmäßige Gang der Bearbeitung, DZ.; — 2) pl. hodi, die Gänge, die Gallerien, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hóditi, hǫ́dim, vb. impf. gehen, zu gehen pflegen, wandeln; po svetu h., in der Welt herumwandern; denarji hodijo med ljudstvom, d. Geld ist im Umlauf, DZ.; kuga hodi po deželi, die Pest regiert im Lande, Cig.; h. s kom, mit jemandem Umgang pflegen; po svojih potih h., seine Wege gehen; po svojih opravkih h., seinen Geschäften nachgehen; za vinom, za slivami h., Wein, Zwetschken einkaufen, C.; za kom h., jemandem nachsteigen; temotne poti h., dunkle Pfade wandeln, Cig.; njegove poti hodi, Ravn.-Mik.; po koga h., jemanden abzuholen pflegen; daleč po vodo h., weither Wasser zu holen pflegen; v cerkev, v šolo h., die Kirche, die Schule besuchen; na božjo pot h., wallfahrten; težko h., übel zu Fuße sein; ob palici h., an einem Stocke gehen; bos h., barfuß zu gehen pflegen; ne hodi k meni, komm mir nicht in die Nähe; ni ti treba k meni hoditi, du brauchst dich nicht zu mir zu bemühen; ne hodi več danes domu; geh heute nicht mehr nachhause! — po koncu h., einen aufrechten Gang haben; — umher gehen: grdo je, če tak raztrgan in cunjast hodim, Ravn. (Abc.); klavrni hodimo, Ravn.; hodi! trolle dich weiter! marsch! — on na to hodi, da —, er geht darauf aus, —, ogr.-C.; v škodo h. komu, jemanden beeinträchtigen, Cig.; ta reč mi po glavi hodi, das macht mir Sorgen, wurmt mich, Cig.; — ergehen: kako je pak hodilo Kristusu, wie ist es Christo ergangen? Krelj; slabo jim je hodilo, Jurč.; — lahko, težko mi hodi, es kommt mir leicht, schwer an, vzhŠt.-C.; to drago hodi, das kommt theuer zu stehen, C.; v prid, na korist, na dobro, na hvalo h., frommen, zugute kommen, Cig.; ljudem je prav hodilo, da ..., Ravn.: vse bo prav hodilo, alles wird gut ausfallen, Jurč.; to mi na poštenje hodi, das gereicht mir zur Ehre, ogr.-C.; na malo (na pičlo) h., abnehmen, ausgehen: denarji mi hodijo na malo, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hodník 1., m. 1) = hodec, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Fußsteig, (hǫ̑dnik) Notr.-Erj. (Torb.); — das Trottoir, C.; — der Gang (am oder im Hause), C.; po hodnikih halabučiti, Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

homeopatȋja, f. zdravljenje po pravilu, da se bolezen leči z lekom, kateri v zdravem telesu isto bolezen povzročuje, die Homöopathie.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi (n. pr. zelje in fižol), Idrija-Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hramóta, f. der Wassertümpel: po hramotah so ribe, Barje pri Ljub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hrbə̀t, -btà, m. 1) der Rücken; na hrbtu nositi kaj; po hrbtu dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen; h. komu pokazati, jemandem den Rücken kehren; za hrbtom, hinterrücks; — 2) der Erdrücken, der Landrücken, der Bergrücken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; pogorski h., Jes.; — 3) die Rückenseite einer Klinge, Cig., C.; — 4) die Kehrseite einer Münze, V.-Cig., Jan.; die Rückseite eines Schriftstückes, Levst. (Nauk); — 5) pl. hrbti, Seitenleisten, Seitenbretter am Bauernwagen (anstatt der Leitern), Cig., M., C., BlKr., Rib.; — tudi hŕbət, -bta, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hrepenẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sehnen, verlangen; h. po čem; hrepeni dober biti, Ravn.; V podobah gledat' hrepeni veselje Življenja rajskega, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hrę́pniti, hrę̑pnem, vb. pf. ein Geräusch machen, wie wenn etwas zusammenstürzt, krachen, C., M.; schlagen: koga po glavi h., SlGosp.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hrgánja, f. 1) der Flaschenkürbis, C., Z.; — der daraus gemachte Heber, SlGor.-C.; — 2) eine Art Flasche, Mur.; s hrganjo po vino iti, Danj. (Posv. p.); — 3) = buča, der Schädel (zaničlj.), C., Trst. (Let.), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.-Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hŕkati, hȓkam, -čem, vb. impf. 1) sich räuspern, Mur., Cig., Jan.; kri h., Blut auswerfen, Cig.; — 2) schnarchen, Meg., Mur., Jan., ZgD., Dol., jvzhŠt.; uže je po debelo hrkal in spal, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hudȋčji, adj. Teufels-, teuflisch: Po hudičje črno lice 'ma, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hudodẹ̑łəc, -łca, m. = hudodelnik, Cig., Jan.; Bog tepe hudodelce po hudodelcih, Ravn.; naj ne mamijo hudodelca, še dalje počenjati kazensko dejanje, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hudoréči, -réčem, vb. pf., nam. hudo reči, fluchen, schimpfen, Trub.-C.; (po lat. maledicere).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

husár, -rja, m. = huzar, po drug. slov. jezikih-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hȗš, interj. Zuruf an Schweine, um sie fortzutreiben, BlKr.; — huš huš! (tako se govori po otročje, kadar je mraz).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hvála, f. 1) das Lob; hvalo dajati komu, jemanden preisen, verherrlichen; pojte hvalo Gospodu, lobsinget dem Herrn; hvale vreden, lobenswert; hvale, Lobsprüche, C.; velike hvale dajati, große Lobsprüche ertheilen, Cig.; na hvale kam priti, auf lobende Anempfehlung hin irgend wohin kommen, C.; hvalo šteti komu, eine Lobrede jemandem halten, M.; svoja hvala se po blatu valja, = eigenes Lob stinkt, Npreg.; — 2) der Dank; hvala! ich danke! hvala lepa! (lepo hvalo, Št.-C.); schönen dank! lepa hvala Vam bodi za pisemce, Levst. (Zb. sp.); — hvala (bodi) Bogu! Gott sei Dank! hvalo (hvale) dolžan biti, zu Dank verbunden sein, Cig., nk.; — 3) na hvalo priti (hoditi, biti), zustatten kommen, zugute kommen, Cig., Jan., C., Dol.; morda mi utegne še na hvalo priti, (= "so dass ich Dank dafür wissen werde"), Levst. (Zb. sp.); vse to gospodarju na hvalo pride, Vrtov. (Km. k.); te ugodnosti bodo vsem na hvalo hodile, DZ.; — po hvali mi je = na hvalo mi je, C.; es ist mir erwünscht, Jan.; tudi: v hvalo mi je, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.-Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ikōna, f. das Bildnis, Z.; (stsl. po gr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.-Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.-C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.-Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen (gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.-Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben (germ.); rad i. koga, gerne haben (germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen (germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.-Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.-Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.-Mik. (V. Gr. III. 176.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

in, adj. = drug, Z., nk.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; — po drugih slovan. jezikih.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

induktīvən, -vna, adj. navoden, po indukciji se ravnajoč, inductiv, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

interpúnkcija, f. ločitev po ločilnih znamenjih, die Interpunction, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

iskretati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. funkeln, flimmern, C., Z.; = i. se: ledeni drobci se iskrečejo po strehi, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ȋsti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.-Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izdȃjati,* -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.-Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.-nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izdȋšək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izgladováti, -ȗjem, vb. pf. aushungern, Mur.; izgladovan, ausgehungert, Jan.; hoja po gorah jih je izgladovala, Bes.; — i. se, sich abhungern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izgołtíti, -ím, vb. pf. = izgoltati: posamezne besede, kakor po sili izgolčene, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izgovoríti, -ím, vb. pf. 1) aussprechen: napačno besedo i., ein Wort falsch aussprechen; — 2) eine Rede zuende bringen, ausreden; pusti ga, naj izgovori; — 3) i. se, sich durch Reden erschöpfen, Cig.; — 4) (mit Erfolg) entschuldigen; izgovori nas pri gospodu, Jap. (Prid.); — 5) ausbedingen, vorbehalten; izgovorjeni užitek, das Ausgedinge, Cig.; i. je treba, es muss als Bedingung gestellt werden, Levst. (Nauk); — 6) beschwören (z. B. einen Schlangenbiss), M.; — 7) (po nem.) i. komu kaj, jemandem etwas ausreden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izhȃjati, -am, vb. impf. ad iziti, izhoditi; 1) heraus-, hervorkommen: solnce izhaja, die Sonne geht auf (nam. v knjigah nav. vzhajati, prim. Cv. VIII. 4.); — erscheinen: časniki izhajajo vsak dan; — abstammen, Cig., Jan.; iz kakega rodu, od Davida i., Cig.; — iz česa i., aus etwas hervorgehen, die Folge sein, Cig., Jan., nk.; to izhaja iz tega, das hat seinen Grund darin, Cig.; — 2) (po nem.) auskommen, sein Auskommen finden; težko i., z malim i., sich mit Wenigem behelfen; ali boš izhajal z denarjem? dobro i. s kom; ni i. ž njim; — 3) i. se (dobro, slabo), ausschlagen, ausfallen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izhítiti se, -hȋtim se, vb. pf. ausschlagen: izhitili bi se mu po komolci tvori, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izigráti, -ȃm, vb. pf. 1) ausspielen; karto i., Cig., Jan.; — kako blago i. (po loteriji), Cig., (po nem.); — 2) zuende spielen, ausspielen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izȋmək, -mka, m. die Ausnahme, Jan., Cig. (T.), DZ.; po izimku, ausnahmsweise, Levst. (Nauk); colni i., der Zollausschluss, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izíti, izídem, izšə̀ł (izášəl, Krelj, izə̀šəł, C.), vb. pf. 1) herausgehen, hervorkommen, Cig., Jan.; kadar nečisti duh od človeka izide, Krelj; aufgehen, Cig.; solnce je izešlo, Dalm.; prim. Cv. VIII. 4.; — erscheinen, (o knjigi), ergehen (o ukazu), Cig., Jan., nk.; izešel je drugi zvezek, Cv.; — 2) i. se, einen Ausgang nehmen, ausfallen; i. se po sreči, gut, glücklich enden; geschehen, in Erfüllung gehen; izidi se volja tvoja; kako se je izašlo ("zašlo") ali zgodilo? Krelj; izešlo se je, es ist in Erfüllung gegangen, C.; v tem pomenu tudi: iziti, Cig.; — 3) i., ausreichen: ravno je izešlo, jvzhŠt., (po nem. "ausgehen").

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izjẹ̑d, f., Z., nav. pl. izjẹ̑di, was man beim Speisen als nicht entsprechend unverzehrt lässt, solche Speisereste; tudi: die Viehfutterreste, Mur., Cig., Jan., Lašče-Erj. (Torb.), Polj., Št.; izjedi delati, = pri jedi izbirati, odrezavati, na stran devati, kar ni po godu, Z., Ljub.; izjedi ne maramo, ostankov pa, Z.; mišje izjedi, der Mäusefraß, Z.; der Schaden an Feldfrüchten, den das Wild durch Abfressen verursacht, V.-Cig.; (tudi: izjed, m., Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); (hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izkȗs, m. der Versuch, das Experiment, die Probe, Cig. (T.), Vrt.; izkuse delati, experimentieren, Cig. (T.); i. s puhalnico, die Löthrohrprobe, Cig. (T.); po teoriji in po izkusih, Žnid.; die Probe (math.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izlȃga, f. 1) die Ausladung, das Debarquement, Cig.; — 2) die Auslage (für Waren), Cig.; — 3) (po nem.) = razlaga, die Auslegung, die Deutung, Dalm.; sanjske izlage, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izlȃganje, n. 1) das Herauslegen; — das Ausladen, Cig.; — 2) = razlaganje: po izlaganju sv. Gregorja, Bas.; i. teoretičnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanstva, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izlẹ̑čək, -čka, m. 1) der Extract (chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), DZ.; — 2) (po nem.) der Auszug (aus einem Schriftwerke), nk.; (nam. izvleček).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise (math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.-M., Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izmetávati, -am, vb. impf. ad izvreči, izmetati I.; 1) herauswerfen; (werfend) ausladen; vrage i., die Teufel austreiben, ogr.-Valj. (Rad); — 2) zobe i., daran sein, die Lamm- oder Füllenzähne zu verlieren, ausbrechen (o ovcah in konjih), Cig.; — 3) i. se, in Aehren schießen, Aehren ansetzen; pšenica se izmetava, vzhŠt.-C.; — tvor se izmetava, bildet sich, Z.; — 4) i. se po kom, jemandem nachgerathen, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

iznaroditi, -im, vb. pf. (narejeno po nem. glagolu: entnationalisieren, Nov., Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

iznevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) i. koga, treulos machen, C.; — i. se, abtrünnig werden; on se je bil izneveril Nebukadnezarju, Dalm.; i. se svoji stari navadi, LjZv.; — 2) i. se, ungläubig werden, Cig.; — 3) (po nem.) veruntreuen, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izobẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., nk.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izogȋbək, -bka, m. etwas, dem man ausweichen muss: stal je po cele ure poleg biljarda ali poleg kvartne mize, igralcem napotje, točajem izogibek, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izostáti, -stȃnem, vb. pf. ausbleiben, Jan., nk.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel (math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpeljávati, -am, vb. impf. ad izpeljati, Cig.; 1) herausführen, herausfahren: i. drva po grdem kolovozniku, Levst. (Zb. sp.); i. ptičke, Z.; — 2) ableiten: besede i., Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpítati 2., -pȋtam, vb. pf. 1) erfragen, auskundschaften, Mur., Cig.; = po ovinkih izprašati, Ip.-Erj. (Torb.); — 2) abfragen, Št.-Cig.; verhören, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpo-, praef. (nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpočítati (dodatek k slovarju) 1), dodaj: erwägen: zapovedi božje po gostem premišljevati in izpočitati, (spo-) Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpreglèd, -glę́da, m. 1) das Einsehen, die Einsicht, Mur., Jan.; — die Enttäuschung, Cig.; — 2) = pregled, der Ueberblick, C.; — 3) die Nachsicht, die Dispens, der Nachlass, Cig., Jan.; i. davka, nedoletnosti, Cig.; — 4) das Uebersehen, das Versehen, Cig., C.; po izpregledu, aus Versehen, Gor.; — 5) na i., zum Vorschein: ni ga na i., er lässt sich nicht blicken, Gor., Dol.; gospod pride na i. (sp-), kommt in Sicht, Zv.; dolgo ga ni bilo na i., Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izprehȃjati, -am, vb. impf. ad izpreiti, izprehoditi; 1) anwandeln: groza, strah me izprehaja; barve te izprehajajo, du spielst alle Farben, Jap. (Prid.); — 2) i. se, lustwandeln, spazieren; i. se po travnikih; — 3) das Vermögen zu gehen erlangen: kruljavi izprehajajo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izprevȃjati, -am, vb. impf. ad izprevoditi; 1) hin- und herführen; herumführen; konje izprevajajo po vožnji, da se polagoma ohlade, jvzhŠt.; — 2) begleiten, Mur., Cig., Jan., ogr.-M.; mrtveca i., eine Leiche begleiten, BlKr.-M.; duhovnik izprevaja, der Priester hält ein Begräbnis ab, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izprevìd, -vída, m. die Einsicht, das Ermessen, Cig., Jan.; po izprevidu, prepuščeno je njegovemu izprevidu, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izprevóditi, -vǫ́dim, vb. pf. das Geleite geben: i. koga, Cig., Jan.; — umherführen, Jan.; i. konja po vožnji, da se počasi ohladi, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpríščiti se, -im se, vb. pf. ausschlagen, Cig.; izpriščilo se mu je po životu, er hat einen Ausschlag bekommen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. mit einem Hauche herausstoßen, Cig.; Turek je bil tu, kakor bi ga bila po noči zemlja izpuhnila, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izpustíti, -ím, vb. pf. 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; i. živino iz hleva, ptiča iz kletke, človeka iz ječe; Noe izpusti krokarja, — nato izpusti goloba, Dalm.; i. iz učenstva, freisprechen, Cig.; iz službe i., aus dem Dienste entlassen, Levst. (Cest.); fahren lassen: vrv iz rok i.; žrebelj je izpustil, = ne drži več; vodo iz ribnika i., abfließen lassen; vino iz soda i., den Wein ausfließen lassen; — hervorbrechen lassen: žarke i., ausstrahlen, Cig.; svit se je izpustil, es graut, es tagt, C.; jok i., zu weinen anfangen, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) i. se, ausbrechen, ausfahren (von Ausschlägen), Cig.; nekaj se mu je izpustilo po obrazu, er hat im Gesichte einen Ausschlag bekommen, jvzhŠt.; — 3) i., auslassen, weglassen: i. besedo; vorüber gehen lassen; ne izpusti nobene veselice, er versäumt keine Unterhaltung.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izrẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) auslösen, Mur., Cig.; — 2) (po nem.) = izkupiti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izrívati 1., -am, vb. impf. ad izriniti; herausdrängen, Cig.; — i. se, ausschlagen: nekaj se mi po životu izriva, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izròk, -rǫ́ka, m. der Spruch, die Sentenz, Cig., C.; — das Edict, Cig., DZ.; po izroku, edictaliter, Cig.; po izroku na znanje dati, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izslẹdíti, -ím, vb. pf. ausspüren, Mur., Cig.; — ausforschen, Cig.; (wissenschaftlich) erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izslẹdovȃnje, n. die Ausforschung, die Ermittelung, Cig., DZ.; — die (wissenschaftliche) Untersuchung, die Forschung (po stsl. i. rus.), Cig. (T.), C.; i. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

izslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. aufspüren, aufsuchen, Nachforschungen pflegen, Cig., C., DZ.; — (wissenschaftlich) untersuchen, erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

iztíkati, -tȋkam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.