Tiskanje

Ádamov -a -o prid. Adamov: Ádamovo dejte, doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Ádamovo dejte vszáko more mrejti KOJ 1845, 131; vſzega Ádamovoga pokolejnya KŠ 1754, 114; Od Ádamovoga ſziná KM 1796, 9; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Od Ádamovi drügi Oſztánkov KM 1796, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

afrikánski -a -o prid. afriški: živé po püščavaj afrikanski AI 1878, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Akèldama -e ž Hakeldama: ſze nyiva ona zové po laſztivnom nyihovom jeziki Akeldama KŠ 1771, 343

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ákvila -e m Akvila: 'Zidova po iméni Akvilo KŠ 1771, 397

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ànaniaš -a m Ananija: mou'z pa po iméni Anániás KŠ 1771, 353; niki Vucsenik po iméni Ananiás KM 1796, 125

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Andráš -a m Andrej, Andraž: po Zeitler Andrási TF 1715, 1; Andráſa KŠ 1771, 12; Szvéti András KM 1783, 93; od Leykam Andrása KOJ 1833, I

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Andrášin -a -o prid. Andrejev, Andražev: po szrejdi Andrásinoga tábora idoucs na glász kricsi KOJ 1848, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

àngjelski -a -o prid. angelski: Angyelſzko Pozdrávlanye KMK 1780, 31; Krüh Angyelszki KM 1783, 57; ſereg angyelſzki BKM 1789, 1b; rejcs angyelſzko SŠ 1796, 60; angyelſzko moucs KŠ 1754, 251; z-Angyelſzkov KŠ 1771, 669; Po angyelszkoj právoj povészti BRM 1823, 4; Na angyelszko nedelo KOJ 1845, 93; Koróno angyelszko je dáo prineszti KOJ 1848, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Antìpaš -a m Antipa: kárati Herodeſſa po iméni Antipáſa KM 1796, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Apòlos -a m Apolon: po iméni Apollos KŠ 1771, 399

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

apòštol -a m apostol: mi Apoſtolje ino Vucſeniczi TF 1715, 19; po nyegovi Apoſtoláj KŠ 1754, 9b; Evangelistje ino Apoſtolje KŠ 1754, 3; po ſzmrti Apoſtolov KŠ 1771, A5a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ar vez.
1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8
3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

asiriánski -a -o prid. asirski: po Aſſiriánſzkoj vouzi KŠ 1771, 700; Aſziriánſzki kráo Szalmanazar je pozájao váras KM 1796, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Ázija tudi Ážia -e ž Azija: Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike zdržávajo AI 1878, 7; czejla A'zia KŠ 1771, 402; Ki ſztojijo v-Aſii BKM 1789, 121; A'sia KM 1790, 8; Vougrov, steri szo z-Asie szem prisli KOJ 1833, VIII; Avarci szo z-Azie v-Europo prisli KOJ 1848, 5; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Azije i Amerike AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

azijátski -a -o prid. azijski: živé po püščavaj afrikanski i srednje azijatski AI 1878, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bàba -e ž
1. stara mati: dede i baba KŠ 1754, 31; vu babi tvojoj Loidi KŠ 1771, 646; Baba KMS 1780, A8b
2. babica: po babo bezſo AIP 1876

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Bárány -ja m Bárány, madžarski šolnik: správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

barát -a m menih: nistera imánya vkrajvzeme barátom KOJ 1848, 37; po csednoszti ino delavnoszti teh barátov KOJ (1914), 105

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bátriven -vna -o prid.
1. pogumen: kak huszar vu francuskom boji po vnôgi batrivni csineny szpômenek posztavo szebi AI 1875, br. 2, 5
2. trden, primeren: Szkrben vért je i na tom, da tak szenô kak ôtavo na sühom i batrivnom meszti szprávi vküp na zimo KAJ 1870, 122
3. miren, varen: ár mili tí Goszpodne szam bátrivno prebivaliscse TA 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bátrivno prisl.
1. pogumno: bátrivno dopreneſzé KM 1783, 101; Csi Bogá bátrivno vadlüjemo KMS 1780, 40; 'zivéte, Vu grejhi bátrivno BKM 1789, 10; bátrivno je gláſzo Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 122; neſztanoma bátrivno na pomoucss SIZ 1807, 6; po cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
2. mirno, varno: tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 118; i têlo moje bode bátrivno pocsivalo TA 1848, 11
3. z zaupanjem: ino kai ga mámo bátrivno proſziti TF 1715, 26; Bátrivno jo dájte te nyemi SŠ 1796, 167

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bátrivnost -i ž
1. hrabrost, pogum: mojega tejla bátrivnoſzt me obvzene KŠ 1754, 227; Bátrivnoſzt vel’ko záto mámo SŠ 1796, 45; ſto je dáo bátrivnoſzt k naſſemi deli KM 1790, 32; Szká'zi nam tvojo bátrivnoszt BRM 1823, 86; Neprebiva Král v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; szam escse ne meo bátrivnoszti gori glédati AI 1875, br. 2, 5
2. tolažba, opora: I 'zaloſznim düſiczam ti ſzi bátrivnoſzt BKM 1789, 145

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

béjžanje -a s
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

béjžati -ím nedov.
1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98
2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4
bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407
bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bèlec -lca m
1. belilec: liki mujvalo bejlczov KŠ 1771, 815
2. bel konj: po fárbi razločevámo belce, sivce, erjávce, vrance AIP 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

béranje -a s volitve: Ete sztran csésztnike po béranyi scsé vcsészt posztaviti AIP 1876, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bèteg -èga m
1. bolezen: tomi betegi AI 1878, 8; po etom teskom betegi AI 1878, 57; prisli ſzo vrácsit ſze od betegouv ſzvoji KŠ 1771, 184; V-betegi biti KM 1790, 93; s svojim betegom jáko nevarna AI 1878, 8; pren. ako je eta moia nevolia (beteg) nei ſzmertna SM 1747, 57; z-ſzvojega betega KM 1790, 42; po etom betégi KŠ 1754, 242
2. bolečina, težava: Betege naſſe je on preterpo KŠ 1754, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bičǜvanje -a s bičanje: dájo ga na oſpotávanye i bicsüvanye KŠ 1771, 65; zbicsüvanyem ſzpitávajte 'znyega KŠ 1771, 412; Po tvojem bicsüvanyi KM 1783, 75; pren. i bolezno bicsüvanye trpo KŠ 1754, 237; Pun je 'zivot bicsüvanya BKM 1789, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bìstro prisl.
1. bistro: po biſztro tekoucsem potoki KŠ 1771, 788; Oči so nyim pa bistro na vučitela obernjene BJ 1886, 3
2. hitro: Ogen i voda biſztro hodijo BKM 1789, 187; Bics bo'zi te doide bisztro KAJ 1848, 190; bisztro na nyega sztrêlajo TA 1848, 49; bisztro szo odplavali KAJ 1870, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bívati -am nedov. bivati, živeti: biva žerjav po močvarni kraji AI 1878, 26; gde lidjé bivajo AI 1878, 8
bivajóči -a -e bivajoč: Te bivajôcsi vu Nébi TA 1848, 3; bivajôcsi vu püscsávi TA 1848, 57; szaszi sze pred nyim vsze bivajôcse na zemli TA 1848, 25; bistra srvár bivajoči na ti najvišiši pečinaj AI 1878, 16
bívani -a -o obstoječ: szamo vu mislênyi bivano dugoványe znamenüje AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

blagoslòv -a m blagoslov: tvoj blagoſzlov BKM 1789, 24; Blagoſzlov KM 1790, 111; ſztvojim ſzvétim blagoſzlovom TF 1715, 47; ſztvojim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; nai blagoſzlov Abrahámov med pogane pride SM 1747, 17; Otsé blagoſzlov potrdi KŠ 1754, 33; po blagoſzlovi krüh i vino zovéta KŠ 1754, 8b; Agneczi blagoſzlov i poſtenyé KŠ 1771, 776; vu vſzem blagoſzlovi KŠ 1771, 574

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

blànja -e ž deska: med dve ocelne blanye sze sztiszne AIP 1878, br. 9, 6; szo po vküp zbitih blanyaj ropotali KOJ (1914), 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bláženstvo tudi blájženstvo -a s blaženost: po ſteroi bi mogli sitka vekivecsnoga bláſenſztvo zadobiti TF 1715; Dáj mi 'zitka bláj'zenſztvo BKM 1789, 8; Návuk od bláſenſztva SM 1747, 9; Z-ſteroga blá'zenſztva KŠ 1754, 76; ſze od jezero lejt blá'zenſztva ſzpominajo KŠ 1771, 761; blásensztva diko zadobimo KM 1783, 19; te bode pelao vu bláj'senſztvo SŠ 1796, 11; Pri tebi je blá'zensztva isztina KAJ 1848, 9; On váſz zblá'zenſztvom darüje BKM 1789, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bodélj -a m gladež: Po rô'zaj i bodélji KAJ 1848, 30; Po trnyi i bodélji KAJ 1848, 236

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bogástvo tudi bogátstvo -a s bogastvo: pogine vſzáko bogáſztvo SM 1747, 82; Bogásztvo je nesztálno BKM 1789, 15; vkanenyé bogáſztva zadavi to rejcs KŠ 1771, 43; Na proszim bogatſztva BRM 1823, 130; Neproszim te ni bogátsztva KAJ 1848, 19; I nej vu bogátsztvi BRM 1823, 17; kak vu vszem bogátsztvi TA 1848, 99; zemlo ſzi napuno ſztvom bogáſztvom BKM 1789, 156; pren. Bogátsztvo, veszeljé v-Tebi BRM 1823, 10; mojega blá'zenſztva bogáſztvo KŠ 1754, 236; Po bogásztvi tvojega blá'zenſztva KM 1783, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bòjna -e ž vojna, boj: Bojna KAJ 1848, IX; nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; Za odvrnênye bojne BRM 1823, IX; Mir po bojni BRM 1823, IX; sze od szedem krajov bojne zacsnejo KOJ 1848, 109; pren. pojdti na ſzlejdnyo bojno z-satanom KM 1783, 196; neimamo mi boine proti kervi SM 1747, 26, BRM 1823, IX; beiſimo po terpleinyi vu boyno BRM 1823, 28; v-ſzmrtnoj bojni KM 1783, 271

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bojovánje -a s bojevanje: vu tábor na bojovanye KOJ 1845, 73; po vnougom krivicsnom bojovanyi KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bóuganje tudi bóganje -a s uboganje: ſtero bi ne delalo Kriſztus po meni na boganye poganov KŠ 1771, 482; Ar vaſega bouganya gláſz KŠ 1771, 485

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bráda -é ž
1. brada, spodnji del obraza: Bráda KMS 1789, A7; za sztolom brado podpirati sze nedosztája KOJ 1845, 29
2. dlakava rast na obrazu: Dête scso za brado cukalo AI 1875, kaz. br. 7; po tühoj brádi KM 1790, 20; gouſzto dugo bradou je meo KŠ 1771, 432; ſzi je veliko bradou napravo KM 1890, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

brámba -e ž obramba: brámbe nevrejdnoga KOJ 1845, 58; po junácskoj brámbi KOJ 1848, 40; szo v brambo vzeli KOJ (1914), 150

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bràsklav -a -o prid. hrapav: ceszta z-kamnom popodjena i ka je nê braszklava KAJ 1870, 116; kakse dugoványe braszklavo KAJ 1870, 34; vlecseni po braſzklavoj zemli ſzemo tá KŠ 1771, 101; po braſzklavoj czeſzti BKM 1789, 32
nájbrasklavéjši -a -e najbolj hrapav: szta i po najbraszklavêsi cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

brátva -e ž trgatev: Brátva BRM 1823, 436; brátva KOJ 1833, 174; Brátva KAJ 1848, IX, 357; bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; vrêmen brátve KŠ 1771, 70; vrêmen brátve KAJ 1870 28; brátvo domá oprávio AI 1875 kaz. br. 2; Po brátvi KŠ 1771, 853; pri brátvi vsze csiszto AI 1875, kaz. br. 8; sze k brátvi szprávla AIP 1876, br. 10, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

bréjg in brég -a m breg, hrib, gora: brejg KŠ 1771, 46; Breig BKM 1789, 13; Brejg KM 1790, 95; Brêg BRM 1823, 6; zbrejga KŠ 1771, 129; na vrh brigá KŠ 1771, 177; Po brejgi KŠ 1754, 261; pri brejgi KŠ 1771, 115; na brejgi KM 1796, 101; bregov goric AI 1875, kaz. br. 8; brêgov AIN 1876, 10; ſzedem brigouv KŠ 1771, 797; zacsnete praviti brigom KŠ 1771, 252; csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; v-brgáj AIP 1876, br. 5, 7; vti veliki brgáj AIP 1875, 3; med visziki bregáj AIP 1875, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

brezobrámben -bna -o prid. nezavarovan: Po nasoj brezobrámbnoj szlovensini szta dvá z-szvojimi kmeti stoverjala i robila KOJ 1848, 79

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

brìtki -a -o prid.
1. bridek, žalosten: té je escse veſz britek SŠ 1796, 142; ſzmert britka SM 1747, 69; ete britek moj 'sitek SŠ 1796, 145; britko nenávednoſzt KŠ 1754, 39; Po britkoj ſzmerti KŠ 1754, 256; po tvojoj britkoi SM 1747, 67; zbritkov 'zaloſztyov KŠ 1754, 235; ne bojdte knyim britki KŠ 1771, 609; Britke ſzkuze dávam tebi SM 1747, 90; britke moke trpo BKM 1789, 62; zbritkimi ſzkuzámi KŠ 1754, Aa
2. grenek: britki csemér bodo tvoja pitvina KM 1783, 287; Sör [pivo] je redovno britek KAJ 1870, 46; V vsej táli [regrat] je britka mlečna vlaga AI 1878, 50; pren. nak kákſi britki korén ne podraſzté i zburka vaſz KŠ 1771, 695

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

casus -a [kázus] m sklon: po racsúnai ino casusai KOJ 1833, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

cécati -am nedov. sesati: czeczati KOJ 1833, 174; prſzi, ſtere ſzi ti czeczao KŠ 1771, 208; je cécalo AI 1875, kaz. br. 7
cecajóuči -a -e sesajoč: zvüſzt málicski i czeczajoucsi KŠ 1771, 69; Po vüsztaj i czeczajôcsi TA 1848, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

céili tudi cêli -a -o prid. cel, ves: czêli ſzvêt BRM 1823, 3; cêli dén KAJ 1870, 8; Cêli dén AI 1878, 7; czeili den TF 1715, 46; czeili Red SM 1747, 50; czeiloga kerſchánſzkoga návuka TF 1715, 10; cejlo i csiſzto dr'záno KŠ 1771, A2b; oſztáne czejlo BKM 1789, 20; Lübi zceile Düſſe TF 1715, 18; z-czejle Europe KOJ 1848, 10; na czejlo ſzvéto piſzmo KŠ 1771, A8a; vczeilom naſſem ſitki TF 1715, 12; po czejloj gmajni KŠ 1754, 195; nad czejlov zemlouv KŠ 1754, 95; tejla lejpa czejla SŠ 1796, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

cènt -a m stot: Czent KM 1790, 95; na cent odáni AI 1875, kaz. br. 8; po centi 20 frt. AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ceplénje -a s cepljenje: drevo, štere je po ceplenji vnogo pleménov AI 1878, 45

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

cèsta -e ž cesta, pot: ſirouka je ta czeſzta KŠ 1771, 22; ceszta AIN 1876, 46; kak ti na czeſzti BKM 1789, 399; pren. na práve vore pout ino czeſzto TF 1715, 7; Czeſzto mojo opasuješ KŠ 1754, 88; jakſo czeſzto vam poká'zem KŠ 1771, 516; ceszto nájsli KOJ 1848, 7; pelaj po kſzebi czeſztáj BKM 1789, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Cézar -a m Cezar: po Julius Czaezari podvr'zeni bili KŠ 1771, 434

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

cigánski prisl. cigansko: po czigánszkom KOJ 1845, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

cigléni -a -o prid. opečnat: po cziglenoj ſztrehi ſzo ga doli püſztili KŠ 1771, 180

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

cílaven -vna -o prid. smiseln: za czilavno previdi KAJ 1848, 209; jáko cilavno kre potáj poszaditi AIP 1876, br. 7, 8; odebráni po czilavnom szpêvanyi KAJ 1848, III

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

cìntor -a m pokopališče: mrtvecze na Cintor (britof) szprevájali KOJ 1845, 20; Idi negdanegda na Cintor (britov) KOJ 1845, 47; bi ſze po czintori ednouk séto BKM 1789, 433

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

cǘrek tudi cö́rek -rka m curek: Patak; potok, járek, czürk KOJ 1833, 168; Zdrávje po czürki prejde KOJ 1845; Czörek KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

čàkati -am nedov.
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

čàs -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Od csaſzov pa i vrejmenov vám je nej potrejbno piſzati KŠ 1771, 621; da bi eden csaſz bilá, odiſla ſzta KŠ 1771, 390; do etoga cſaſza TF 1715, 46; do etoga csasza ABC 1725, A5b; do malo csaſza SŠ 1796, 40; po vſzem csaſzi cſéſzti ſzvoje TF 1715, 5; po tri vöre csaſzi SŠ 1771, 354; dokecs csaſz mámo SŠ 1771, 570
2. v zvezah: do časa začasno, krajši čas: 'zivémo eti do csaſza KŠ 1754, 160; je záto odiſao do csaſza KŠ 1771, 666; ta vidoucsa ſzo do csaſza KŠ 1771, 536; ali pa do csaſza vu Purgatorium KMS 1780, 82; Natom ſzvejti ſzi do-csaſza SŠ 1796, 24; tam je nihá docsaſza Szpati SŠ 1796, 17; Od dácse docsasza je vövzéta AI 1875, br. 1, 5;
po časi čez čas: jo po csaſzi kraj vzeme KŠ 1754, 178; po császi KOJ 1845, 5;
enčas nekaj časa: dveri encsasz gori odprejti KOJ 1845, 41; ino encsasz escse v Rimi pokouro csinio KOJ 1845, 81; Becs, steroga szo encsasz bránili KOJ 1848, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

časomìseo -sli ž sodobnost: po k-csaszomiszli primerjenih popravkaj KOJ 1848, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

čèdnost tudi čednóust -i ž pametnost, razumnost: csednoſzti Cántora BKM 1789, 240; sze csednoszti navcsiti KOJ (1914), 154; csednouſzt tejla je ſzmrt KŠ 1771, 464; ſzvojo csednouſzt KM 1796, 23; vojnicsko csednoszt KOJ 1848, 56; vu vſzoj modrouſzti i csednouſzti KŠ 1771, 574; Po csednouſzti KM 1790, 20; z szvojov csednosztjov KOJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

čefkètanje -a s klepetanje, čvekanje: zamán valon csefketanye KŠ 1754, 25; ſze ogible zobſzton valon csefketanya KŠ 1771, 641; po hüdom csefketanyi KŠ 1754, 164

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

člòvek -a m, mn. lüdjé lüdí človek: cslovek bodem KAJ 1870; cslovek AIN 1876, 14; kakſté réda cslovik ſzi je KŠ 1754, 9a; cslovik ne 'zivé KŠ 1771, 11; Cslovik KMS 1780, A7b; Szpomeniſze cslovecse TF 1715, 13; ô cslovecse KŠ 1754, 80; ô cslovecse KŠ 1771, 468; drugoga csloveka bogáſztvo KŠ 1754, 51; kerſchánſzkomi csloveki TF 1715, 10; po csloveki ſzekrv nyegova prelijé KŠ 1754, 40; Boug ſzcslovekom KŠ 1754, 258; naj za náſz zcslovekom poſztáne KŠ 1771, 845; z-Cslovekom pouſztao KM 1783, 242; dvá csloveka KŠ 1771, 292; Bo'zi lidje KŠ 1771, 338; ſzvetloszt lüdih KM 1783, 132; vſzejm lidé SS 1796, 4; druge lidi KŠ 1771, 443; vu lidih KŠ 1771, 495

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

čòhati se -am se nedov. praskati se: Necsohaj sze po glávi KOJ 1845, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

čonkél -klá m členek, gibljiv stik dveh kosti: eden csonkél nasega pálca KAJ 1870, 65; menye csonklôv má KAJ 1870, 35; po vſzej csonkláj KŠ 1771, 581

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

čóuvati -am nedov. drgniti: Dörgölni, glodati; csouvati KOJ 1833, 154; Csi pecsatni vojszk po szuknyi csouvas KOJ 1845, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

črnìlo -a s črnilo: po papéri i csrnili KŠ 1771, 738; piſzani nej zcsrnilom KŠ 1771, 533

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

da vez.
1. da: kako dabi ſzám Farar FT 1715, 4; po ſteroi da mocſni poſztánete TF 1715, 8; nego da naz poterdi TF 1715, 28; da vrág nikakse moucsi ABC 1725, A5b; kako dabi ſze vám SM 1747, 30; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; Da je pa dühovna KŠ 1771, 437; da szo sze na nyé tou'sile KOJ 1845, 3; bom na tom, da bom csteti znao KAJ 1870, 6
2. ko: ráj bi drügacs csinio, da právda ne bi bila KŠ 1771, 437; Etak da bi pſenicza lipou zácsala ráſzti, ſzkáze ſze i etakouko KŠ 1771, 434; Edenkrát, da bi domou sli KM 1790, 66; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; zabérati i da je to oprávleni AI 1876, kaz. br. 2; ne vüpo, da znao ka AI 1875, kaz. br. 9; Zmiſzli da ſzi cslovik ſztvoji grejhov SŠ 1796, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dàleč prisl. daleč, izraža veliko razdaljo: Bio je pa dalecs od nyih KŠ 1771, 27; vido je dalecs KŠ 1771, 127; dalecs notri po nemskoj zemli stonkali KOJ 1848, 8; rovanje pod zemlov, štero včási jáko daleč ségne AI 1878, 10; pren. ſrczé pa nyegovo je dalecs od méne KŠ 1754, 13; nej ſzi dalecs od králeſztva Bo'zega KŠ 1771, 142; Nej je dalec od vász BKM 1789, 9; dalecs szo od nyega szôdbe tvoje TA 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Dàlmatin -a m Dalmatin: Po eti ide Dalmatina Jüri KŠ 1771, A6b; Jurisics Miklós rojen Dalmatin KOJ 1848, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Dániel -a m Danijel: Daniel ABC 1725, A3a; povejdano po Dánieli KŠ 1771, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dečaríja tudi dečeríja -e ž otročarija: po táksi decseriaj KM 1790, 20; navolivsi sze decsárije té KOJ 1848, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

déjvanje -a s dajanje, polaganje: Etakse naprej odzaja dejvanye KOJ 1833, 124; ſze po dejvanyi Apoſtolſzki rouk KŠ 1771, 365

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dèlati -am nedov. delati: ddobro delo delati TF 1715, 20; i delam borivſi ſze KŠ 1771, 605; ſzkákſov obláſztyov delas KŠ 1771, 138; Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; ino delamo KŠ 1754, 13; hüdo delate ABC 1725, A8a; steri hüdo delajo ABC 1725, A7b; naj ne delava KŠ 1771, 506; da bi kak zobſztom ne delao KŠ 1771, 565; czejlo noucs ſzmo delali KŠ 1771, 179; Séſzt dni delai TF 1715, 13; Delajmo mi kaksté KŠ 1754, 167; vu goricze delat KŠ 1771, 70
delajóuči -a -e delajoč: kaj tak delajoucsi je potrejbno KŠ 1771, 406
dèlavši -a -e ko je delal: 'znyimi delavſi KŠ 1771, 156

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dèlavnik -a m delavnik: szo prvi prehenyali po delavnika mesüvati KOJ 1845, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dèlavnost -i ž delavnost: delavnoſzt BRM 1823, VII; Delavnoszt KAJ 1848, V; neotrüdlive delavnoszti KOJ 1848, 22; po csednoszti ino delavnoszti KOJ (1914), 105

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dèlo -a s delo: eto moje delo TF 1715, 9; bi sze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; pravicsnoga dela TF 1715, 32; vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12 b; zvinejsnyim delom KŠ 1754, 9; moja dela TF 1715, 46; Dobri Dejl KŠ 1754, 6; a, po dobri delaj KŠ 1754, 82

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dén dnéva m dan: ſzédmi den je ſzobotha TF 1715, 13; prvi dén vu tyédni KŠ 1754, 24; Nedelnoga dnéva KŠ 1754, 23; cseresz dnéva TA 1848, 16; Zadoſzta je dnévi KŠ 1771, 21; czeili dén obaruval ABC 1725, A5b; vu ſterom dnévi SM 1747, 6; vtom dnévi KŠ 1754, 24; po dvöma dnévoma KŠ 1771, 87; dnévi prido KŠ 1754, 4b; od dnévov pa KŠ 1771, 36; vsze dni sitka ABC 1725, A5b; ete dnih AI 1875, kaz. br. 8; vſzlejdnyi séſzti dnévi KŠ 1771, 263; V-delavni dnévi BRM 1823, 1; po etih dnévi SM 1747, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

desétjezéro glav. štev. deset tisoč: gda bi ſze po deſzétjezéro lüſztva vküp ſzprávlalo KŠ 1771, 210; csi deſzétejezér vucsitelov máte KŠ 1771, 497

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dètinski -a -o prid. otroški: csi je za káksega detinſzkoga bina pokárani KM 1790, 56; nágib Detinszke vüpazni KAJ 1848, 207; I detinszko zahválnoszt KAJ 1848, 149; sze je po detinszkom presetávao KOJ 1848, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

devìca tudi divìca -e ž devica: porodil sze ie od Devicze Marie ABC 1725, A5a; edna Devicza je ſmétna SM 1747, 10; geto je Devicza Mária KŠ 1771, 260; od Devicze Márie TF 1715, 22; zdivicze KŠ 1754, 107; od Divicze KMK 1780, 23; K Deviczi Márii BKM 1789, 17; Diviczo Mário KŠ 1771, 158; diviczo Mario KOJ (1914), 149; po Diviczi Márii KOJ (1914), 847; Od deſzét devicz KOJ (1914), 83; zárocsnik Divícz KM 1783, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

diák -a m dijak, učenec: sze pa vszáko szoboto po ednom diáki páli na glász precstéjo KOJ 1845, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

díčiti -im nedov. slaviti: naj te morem, tebé dicſiti KŠ 1754, 229; Te dicſim vekvekoma SM 1747, 70; dicsim nerazlocseno Trojsztvo KM 1783, 5; Da ſze dicsi v Nébi otecz SM 1747, 84; ino dicsimo po Jesussi SM 1747, 55; da dicsio Otso vaſſega KŠ 1754, 156; mrtvi ne dicsijo tebé KŠ 1754, 228; Tebé Angyelje dicso KOJ 1845, 135; nai te zAngelmi dicsin SM 1747, 79; Sztvoritela moucs dicsite KŠ 1754, 265; dicso me bode KŠ 1754, 183; bos pa mené dicsil SM 1747, 57; Dicso bom Goszpodna TA 1848, 7; kai bi zhválo zdávanyem dicſili TF 1715, 13; i dicsili ſzo Bogá KŠ 1771, 28
dičéči -a -e slaveč: paſztérje dicsécſi i hvalécſi Bogá KŠ 1771, 169; Oni ſzo ſze pa nazaj povrnoli dicsécſi i hvalécſi Bogá KM 1796, 89
díčeni -a -o slavljen: Mocsno dicsen’ Goſzpodin Boug BKM 1789, 304

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

díka -e ž slava: Ar je tvoje dika TF 1715, 25; Dika ABC 1725, A3a; Ar ie tvoie dika ABC 1725, A 4 b; tebi boidi Dika SM 1747, 54; O Kral Dike SM 1747, 90; nazvejscsenyé dike KŠ 1754, 12b; Hválo ino diko dájem Tebi TF 1715, 46; ſzluſio Bougi na diko TF 1715, 26; tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; bi delao Bougi na diko KŠ 1771, A7a; po Diki ocsé ſzvojega TF 1715, 33; uu neſzkoncsanoi diki TF 1715, 23; puna je vſza zemla 'znyegovov dikov KŠ 1754, 88; pridoucsega zdikov velikov KŠ 1771, 81; i dikom KŠ 1771, 145

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

díšava -e ž duh, vonj: Rezedica je po prijétni dišavi svoji cvetov celo lüblena AI 1878, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

díšni -a -o prid. dišeč: Po lépom, disnom cvêticsi KAJ 1870, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

divjáčina -e ž divjačina: naj bi ſze nyemi z-divjácsine hrána priprávila KM 1796, 20; vrág po ſzvojoj divjácsini, ali zvirini KŠ 1771, 763; bio je zdivjácsinov KŠ 1771, 104; ſzo vſzigdár la'zczi, hüdede divjácsine KŠ 1771, 658; meszô szo, kak divjácsine grizli KAJ 1870, 43; koszmáte kô'ze divjácsin KAJ 1870, 93

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

divjáčki prisl. divjaško: pobegnoti, je po divjácskom KOJ 1845, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

djásti dènem nedov. dejati, ravnati: szloboscsino zadoubili po szvojoj vöri ocsiveszno i odkrito djászti, i oprávlati KOJ 1848, 87; po szvojoj veri djaszti (obrejüvati) KOJ (1914), 124

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dlàka -e ž dlaka: Po hrbti je sive dlake [jazbec] AI 1878, 10; Nad lépov dlakov se je vnogokrát razčüdivao BJ 1886, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dnéšnji tudi denéšnji -a -e prid. današnji: nám je potreibna i denésnyi dén TF 1715, 7; I dnésnyi dén varui me SM 1747, 64; Hvála bojdi na dnésnyi dén BKM 1789, 31; po dokoncsanom dnésnyem deli AI 1875, kaz. br. 1; tebi denésnyi dén KŠ 1754, 4; dokecs ſze denésnyi dén zové KŠ 1771, 831; denésnyega dnéva ſzvetloſzt KŠ 1754, 233; denésnya mislejnya KM 1783, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dòber -bra -o prid.
1. dober: dober mir TF 1715, 29; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; arie on dober ABC 1725, A6a; O Dobri, vſzamogocſi Bog SM 1747, 61; Bosja dobra vola TF 1715, 28; ſzvoje dobre ocſinſzke volje TF 1715, 21; zdobre voule KŠ 1754, 230; vu táksoi dobroi ſztalnoſzti SM 1747, 5; vu vſzákom dobrom cſinényem SM 1747, 49; mati dobri dejl KŠ 1754, 82; vſze dobro je SM 1747, 75
2. v zvezi dobro djanje dobrota: vu tvojega ſz. Sziná znami dobrom djányi nikaj ne dvojimo KŠ 1771, 843
dòbri -a -o sam. dobri:vſze dobro iſcse SM 1747, 75; gotov vſzáksemi dobro csiniti KŠ 1771, 444; ſteri louna to dobro, ino kaſtiga to hüdo KMK 1780, 5; Vzemi za dobro TF 1715, 9; po dobrom ga ſzpominali TF 1715, 16; vu vſzem dobrom prav vjedina SIZ 1807, 7; zeſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; Düſſevna i Telovna dobra proſzimo TF 1715, 25; od koteroga vſza dobra csüli bomo SM 1747, 84; telovna dobra od Bogá proſzimo KŠ 1754, 152; vküp ſzprávim dobra moja KŠ 1771, 212; morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; ki ſzo dobra csinili KM 1783, 16; Nikai dobroga TF 1715, 37; tou dobro gráta SM 1747, 25; vu meni nikai dobra nei SM 1747, 67; szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsati KOJ 1833, V; vſze dobro dáva TF 1715, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dobíček -čka m dobiček: ſzmert mi je dobitsek SM 1747, 70; Po vöri nas dobitsek KŠ 1754, 252; je dáo deſzetino zdobicska KŠ 1771, 681; i vdobicski ſze nyemi nikaj ne zmenka KŠ 1771, 816; naj bo za szmej ali dobicsek KOJ 1845, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dobrotìvnost -i ž dobrotljivost: Szád Düha je pa dobrotivnoſzt KŠ 1771, 568; Dobrotivnoſzt BRM 1823, VI; velika je dobrotivnoszt tvoja TA 1848, 24; je nájvékse dobrotivnoszt AI 1875, kaz. br. 3; bogáſztvo dobrotivnoſzti KŠ 1771, 450; Z-ocsinſzke dobrotivnoſzti BRM 1823, 193; nê je mogao dobrotivnoszti nyegove odvr'zti KAJ 1870, 126; po dobrotivnoſzti ſzvojoj KŠ 1771, 576; po tákſoj dobrotivnoſzti KM 1790, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dobróuta tudi dobróta -e ž dobrota: Dobrouta ino miloscha ABC 1725, A8b; dobrouta dáva KŠ 1754, 184; Bo'za dobrouta na pokouro pela KŠ 1771, 450; ſze je dobrouta Bo'za vö ſzkázala SIZ 1807, 8; tvoja dobrôta BJ 1886, 7; velike dobroute TF 1715, 46; ino dobrote ABC 1725, A5b; miloſcſe, ino dobroute SM 1747, 47; po vno'zinoszti dobrôte TA 1848, 5; vretina vsze dobrôte KAJ 1848, 1; ne pozabi niedne dobrote AI 1878, 8; stvoje dobrôte BJ 1886, 8; vu vſzoj dobrouti KŠ 1771, 584; Z-touv dobroutov KOJ 1848, 10; priſeſztni dobrout viſesnyi pop KP 1771, 685; drügih dobrout KMK 1780, 110; Dobrôt sze vcsákajo BRM 1823, 6; punoszt dobrôt KAJ 1848, 9; On ſzam dobrôte tála BRM 1823, 6; vſivany vſzemi dobroutami SM 1747, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dogotòviti -im dov. dokončati, narediti: edna dr'sina poſzebi ne more zacséti, ali dogotoviti KM 1790, 88; sze pacsijo caszara novi oblek dogotoviti AI 1875, br. 1, 7; Gda je dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7; ſzo jo ſzrecsno dogotovili KM 1796, 82
dogotòviti se -im se dokončati se, narediti se: sze vogrski Bábel nemore dogotoviti KOJ 1833, V; Ablativus sze vszigdár z-káksim zaposztavkom dogotovi KOJ 1833, 129; kak právda sze dogotovi AI 1875, kaz. br. 3; testament sze dogotovi AIP 1876, br. 3, 2; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2
dogotòveni tudi dogotòvleni -a -o dokončan, narejen: stük je dogotoven AI 1875, br. 1, 8; nego z-ete dogotoviten oblêk AI 1875, br. 1, 6; je v-Bécsi takáj i dogotovleni KOJ 1848, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dohán -a m tobak: dohán KOJ 1833, 154; Dohan (a dohány) se zdaj po vsej tálov sveta sadi AI 1878, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dohódek -dka m dohodek: da szo dohodki z-Horvátszkoga Andrási oszodjeni KOJ 1848, 32; kak dohodki dopüsztijo AI 1875, kaz. br. 1; i dohodkov vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; 'snyhovih dohodkov nekaj je luth. fararom pripiszano KOJ 1845, 64; je zadoszta dohodkov za dosztojno 'sivlejnye doubo KOJ 1848, 23; vise dohodkov potrêbcsina sze ká'ze AI 1875, kaz. br. 2; drügi dohodkov dácsa AI 1875, kaz. br. 2; po obdarüvanyi z-obilnimi dohodkami goriposztávlenih Puspekijh KOJ 1848, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dojìti -ím nedov. molsti: Kravo dojijo ino mlêko dá BJ 1886, 14; 'senszk mládih po rokáj prijéli, stere szo dojile KOJ 1845, 118

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dokončánje -a s
1. dokončanje, konec: steri je zecsétek i dokoncsánye Vöre SM 1747, 28; liki je gotova bila vola, tak i dokoncsanye ztoga ka máte KŠ 1771, 542; k-odicsenomi dokoncsanyi gotovoga boja KOJ 1848, 118
2. sklep, odločitev: Dokoncsanye sze szlavanyom zgodi AI 1875, br. 2, 3; Zdokoncſanyá ſcsés tvojega Kraj vzeti BKM 1789, 404; pouleg ſzvojega moudroga dokoncsanya KM 1790, 44; nega sztálnoga dokoncsanya KOJ 1833, 5; (poszlavci) sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; je oblübo, ka obcsinſzko dokoncsanye na meſzti nihá KM 1790, 88; Poſzlüsa nyé dokoncsanye BKM 1789, 269; Po dokoncsanyem goripisza AI 1875, kaz. br. 2; vſzáko lüſztvo je melo dokoncsanya KM 1790, 90; nyé dokoncsanya szpunyávati KOJ 1833, VII; je orszácskoga szpráviscsa Dokoncsanya dopüszto vogerszki szpiszati KOJ 1848, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dokònčati -am dov.
1. dokončati, končati: Dokoncsa liſzt KŠ 1771, 598; Dokoncsao ſzam jaſz 'sitek moj SŠ 1796, 4
2. skleniti, odločiti: szpráviscse dokoncsa jeli privoli AI 1875, kaz. br. 2; ſzi dokoncsal, kai nyega odküpis SM 1747, 51
dokončávši -a -e ko je dokončal: dokoncsavsi nas'sitek KM 1783, 35; be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3
dokončáni -a -o
1. dokončan, narejen: csi kaj dobro Scsé biti dokoncsano KŠ 1754, 268; je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; po dokoncsanom dnésnyem deli AI 1875, kaz. br.; greih pa dokoncsani porodi ſzmrt KŠ 1771, 746; ki je vu dokoncsanom vrejmeni z-Cslovekom pouſztao KMK 1780, 13; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika KOJ 1833, III
2. sklenjen, odločen: Dokoncsano je etak vu szprávicsi KOJ 1845, 61; Po právde dokoncsanoga réda AI 1875, kaz. br. 2; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; Pôleg orszácskoga szpráviscsa dokoncsane právde AI 1875, kaz. br.
3. končujoč se: szamo sze z-glasznikom dokoncsane k-rêcsi pridrü'zi AIN 1876, 22
4. v zvezah: dokončani razum določna oblika glagola: Pouleg dvôje forme, ta edna je dokoncsanoga, ta druga pa nedokoncsanoga rázuma KOJ 1833, 57;
dokončana forma predmetna oblika glagola: steri csinênye dugoványa dokoncsano vopoká'zejo, te je vu dokoncsanoj-formi AIN 1876, 49

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dól -a tudi dó tudi dóu dolá m dolina: Vſzáki dôl ſze naj zviszi BRM 1823, 6; zovoga placsnoga dola SM 1747, 57; vu ſzmrtni dôl pridete BRM 1823, 29; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; vu tom placsnom doli SM 1847, 57; V-szmrtnom dôli KAJ 1848; v-dôli sztála AI 1875, kaz. br. 2; znizijo sze dolôvje TA 1848, 84; nyi surki dolôvje KAJ 1870, 146; csi bi hodo po szmrti kmicsni dolê TA 1848, 18; dô AIN 1876, 11; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; Vszáki dou ſze naj zviszi BKM 1789, 13; Dou KM 1790, 95; z-ete szkúzpune douli v-nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84; Naj nász milosztivno zetoga placsnoga doula kſzebi vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 179; I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; da szo bregouvje i dolouvje hrünili KOJ 1845, 15; csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dòli ftíšati tudi dòli vtíšati ~ -am dov. pomiriti, potolažiti: da ſze moja nepokojna düsna vejſzt po tom doli ftisa KŠ 1754, 236; ſzi ti Otsé ſzrditoſzt doli ftisao KŠ 1754, 237; da je nej li ſzamo doli ftiſao ſzrditoſzt Ocsé ſzvojega KŠ 1771, 633; Düsno vejszt doli ftisaj KŠ 1754, 256; piſzács pa geto je doli vtiſao lüſztvo KŠ 1771, 403

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dòli posadìti ~ -ím dov. posaditi, dati sedet: vſze Doli poſzadis BKM 1789, 360; ſze opáſe i doli je poſzadi KŠ 1771, 213; doli je poſzádite vſzáksem ſzedejnyi po pétdeſzét KŠ 1771, 198; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dòli príšestje ~ -a s prihod: Po tvojem na okrſztenoga Kriſztuſſa doli príſeſztyi KM 1783, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dòli séjsti tudi dòli sésti ~ sédem dov. sesti: zapovedao je luſztvi doli ſzejſzti KŠ 1771, 52; velijo vszém doliszêszti KOJ 1845, 17; Na steriva doliszédeta KAJ 1870, 118; i doli ſzi ſzédejo zAbrahámom KŠ 1771, 25; doliszédejo pocsivat KAJ 1870, 25; doli ſzi je ſzeo KŠ 1771, 245, 274; doli je ſzeo tam KŠ 1771, 52; ino ſzi je doli ſzeo na nyega KŠ 1771, 97; Doli szi je szêla KAJ 1870, 13; Doli ſzi je ſzelo lüſztvo k jejſztvini KŠ 1754, 45, 4 a; doli ſzi je ſzelo lüſztvo jejſzt KŠ 1771, 509; I doli ſzo ſzeli po rédi po ſztou KŠ 1771, 121; grejsniczke ſzo ſzi doli ſzeli z-Jezusom KŠ 1771, 107; grejsniczke, doli ſzo ſzi 'snyim ſzeli KM 1796, 100; ſzedte ſzi doli eti KŠ 1771, 89; eti doli ſzedte SIZ 1807, 43; i gda bi doli ſzeo, priſztoupili ſzo knyemi KŠ 1771, 13
dòli sedéči ~ -a ~ -e sedeč: I doli ſzedécsi prizové ti dvanájſzet KŠ 1771, 131; I doli ſzedécsi pá nyim veli KŠ 1771, 311; Doli ſzedécsi, Apoſtolje ſzo Knyemi priſztoupili BKM 1789, 254

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dòlispràviti -ávim dov.
1. uničiti: szi je prizadejvao vöro katolicsanszko po vogerszkom doliszpraviti KOJ 1848, 92; krtsánsztvo doli, indasnye pogansztvo pa nazájszprávi KOJ 1848, 17
2. odpraviti: naj sze dohána szamoodávanye doliszprávi AIP 1876, br. 3, 1; tudi je Sz. meso doliszpravo KOJ 1845, 68; mosztovine je ali czelou doli szpravo KOJ 1848, 19; na grob kri's vtikati szo doliszpravili KOJ (1914), 147
dòlisprávleni -a -o odpravljen: Te je tá právda doliszprávlena AIP 1876, br. 7, 1; oszkrbleni z-doliszprávlenih Jezuitov premo'senya KOJ 1848, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dòlisǘkati se -sǘčem se nedov. viti se: potoke i velike vodé, stere sze po dolê doliszücsejo KAJ 1870, 147

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dòli tréiti ~ tèrem nedov.
1. lomiti: Z-drevja vremen veke ednom po ednom doli tere AI 1876 P, br. 2, 1
2. zatirati: vraj'ze králeſztvo doli trti KŠ 1754, 161; Kakda pa Boug tou volo doli tere KŠ 1754, 164; Csi cslovejſztvo doli teremo KŠ 1754, 57; To hüdo teri vnáſz doli BKM 1789, 118; kai bi naſſega blisnyega ani doli ne terli TF 1715, 16; Pokedob bi po szili doli terli katolicsansztvo KOJ (1914), 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dóm -a m dom: dom, domovina KOJ 1833, 159; dom AIN 1876, 12; tak pri dômi KAJ 1848, III; I od naſi doumov po neznánoj zemli hodejnye SŠ 1796, 130

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

domèstiti -im dov. nadomestiti: domesztiti KOJ 1833, 169; kváre navdárjene domesztiti KOJ 1848, 35; more zdrügoga vrêdnoszti nyagovoga domesztiti AIP 1876, br. 1, 3; po znojênyi i po drügi szaka'züvavnyi zgübicsek domesztijo AIP 1876, br. 3, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

doprinésti tudi doprnésti -nesém dov.
1. narediti, izpolniti: ako scsés doperneſzti, koje Bogu drágo SM 1747, 87; Boug je more zacséti i doprneſzti KŠ 1754, 80; je prepovedao té tanács doprneſzti KŠ 1771, 427; zmo'sna dela doprneſzti KM 1796, 57; naj ouzdalecs po liſzti doprneſzé KŠ 1771, 624; naj vſze dobro doprneſzé KM 1790, 42; to z-gláve tesko doprneszé AI 1875, kaz. br. 6; gde ga czilou doprneſzémo KŠ 1754, 96; poſeleinye ne dokoncſate (ne doperneſzéte) SM 1747, 26; právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz. br. 2; vecs hüdoga Szam doprneſzo BKM 1789, 386; Ka ſzi v'zitki doprneſzo BKM 1789, 437; je vſze ono doprneſzao KŠ 1754, 115; nego je eto doprneſzao KŠ 1771, 663; malo je doprneſzao KM 1790, 88; ki je to 'ze doprneszo AIP 1876, br. 2, 3; je tô doprineſzao BRM 1823, 72; Dobro delo doprinesao BJ 1886, 41; ſzmo i hüdo doprneſzli KŠ 1754, 115
2. nadomestiti: Ka szi zamudo, dnesz setüj Doprineszti KAJ 1848, 158; ona se pašči doprineszti BJ 1886, 12; Eto doprineszti AIP 1876, br. 1, 2
doprinésti se tudi doprnésti se -nesém se nadomestiti se: Stera ſze doprneſzé KŠ 1754, 18
doprinéšeni tudi doprnéšeni -a -o storjen, izpoljnjen: od náſz doprnesenoga pretrpo KŠ 1754, 115; to je doprneseno AI 1875; Doprneſzena ſzo 'ze vſza po Jezus Kriſztusi BKM 1789, 440; ktim prvim doprneſenim 'zelám KŠ 1771, 704

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dostájati se -am se nedov.
1. spodobiti se: ako i mi ſzvéto, kako ſze ſzinouv Boſi doſztája, pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; vu Goſzpodni, kak ſze doſztája ſzvéczov KŠ 1771, 424; hodite tak, kak ſze doſztája pozványa, ſzkim ſzte pozváni KŠ 1771, 580; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti v vſzo praviczo KŠ 1771, 10
2. pripadati: ocsa, dáj mi vö táo blága, ki ſze mené doſztája KŠ 1771, 222; Po praviczi bi sze králesztvo dosztájalo Vazula KOJ 1848, 14; naj ne obhodi nakráci v-tom, ka ga po pravici dosztája AIP 1876, br. 5, 2
3. tikati se, zadevati: na Oczo, koga ſze doſztája a) Sztvorjeinye SM 1747, 34; Tebé ſze ſzamoga doſztája poſtenyé KŠ 1754, 225; Ka ſze doſztája meſzta i vrejmena, gde i gda je tou vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Tak, da, ka ſze mené doſztája, ſzam gotov nazviſcsávati Evangeyeliom KŠ 1771, 448; Jeli ſze doſztája i drügi ſtrta zapouvid KMK 1780, 42; právda ſze mené ne doſztája KM 1790, 90; Ka sze dosztája znati od Participiuma KOJ 1833, 104
dostajajóuči -a -e pripadajoč: stero drügimi országami navküpdosztájajôcsa dugoványa vözravna AI 1875, kaz. br. 2; vojszke, zvönesnye i eta dosztájajôcsi pênez szo vöpovédani AI 1875, br. 1, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dozorénje -a s dozorenje, dozoritev: jagode, štere so po dozorenji čarno-erdéče AI 1878, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

drági -a -o prid.
1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86
2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23
dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48
nájdràgši -a -e
1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5
2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4
drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dráždžiti -im nedov. dražiti, razburjati: predé, či jo dráždžiš AI 1878, 9; eden drügoga ne drá'zd'zimo KŠ 1771, 61; vi ocseve ne drá'zd'zite otroke vaſe KŠ 1771, 586; Po dnévi jo dráždžijo drügi ftiči AI 1878, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

drévni -a -o prid. drevesen: i v-nyem drevno ſzemen poſzejjamo KM 1790, 80; Kukovica se po gosti drevni vrehi skriva AI 1878, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

drévo in dréivo -a s
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dr̀kati dr̀čem nedov. tekati: z vnougom paſzkom on dercse BKM 1789, 202; Nistere sztvaré hodijo, drcsejo KAJ 1870, 10; do ſzuncsenoga ſzhoda drkali bodo KŠ 1754, 4 b; nedrcsi k-vûvczom ti Zvedávat KAJ 1848, 231; kaj ſzam nej zamán drkao KŠ 1771, 595; bi kak zobſztom ne drkao KŠ 1771, 559; je povſzéd za nyim drkao KM 1790, 20; Vnogo je drkao SIZ 1807, 56; Kolmancsek je drkao po ogradi KAJ 1870, 11; pren. za düsov drcsem KM 1783; Gda ti po papiri drcses KAJ 1870, 7; Naj ſzi za blágo drcsejo KŠ 1754, 261; Je za bogáſztvom drkao KŠ 1754, 271
drkajóuči -a -e tekajoč: I dirkajouči po cejloj ovoj dr'zéli KŠ 1771, 122

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

drobíš -a m drobiž, drobnarija: Peter je i drügi kákši drobis kradno KM 1790, 52; Zacsni je po drobísi porédoma KAJ 1870, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

droždžé dróuždži ž mn. droži, usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: ali vszi nepobo'zni zemle morejo piti, i dro'zd'zé vö 'zreti TA 1848, 60

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b
drǘgi -a -o sam.
1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103
2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

držánje tudi déržanje -a s
1. zasedanje: Szedsztva dr'zánye sze ete mészec 8-moga zacsne AIP 1876, br. 1, 2
2. vzdrževanje: ocsa, i mati ſzta ſze mogla za nyihovo dr'sánye, i gori odhranyenyé ſzkrbeti KM 1790, 84
3. vedenje: Jezus dika lejpoga dr'sánya KM 1783, 40; za volo finoga dr'sánya KOJ 1833, XIV; I z-táksim dr'zányom odisla, tak da bi kralica bila AIP 1876, br. 9, 5
4. opravljanje: Na pokouro dr'zánya dén KŠ 1771, 852; vu pokoro dersányi SM 1747, 54
5. vsebina: dr'zánye ti knig BRM 1823, V
6. država, dežela: z-ednoga dr'sánya v-drugo dr'sánye KM 1790, 22; po vſzem 'Sidovſzkom dr'sányi KM 1796, 97; prejkvzeme ládanye vszejh austriánszkih Dr'sányov KOJ 1848, 109; Zdr'ſi Goszpodne Krála naſſega, i dáj nyemi miloscso, naj ſzvoja dr'sánya ravnati more KM 1783, 118; tiváriſtva, ſtera ſze za obcsinſztvo, národe, ali za dr'sánya imenüjejo KM 1790, 88; vu czaszarszki, i králeszki dr'sányaj KMK 1780, A(1)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

držéla -e ž dežela, pokrajina: ménſe Á'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; I vo je ſla knyemi vſza Judee dr'zéla KŠ 1771, 103; szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 5; Grcskoga orſzága dr'zéle po iméni Achaie meſzto KŠ 1771, 487; okouli bodoucsega dr'zéla KŠ 1771, 178; vu czejlo okouli dr'zélo Galilee KŠ 1771, 105; vu daleko dr'zélo KŠ 1771, 222; Vdr'zéli Genezaret KŠ 1771, 47; v törszkoj dr'zéli AI 1875, kaz. br. 3; okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; té tri dr'zél bogáti prednyari AI 1875, kaz. br. 3; zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8; odide od nász, v-toplêse dr'zéle KAJ 1870, 24; na dr'zéle i rázlocsne jezike gledoucs KŠ 1771, A5b; Za one držéle je celo bogastvo AI 1878, 18; tam vtiſzti dr'zélaj KŠ 1771, 546; štera so po tej držélaj AI 1878, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dúg -á m
1. dolg, kar mora kdo vrniti, poravnati: v-preminocsih letaj dug i drugi sztroskih AI 1875, kaz. br. 8; nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; to sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; i po csaszom znôvim dugim na prêsztopi AI 1875 br. 2, 1
2. krivda, greh: nász je pote'zo Lüczki dúg SM 1747, 251; I tou je grejha dúg SŠ 1796, 4; Ne vzemi, tak od dugá KŠ 1754, 253; On je zadoſzta vcsino grejha dúgi KŠ 1754, 115; moj veſz dúg plácsao KŠ 1754; veſz dug nyemi je odpüſzto KŠ 1771, 60; Odpuſzti nám dugé naſſe TF 1715, 25; dugé nasse ABC 1725, A 4 b; dugé naſſe SM 1747; dugé naſſe KŠ 1754, 169; odpüſzti nám dugé naſe KŠ 1771, 18; velike dugé BKM 1789, 104

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dugovánje -a s stvar, reč: Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; csi je tákſe dugoványe csloveka z-'Zenouv KŠ 1771, 62; Dugoványe KMS 1780, A2; dugoványe KM 1796, 10; od dühovnoga dugoványa nai poglaviteiſe TF 1715, 3; od vſzega greisnoga dugoványa SM 1747, 49; od velikoga dühovnoga dugoványa KŠ 1771, 445; dvouje naime dugoványe vu ſzebi zderſzáva TF 1715, 35; za veliko ruſno dugovanye derſati SM 1747, 40; Ti szi mojo právdo ino dugoványe vö szpelao TA 1848, 7; Po sterom dugoványi SM 1747, 51; i drügom tákſem dugoványi KŠ 1754, 12; tüdi v-etom dugoványi SIZ 1807, 8; Pri vszákom dugoványi AI 1875, kaz. br. 8; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; csi ſze dvá z-váſz zglihata na zemli nad kakſté dugoványem KŠ 1771, 59; lovi za kákſim dugoványem KM 1790, 20; Ta naprei hodécsa dugovanya, kákſa jeſzo SM 1747, 37; Domácsi dugoványi AI 1875, br. 1, 1; Zvünszki országov dugoványi AI 1875, kaz. br. 3; vecs persón ali dugoványov csinejnye KOJ 1833, 138; Ka je vszê eti dugoványi dika KAJ 1848, 8; Od pênez dugoványi miniszter AI 1875, kaz. br. 2; z-vecs ednoféle ali razlocsne oszôb ali dugoványa sztojécse vno'zino zamenüje AIN 1876, 10; Kágda more tákſa velika dugoványa cſiniti TF 1715, 44; huda dugoványa delati KŠ 1754, 19; ne ſtimana dugoványa ſzmo dneſz vidili KŠ 1771, 181; dokecs dugoványa dobro ne poſzlüjhnes KM 1790, 18; dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 2; šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dǘh tudi dǘjh -á m
1. duh, razumsko-spoznavna stran človeka: Ar teilo ſelei proti Dühi, i Düh proti teili SM 1747, 26; tak je poſztano Cslovik ſivocſi Düh SM 1747, 4; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; kriviczo lübcza odürjáva düh nyegov TA 1848, 9; kai ſze zdüha porodi SM 1747, 7; nego poleg Düha SM 1747, 23; odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; do razdeljenya düſe i dühá KŠ 1771, 677; Nega nyemi ni düha, ni sztopnye KOJ 1845, 115; Ar teilo ſelei proti Dühi SM 1747, 26; ſtero kdühi i kpriseſztomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; ſzmo vu eden Düh napojeni KŠ 1771, 514; ki pa ſzejja naDüh, z-Dühá bode 'zeo KŠ 1771, 570; pozdignem k-Bôgi düh moj KAJ 1848, 202; Ako pa po Dühi telovna dela morite SM 1747, 23; pravicſen poſztano vu Dühi SM 1747, 12; Ponoviti ſze je vám potrejbno vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ki ſzo ſziromáczke vdühi KŠ 1771, 13; ga pa Dávid vu Dühi za Goſzpouda zové KŠ 1771, 75; pride vu Dühi BKM 1789, 18; i vu dühi právoga cszisztoga krsztsansztva KAJ 1848, X; vodi ſztvoim dühom SM 1747, 90; i zdühom vuſzt nyega KŠ 1754, 93; da ſze cslovik zdühom i ſztejlom tá vneſzé KŠ 1771, 440; I z-môdrim dühom zbrodjávati KAJ 1848
2. bitje netvarne narave: Oni dühovje, ſteri ſzo KŠ 1754, 94; Ti hudi dühovje KŠ 1754, 95; I ti necsiſzti dühovje KŠ 1771, 110; Angyelje ſzo csiſzti dühouvje KMK 1780, 9; Od rázlocsni dühouv KŠ 1771, 731; od necsiſzti düjhouv oſzloubodo KM 1796, 99; Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; vu temniczi bodoucſim dühom KŠ 1754, 111; vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; dáo nyim je obláſzt nad necsiſztimi dühovmi KŠ 1771, 31
3. v zvezi sveti Düh tretja božja oseba: kako iſzvéti Duih TF 1715, 39; ſkoterimi náſz vucsi, ſzvéti Düh Bog SM 1747, 87; O Szvéti Düh SM 1747, 60; Szin, Sz. Düjh SM 1747, 16; Sz. Düjh vu poſzvecsenyej KŠ 1754, 92; Düjh je iſztina gotov KŠ 1771, 90; Szin, i Szvéti Düjh KM 1780 K, 5; Szvéti Düjh Boug KM 1783, 7; od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; vu jedinoſzti Dühá Szvétoga KŠ 1754, 12 b; noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; dári Düjhá ſzvétoga KM 1796, 118; Dika boidi i Dühi ſzvétomi SM 1747, 46; Oczu ſzinu Düho vekvekoma SM 1747, 81; prouti Sz. Dühi ſentávanye KŠ 1754, 73; dika i Sz. Dühi KM 1783, 2; nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Dai mi ſzvétoga Dühá Bogá SM 1747, 61; ino je vnyega ſivocſi Düh vdehno SM 1747, 3; ſz. Dühá je poſzlau KŠ 1754, 24; i te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; vido je Dühá Bo'zega KŠ 1771, 10; Polo'zim na nyega Düjh moj KŠ 1771, 39; darüj nám Dühá Szvétoga KM 1783, 10; toga novorodgyenyá vu ſzvétom Dühé TF 1715, 32; vu ſzvétom Dühei TF 1715, 23; vörjem vu ſzvétom Dühi SM 1747, 44; molécsi vu Sz. Dühi KŠ 1754, 2b; vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; ſztvoim ſzvétim Dühom SM 1747, 46; Sz. Dühom gori namazao KŠ 1754, 104; I zſvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; nej trijé ſz. Dühovje KM 1783, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dühòvstvo -a s duhovniki, duhovščina: na goricskom jejako po szkoupoma na dühovsztvo pomiszleno bilo KOJ (1914), 144; Za Józsefa II. sze je i pri Dühovsztvi ino Cérkvensztvi veliko premenilo KOJ 1848, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dühšnazvést -i ž vest, zavest: ka pôleg dühsnezvêszti po pravici bode szkoncsávalo AI 1875, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dùplom prisl. dvojno, dvakrat: Po duplom ſze radis, Csi druge veſzelis BRM 1823, 354

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dǜšni -a -o prid.
1. dušen: Odpré sztezo I düsnoga zvelicsanya KAJ 1848, 6; Nejga csloveki dragſega Ino po ſzmrti düsna zvelicsanya SŠ 1796, 48; voj Z-düsne kmicze KAJ 1848, 10; ſivi ſzám ſzebi pak na Düſno zvelicſanye TF 1715, 9; veszt grozi, I 'zelen mir düsni vmárja KAJ 1848, 4; polei mojo düſno ſzpoznanye SM 1747, 49; taki vDüſnoi ſaloſzti razveſzeliti TF 1715, 37; Szprávlajmoſze na ſmrt i v-düsnom molejnyi SŠ 1796, 8
2. v zvezah: düšni den vernih duš dan: Taki potom je Düšnidén BJ 1886, 38;
düšni paster duhovnik: Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36;
düšna vejst vest: ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt, hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 74; I düſnavejſzt takáj Tvoj vſzakdenésnyi grejh BKM 1789, 385; da nyim düsnavejszt bráni sze podlo'siti KOJ 1848, 11; proti nyega Duſne veſzti tosbi SM 1747, 62; od düsnevejſzti kárani KŠ 1771, 292; Düjh düsne-vejſzti KM 1783, 46; med vnougim düsne-vejſzti bodanyem KM 1796, 9; szlobodnoszt szvoje düsnevejszti niksoj zemelszkoj oblászti nedájo podjármati KOJ 1845, 68; mo Dusno Zveſzt vtiſis SM 1747, 69; naj nevra'zeno düsnovejſzt mám KŠ 1771, 417; jaſz ſzam vſzákov dobrov düsnovejſztyov ſzlü'zo Bougi KŠ 1771, 413; ka ſzmo i vu vaſi düsnivejſztaj ocsiveſzni KŠ 1771, 537

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dvá dvéi dvéi glav. štev.
1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75
2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dvégübé prisl. v dve gube, pripognjeno, sključeno: da je bajcar dvêgübê mogao idti po nyem KAJ 1870, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dvèri dvér ž mn. vrata: dveri bi pa zaprte bilé KŠ 1771, 333; Dveri KMS 1780, A8b; Dveri KM 1790, 93; dveri AIN 1876, 40; ne zagluſaj mi, 'ze ſzo dverí zaprte KŠ 1771, 206; Odprite sze dveri szvéta TA 1848, 19; odválao je te kamen od dvéri TA 1848, 97; priválavſzi kamen veliki kdrevam toga groba KŠ 1771, 96; priválao je eden kamen dveri toga groba KŠ 1771, 154; i doli zapri dveri tvoje KŠ 1771, 18; Hiža má dveri BJ 1886, 7; Na dveri vu stanico hodimo BJ 1886, 7; 'zrbé privézano pri dveraj vinej KŠ 1771, 137; ki nejde notri po dveraj vu ovcsárniczo KŠ 1771, 299; Noucs je pred dvérmi vſzej BKM 1789, 381; Nad dvérmi tvoimi trüpam BKM 1789, 205; je petlao pred dverami KM 1790, 36; pren. Ti ſzi Jezus miloſcse dveri BKM 1789, 79; Ar ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525; ka bi ſze on na dveri, pout ali trſz preobrno KŠ 1754, 8a; Naj naſſega ſzrczá dveri ne zaprémo KŠ 1754, 125; Vſzejm nevolám dveri zapré KŠ 1754, 263; Ovo ſztojim pred dvérmi, i trüplem KŠ 1754, 126; znájte, ka je blüzi pred dvérmi KŠ 1771, 81

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dvòr -a m
1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80
2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169
3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207
4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

dvóuji -a -e ločil. štev. dvoj: Kelikáteri je te grejh? Dvouji KŠ 1754, 71; Kakda je 'ſiveo té douji odvejtek KM 1796, 10; lübéznoſzt jeſzte dvouja KŠ 1754, 14; sze dvouja Domovina odpira KOJ 1833, I; je to grdo po'zelejnye? Dvouje KŠ 1754, 60; nej dvoujega jezika KŠ 1771, 637; Mou'z dvoje pámeti KŠ 1771, 745; i z dvôjega szrczá TA 1848, 9; Boug-Cslovik dvouje nature BKM 1789, 20; Szpráviscse z-dvoje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; da bi ſzvojo dvoujo ſzenyo pripovidávao KM 1796, 24; je Boug po nyegovoj ſzmrti na dvouje vtrgno nyegovo Králeſztvo KM 1796, 68; kotero dvouje naime dugoványe vu ſzebi zderſáva TF 1715, 35; Naj po tom dvójem pridemo v-králesztvo KM 1783, 278; z-dvójim pridavekom KM 1783, nasl. str.; Racsún ino szta dvoujiva KOJ 1833, 55; ka ſzo dvouji krſztseniczi, csiſzti i ſzkazlivi KŠ 1771, 851

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Egìptuš -a m Egipt: ſtero ſze po dühovnom zové Sodoma i Egyiptus KŠ 1771, 786

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Elíaš -a m Elija: Eliás KŠ 1754, 140; on je ov Eliás KŠ 1771, 36; je opominao Eliás KM 1796, 69; Eliáſa zové KŠ 1771, 153; po Eliáſi ka právi piſzmo KŠ 1771, 472

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

èrci tudi èrči tudi èrcti tudi èrčti erčém dov. reči: Ali kakda mores erczi brati tvojemi KŠ 1771, 186; Ka je le'zi erczi: odpüſcsávajo ſze KŠ 1771, 181; ali erczti: ſztani gori KŠ 1771, 28; poskropiti ino ercsi KŠ 1754, 188; niſcse nemre ercsi KŠ 1771, 514; Bátrivno moro tou ercsti SŠ 1796, 164; tebé ne zatajim i ercsém KŠ 1754, 222; i csiercsém etomi KŠ 1771, 25; I ercsé Nátan KŠ 1754, 198; i ercsé KŠ 1771, 7; Ercsé vu szrczi TA 1848, 8; i ercséte etoj gori KŠ 1771, 57; ercséjo nyemi KŠ 1771, 46; erczi z-ſzrczá KŠ 1754, 267; erczi, naj eta kaménya KŠ 1771, 11; Erczi: Bláj'zena ſzi BKM 1789, 17; vſzáki etak ercsi SŠ 1796, 150; Erczi meni potrtomi KAJ 1848, 143; Amen erczimo veſzélo BKM 1789, 8 b; I erczimo diko SŠ 1796, 92; i erczite nyemi KŠ 1771, 88; moje koszti ercsite TA 1848, 27; Erkao ſzem KŠ 1754, 198; Erkao ſzem Goszpodni TA 1848; liki ſzi erkao KŠ 1754, 233; Erkao ſzi Goszpodne KM 1783, 121; je Bog erkal SM 1747, 5; erkao je toj divojki KŠ 1754, 45; ár je on erkao KŠ 1754, 64; Erkao je nyemi Jezus KŠ 1771, 11; On je pa, odgovorécſi erkao KŠ 1771, 11; Teda je erkla SM 1747, 5; Ona pa erkla je KŠ 1771, 47; je etak erkao SIZ 1807, 7; Oni ſzo pa erkli nyemi KŠ 1771, 7; nikomi ſzo nikaj nej erkle KŠ 1771, 155; erkli ſzo nyemi KŠ 1771, 38; ki si veſzélo erki ABC 1725, A6b; Ino je Bog erkal SM 1747, 3
erkóuči -a -e rekoč: ſze je Goszpodin Boug nigda ſzvojemi lüſztvi prtio erkoucſi KŠ 1754, 4 b; ſze povrné ktebi eden dén, erkoucsi KŠ 1754, 171; Angyel Goſzpodnov ſzeje nyemi ſzkázao vu ſzneh, erkoucsi KŠ 1771, 6; Erkoucsi: ſztani gori vzemi to dejte KŠ 1771, 8; Erkoucs: idi povej, Dober gláſz BKM 1789, 17; viſziko Erkoucſi vpeſzmi etako BKM 1789, 24; Blá'zeno erkôcsi V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; tak erkôcs vu szrczi szvojem TA 1848, 8; je povejdano od Jeremiás proroka erkoucsega KŠ 1771, 8; je erkao tomi erkoucsemi KŠ 1771, 41; I erkoucsoj: 'zveglárili ſzmo vám KŠ 1771, 366; po proroki erkoucsem KŠ 1771, 6
èrčeno rečeno: na tiſztom meſzti, gde nyim je ercseno: vi ſzte nej KŠ 1771, 469; Ercseno je, od zlocsasztnoszti neverni TA 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

erdéči -a -e prid.
1. rdeč: cſi bodo erdécſi KŠ 1754, 210; je liki krv erdécsi grátao KŠ 1771, 777; erdécsi prpeo AI 1875, kaz. br. 8; Nyé licojna je erdécsa KAJ 1870, 18; kakſté ſzi je ono, bejlo, ali erdécse KŠ 1754, 203; i gvanjt erdécsi ſzo vrgli okouli nyega KŠ 1771, 328; Erjávo-erdéčo dlakasto kožo má AI 1878, 9; odeli ſzo ga zerdécsim plaſcsom KŠ 1771, 94; s plávimi licami i erdéčim nosom AI 1878, 7; zvodouv i zerdécsov vunov vrét KŠ 1771, 686; cſi bodo grejhi vaſi, liki erdécse ſzüknye KŠ 1754, 210; rokavice szo erdécse AIN 1876, 36; po dúgom erdécse ténke lenije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6
2. v zvezi erdeče mourje Rdeče morje: Prejg idejnye erdécsega mourja KŠ 1754, 185; i vu erdécsem mourji KŠ 1771, 361
èrdečejši -a -e bolj rdeč: Vu liczi ſzi erdecsejsi BKM 1789, 426; Vu liczi ſzi erdecsejsi SŠ 1796, 155

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Erdélsko -ga s Erdeljsko, Transilvanija: z-Erdelszkoga nisteri AI 1875, kaz. br. 1; po Erdélyszkom KOJ 1833, 13; Vu Erdélszkom szo pa Vlahi KOJ 1848, 11; v-Erdélszkom je naszelo Szaxoncze KOJ 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

erjávec -vca m rjavec: Po fárbi razločávamo erjávce AI 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

èšče prisl.
1. še, izraža dodajanje, nadaljevanje, ponavljanje: ino i esche zdai me hráni ino bráni TF 1715, 21; poglédne, ino na vpamet vzeme, ako je on eſcse na tom ſzveiti SM 1747, 42; kai je ſztvoro, eſcse obdersi, ráhni SM 1747, 34; Ketim ricsém ſze escse lejhko denejo molitvi KŠ 1754, 188; Grejsniczke ſzmo escse za volo ne vmorjenoga tejla KŠ 1771, 442; liki je on Kriſztuſa, tak je Kriſztus, i eſsce bole, nyega lübo KŠ 1771, 259; Ovczé i vsze 'zivino, escse i vsze zvirje TA 1848, 7; Margêca escse eden pogléd vrgla na dete AI 1875, kaz. br. 8
2. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: ali escse ſze je nej ſzkázalo, ka bomo KŠ 1754, 97; Vüpas ſze eſche zvelicſati TF 1715, 37; Neili esche ſzamo tou, nego i vu Bogi ſze hválimo SM 1747, 18; Eſcse malo, i te ſzvejt me vecs ne de vido KŠ 1771, 314; escse ſzte i vi brezi rázuma KŠ 1771, 51; Ka vadlüje eſcse Katolitsanſzki krſztsenik KMK 1780, 9; gda je Bo'za ſzlu'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Csigli ſzmo mi eſcse decza, nej nám trbej KM 1790, 20; escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833 VII; kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalehci KAJ 1870, 6; Po novom leti, zná bidti escse prvle AI 1875, kaz. br. 8; ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3; Med tém se ešče zmejne spozábijo BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ètam prisl. tam: dokecs idoucsi molim etam KŠ 1771, 89; ti etam ſztoj, KŠ 1771, 747; etam KOJ 1833, 150; Sto hodi etam po nyivaj KAJ 1870, 138; Etam pod zeléno listje gnezde nosijo ftice BJ 1886, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ète èta ète kaz. zaim. ta: Ar ete pehár je Nouvi Teſtamentom TF 1715, 44; kai bi ſze ete kris nad menom odviſse posméhcsal SM 1747, 56; Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Ete nyegov ſzin SIZ 1807, 4; Liki ete dén sze nyej AI 1875, kaz. br. 7; ár reics eta za váz TF 1715, 45; ino eto je kerv moja TF 1715, 40; bojdi eto moje ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; Eto je te Zákon SM 1747, 18; pod zapelávanyem etoga ſzveita SM 1747, 52; Radoſzt zetoga májo KŠ 1754, 220; Zrok ete ſzlepoſzti TF 1715, 4; nikam zete pouti doli ne zavdário KŠ 1754, 143; Trucz boidi etomi ſzveiti SM 1747, 74; meni i etomi ſzvejti 'zivo KŠ 1754, 240; priſzpodobna ketoj KŠ 1771, 75; na ſzoudbo prouti etomi národi KŠ 1771, 41; etomi je vrêmen priteklo BJ 1886, 4; da mené ete bláseni dén TF 1715, 45; i pio ete Goſzpodnov pehár KŠ 1754, 208; dai mi eto drágo Priloſenye SM 1747, 52; je Boug eto ſzvojo ſzkrb KŠ 1771, A5a; i vu etoi máloi kniſiczi TF 1715, 48; na etoi zemli, ABC 1725, A4a; Obſztoji vetoj jakoſzti KŠ 1754, 273; po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; etoj velikoj nevóli BJ 1886, 3; i po etom ſitki TF 1715, 23; oni ſzo vu etom bláſenom ſztáli SM 1747, 50; na etom ſzvejti vec táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Po etom známo, ka KŠ 1754, 84; v-etom Katekizmuſſi KMK 1780, A2; Po etom je odébrao Goſzpoud KŠ 1771, 202; v-etom lôgi AI 1875, kaz. br. 7; zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ſze lejhko zetim veſzelijo KŠ 1754, 218; z-etim pred postuvane scsitele sztopi AI 1875, kaz. br. 8; Pred etim smo se domá zmenjali BJ 1886, 3; Zetov nocsjouv tá prejde, nad etov prigodbov KOJ 1848, 7; z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7; etiva dvá ſziná KŠ 1771, 66; Etiva szta delala TA 1848, 86; ſzta ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; Etivi soli zdaj prázno sztojita AIP 1876, br. 1, 2; ka od etiva sztrána AI 1875, kaz. br. 2; Etima hisnikoma SIZ 1807, 6; Pri etima AI 1875, br. 2, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj KŠ 1771, 75; szamo v-etima dvöma meszta AI 1875, kaz. br. 8; I odido eti na moko vekivecsno KŠ 1754, 141; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 54; zá ete moucsi delajo KŠ 1771, 47; vſza eta pokolejnya KŠ 1771, 5; od etih vſzeih ſzküſávani TF 1715, 30; Delai od etih mau SM 1747, 49; zvün eti jeſzo KŠ 1754, 3; ſtámpanye eti máli kni'zicz KŠ 1754, 3a; kak edno zetih KŠ 1771, 20; Eti dvanájſzet je poſzlao KŠ 1771, 31; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Poszlavcov, z-eti je 197, ki szo AI 1875, kaz. br. 3; ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; kak etim prisavczom KOJ 1848, 10; ino etetvoje dobre dári TF 1715, 47; ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; uu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; po etih dnévi SM 1747, 18; po eti ricséjh KŠ 1754, 206; Po eti je pa proſzo Pilátuſa KŠ 1771, 331; nad vſzejmi etimi KŠ 1754, 136; zetimi ricsmi KŠ 1771, 261; zetimi knigami BKM 1789, 8b; tak z-etimi ſzamomi Bogi BRM 1823, IV; sze podsztava z-etimi ponácsisnyami AI 1875, kaz. br. 2
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

evangèliom tudi evangèlium tudi evangjèliom tudi evangjèlium -a m evangelij: Té ſzvetloſzt je Evangyelium KŠ 1754, 127; Evangyeliom pouleg piszma szvétoga Mátaja KŠ 1771, 1; Evangelioma naſſega Goſzpodna Jeſuſſa Kriſtuſſa TF 1715, 24; zSzvétoga Evangelioma SM 1747, 39; Návuk Právde i Evangyelia KŠ 1754, 5; Po evangeljoma bo'zánszkoj isztini KAJ 1848, 166; ſzo nei pokorni tomi Evangeliomi SM 1747, 15; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; predgajoucsi Evangyeliom králeſztva KŠ 1771, 12; ki tvoi ſzvéti Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A 6 b; Ino ſze raſztála na Právdo Ino Evangelium SM 1747, 36; Evangelium KŠ 1754, 3; po ſzvojem ſzvétom Evangeliomi zvau TF 1715, 23; mené ſzi po Evangeliomi dal pozvati SM 1747, 52; me je po Evangyeliomi zváo KŠ 1754, 122; tak ſcsé Boug Vevangyeliomi KŠ 1754, 162

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Èžaijaš -a m Izaija: Ar E'zaiás právi KŠ 1771, 471; Tou Esaiás Prorok, Tak nám je popiſzao BKM 1789, 27; E'sajás Prorok tak právi SŠ 1796, 17; proroſztvo E'zaiáſa, ſtero pravi KŠ 1771, 42; vu knigaj ricséjh E'zaiás proroka govorécsega KŠ 1771, 173; od E'zaiáſa proroka govorécsega KŠ 1771, 9; povejdanye po E'zaiáſi proroki govorécsem KŠ 1771, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

fàlat -àta m kos: ſtero je vſzákoj rouki eden falat krüha melo KM 1790, 42; falat zemlé szi obdr'si KOJ 1848, 116; nyima mati po ednom faláti krüha podelila KAJ 1870, 17; tejlo ſzo pa na falate raſztrgali KM 1796, 69; falate ſztáre hrambe KM 1790, 68; po nájbougsih 'salozaj (falataj) KOJ 1845, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

fánčost -i ž maščevanje: jasz na dén moje fáncsoszti raz'seném kak cesztni práh KOJ 1845, 122; Friderik z-fáncsoszti vogerszkoga krála kintse po künsti dobi KOJ 1848, 37; naj stokoli szvojo zevreto fáncsoszt na nyega vövlijé KOJ 1845, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

fàrar -a m
1. protestantski župnik, pastor: da bi ſzám Farar Duſſou meu TF 1715, 4; Farar Sopronſzki KŠ 1771, A8b; má odvézanye ino grejhov odpuſchenye od Farara TF 1715, 35; Surdánſzkoga Farara KŠ 1771, A7a; popüczonszkom farari TA 1848, 1; mi vſze grejhe pred fararom naprej ne zracsúnamo KŠ 1754, 199; Po procs odidejnyi luth. fararov KOJ 1848, 109
2. duhovnik: Duſſevnim Paſztérom, touje Fararrom dána TF 1715, 34; Efe'zánſzke farare opomina KŠ 1771, 403

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

féla -e ž
1. vrsta: moremo zgrüntati i félo, i racsun velikih grejhov KMK 1780, 68; nebom vam gúcsao nikakſe féle frliczo SIZ 1807, 3
2. v zvezah: dostafele ki je mnogo vrst: Kelkoféle je racsúnszki Nomen? Dosztaféle je: nájmre, 1. glavni KOJ 1833, 32; ino csloveki doſzta-féle pogibelnoſzt naprávla SIZ 1807, 9;
drugefele drugačen, druge vrste: doszta szrebra, 'selezja ali drugeféle broncza z-szebom nenoszi KOJ 1845, 104;
dvoujefele dvojevrsten: Dvoujeféle: glaszniczke KOJ 1833, 2; Nistera rêcs dosztavek po dvôjefélom gorivzeme AIN 1876, 14;
ednefele koliko vrst: Nassi Sztarisje szo vszi z-edne féle jezikom gúcsali KOJ 1833, IX;
etakšefele take vrste: sztolmacsimo z-etakseféle podrügacsenim ládanye znamenüvajoucsim govorejnyem KOJ 1833, 45; ino etakseféle znamenüványe KOJ 1833, 136; Etakseféle medsztavki KOJ 1833, 128;
etefele takšen, te vrste: Eteféle KOJ 1833, 107; i eteféle verbumami KOJ 1833, 128;
kelkofele enak: Kelkoféle szo vogrszke litere AIN 1876, 5;
štirifele štirivrsten: Na zgovárjanye gledôcs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8;
troujefele treh vrst: glászniczke? Escse szo troujeféle KOJ 1833, 3; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9;
večfele več vrst: po Országi vecsféle rejcsi národje grizéjo KOJ 1833, XIV; Tü szo sze oni na vecsféle národe namerili KOJ 1848, 7; V morji ešče večféle rib jeste AI 1878, 31; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9;
vnogofele mnogo vrst: Kakda sze dr'sis v-drü'sbi vnogoféle lüdih KOJ 1845, 31; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; Naj znána bode vnoge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; hiſtvo ſzvéto, ſtero csloveka od vnouge féle ſzküsávanya varje SIZ 1807, 8; Ka nám haſznio vnouge féle miſzli SM 1747, 72; Naj znána bode po gmajni vnouge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; Bo'ze vnougom vrejmeni vnogo féle gúcsanye KŠ 1771, 672; vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; I zvnouge féle jezimi BKM 1789, 123;
vsakefele vsake vrste: vſzáke féle neſzrecse mené csuva ino varje TF 1715, 21; steri zdai ſaloſzni jeſzte vu obatori moje ſzercze proti moiega nepriatela vſzake féle ſzkusavanya SM 1747, 60; Ki vszáke féle ſzlatkoucso má vu ſzebi KM 1783, 60; je v-Paradi'ſon vſzáke féle leipo drevje KM 1796, 5; na zemli z-vszákeféle nevoulami haszniti nakano KOJ 1833, IX; bogáſztvo vſzákeféle radoſzt, Ali náglo preminé SŠ 1796, 125; ogibati sze scsém vszákeféle telovnoj naszládnoszti KOJ 1845, 91; zametávao ino vszákeféle csészti vouscso KOJ 1848, 16; ino od vſzáke féle neſzrecse mené csuva TF 1715, 21; Poſztavo je vſzáke féle drevje KM 1796, 5;
vsefele različen: Vszefelé csésztniki na szprévodi bodo AIP 1876, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

fìga -e ž figa: gda ſzi pod Figov bio KŠ 1771, 267; Jeli beréjo ſztrnya grozde, ali zſcsetálja fige KŠ 1771, 22; je v-Radgonyo sla po zácsimbo, po fige, mandale SIZ 1807, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

flísanje -a s prizadevanje: Ár telovno fliſzanye malo valá KŠ 1771, 639; dale pridti po tvojem fliſzanyi KM 1790, 20; Oni ſzo pa hválili nyegovo fliſzanye KM 1790, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

foringáš -a m voznik, prevoznik: foringás z-velikim bremenom sze nemore ognoti KOJ 1845, 51; najbolje pa vinszkim foringásom, steri scséjo po tój zanemárjenoj pôti AIP 1876, br. 8, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

francòski tudi francùški -a -o prid. francoski: gda bi franczószki Kráo Lajos XIV, steri je KOJ 1848, 97; v-Francuskom országi v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8; Franczia, ali Franczuski ország KŠ 1771, 554; ki kak huszár vu francuskom boji po vnôgi batrivni csineny AI 1875, br. 2, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ftégnoti -em dov. iztegniti: ftégni rokou tvojo KŠ 1771, 183
ftégnjeni -a -o iztegnjen: Gda bi nyim pa zftégnyenimi rokámi ſtariſſe po gmajnaj poſztávila KŠ 1771, 387

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ftìč -a m ptič: zdr'ávanye odürnoga fticsa KŠ 1771, 798; drügacs ga fticsi gori pozobljejo KM 1790, 46; Fticsi szo 'ze zatühnili AI 1875, kaz. br. 7; se slišijo, k drügomi ftiči AI 1878, 5; od koga bole ſzte vi bougſi od ftics KŠ 1771, 212; pa tüdi od bilic ftičov AI 1878, 7; ino po Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4; zrák fticsami napuno KŠ 1754, 93

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ftíšanje -a s
1. tišina, utišanje: i vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Po ftiſanyi pa te harabuke KŠ 1771, 404
2. sprava, zadoščenje: I on je ftisanye za grejhe naſſe KŠ 1754, 104; Steroga je poſztavo Boug na ftiſanye po vöri KŠ 1771, 454; Ftisanye ti je ſzpravo BKM 1789, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

fǘčkati -am nedov. žvižgati: fücskati AIN 1876, 18; fücskam AIN 1876, 18; osztro vetrôvje fücska po kukoriscsi KAJ 1870, 28; kak füčkajo i čvrčkajo pernáti pevci AI 1878, 3; niti szi nefücskaj KOJ 1845, 2; da je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5
füčkajóči -a -e žvižgajoč: mile note szi fücskajocs KAJ 1870, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

fùnduš -a m fundament, zemljišče za hišo: Popom po szili pográblene funduse nazájpusztijo KOJ 1845, 67

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Gáspar -a m Gaspar: szprávlene po Gáspár Jánosi KAJ 1870, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Gàšpar -a m Gašper: Gaſpar je po polſzkom deli KM 1790, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gdè prisl.
1. kje: Gdeje tou popiſzano TF 1715, 33; Gde ſze more vö ſzlü'ziti 1754, 214; Gde je te porodjeni kráo 'Zidovſzki KŠ 1771, 7; bode sto pitao, gde ſzo ti nedelni Hymnuske BRM 1823, II; Ar gde je popolnê szpoznávate Ka vam na právi mir vgája KAJ 1848, 3
2. kjer: v niſterih meiſztih, gdeſzo naime Bogá bojecſeiſſi TF 1715, 5; Ár gde je odpüscsanye grejhov, tam je i 'zitek SM 1747, 206; zMeſzta Bethlehema, gde ſze je meo Meſſiás poroditi KŠ 1771, 3 (B2a); ktebi pride, Gde bos me vtvojoj radoſzti páſzo BKM 1789, 129; Gde na sztrêho, gde na drevje széde, gde pa pá po zemli i szmetáj hodi KAJ 1870, 20; k-tebi na diko pridemo, Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; szo domovino v Ázii meli, gde szo 'se glaszovitni bili KOJ 1848, 6; V taksih országaj gde meszto právdeládnoszti ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; Máčko nájdemo povsêdi, gde lidjé bivajo AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gdèbòdi prisl. kjer koli: szo gúcsali po vszoj vészi, ino Marka gdebodi voszmeháli KOJ 1845, 116; Mésnikom szloboscsino dá gdebodi po Vogerszkom bo'so rejcs glásziti KOJ 1848, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gdèr prisl. kje: i gda gder zmenkávam, Zmágaj me BRM 1823, 178; Csi bi pa grum vtégno gder vu'sgáti kaj KOJ 1845, 105; po poli, ali gder indri, sprehájamo AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gédrni tudi gjèdrni -a -o prid. priden, prizadeven, zavzet: Gábor je gédrni AIN 1876, 24; Ár csi mo gedrni vu nasem krsztsansztvi KAJ 1848, 133; boj gyedrni vu ſtejnyi KŠ 1771, 639; psenicsno zrno, Stero Zegnili, i pá gyedrno, Z-zemlé vö pride SŠ 1796, 4; brata naſega vnogokrát gyedrnoga bodoucsega KŠ 1771, 543; popolni ki po návadi gyedrni rázum májo KŠ 1771, 679; opomina 1. na gyedrno csákanye Kriſztuſa na ſzoudbo KŠ 1771, 614; po Apoſtolov gyedrnom deli KŠ 1771, 338
gjèdrnejši -a -e bolj priden, prizadeven: zdaj pa doſzta gyedrnejſega po velikoj vüpaznoſzti kvám KŠ 1771, 543

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gèto tudi gjèto vez.
1. ker: Vu Krſzti ſze csloveki vſzi grejhi odpiſztijo, i geto je prvle za nyih volo ſzrditoſzti ſzin bio KŠ 1754, 190; geto ſzo málare prvi Krſztsanye, liki 'Zidovje, med ſzebom nej trpeli KŠ 1771, 158; Mou'z je nej du'zen pokriti glavou ſzvojo, geto je on kejp i dika Bo'za KŠ 1771, 511; Düjh Sz. náſz poſzveti, gda ali geto poſzvecsenyá miloscso vu nami povéksáva KM K1780, 19; Vu tvojo ſzmrt geto ſzam jaſz okrſztsen BKM 1789, 90; kaj, geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo, ſzo BRM 1823, IV; i szamo te szo mogli od zacsnyenoga dela henyati, geto je od Bogá nyihov Jezik zmejsani KOJ 1833, IX; Nesztoji pod právdov telovnoszti, Geto je szam duh vsze popolnoszti KAJ 1848, 8; Vö me je ftrgno odürjávczom mojim, geto szo od méne zmo'znêsi bili TA 1848, 13; Zakaj ſze zvisávas? Gyeto neznas, jeli vütro 'sivo bodes SŠ 1796, 88
2. ko: csi ſze za pravicsnoga ſtima, geto je nej KŠ 1754, 11; vſze meſzto je vö slo pred Jezuſa, i geto ſzo ga vidili, proſzili ſzo ga KŠ 1771, 27; Divicza, geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; me posztávis na dejszno tvojo, geto bom z-radosztyom poszlüsao KM 1783, 66; Károl je Goſzpouda ſzlu'so, geto nyemi je nej bilou vſzigdár dobro KM 1790, 50; Poprejk, geto dvá verbuma vküpszprideta vu govorjenyi KOJ 1833, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gíbanje tudi gjíbanje -a s
1. gibanje: csakajoucsi te vodé gibanye KŠ 1771, 278; Czaszar zvedivsi púntarszko gibanye KOJ 1848, 96; Po deli i vnogom gibanyi obtrüdi cslovek KAJ 1870, 48
2. v zvezi zemle gibanje potres: I ovo veliko zemlé gibanye ſze je zgoudilo KŠ 1771, 97; veliko zemlé gibanye je vcsinyeno KŠ 1771, 777; vidoucsi zemlé gibanye KŠ 1771, 96; i bodo zemlé gibanya KŠ 1771, 134; Hitro je pa veliko zemlé gyibanye poſztanolo KŠ 1771, 393

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gìngav tudi gjíngav -a -o prid. slaboten, šibek: Tve gyingavo tejlo neznas ti kak boude SŠ 1796, 40; tvoja decsicza kako olikovoga dreva gyingave sibe SIZ 1807, 25; bolye po gingavom kak t KOJ 1833, 5; Csíszti gingave perôti KAJ 1870, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

glás -a m
1. glas, zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; Gláſz je v Rámi ſzliſani KŠ 1771, 8; da ani glaſzá Bosje ſzvéte reicſi neiga csüti TF 1715, 5; ni vec glaſzá csüti SM 1747, 77; na konczi rejcsi nema glásza KOJ 1833, 6; piszki szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7; za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9; zdignovſi nika 'zena gláſz ſzvoj KŠ 1771, 208; skolnik szám na glász presté KOJ 1845, 6; Na glász gledôcs sze razlocsávajo AIN 1876, 6; od boleznoszti ne mogo glász dati AI 1875, kaz. br. 7; csi rázlocska vgláſzi ne dájo KŠ 1771, 518; otecz Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi TF 1715, 38; Jezus je pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr’u KŠ 1754, 108; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brníjo BKM 1789, 7; vecs glászov vküp AIN 1876, 7; Gucs nasztáne z-glászi AIN 1876, 5; csüli bodte boje i gláſze bojouv KŠ 1771, 143; Ete glászi je mogocsno doliszpiszati AIN 1876, 5; pren. vcsinyen je gláſz Goſzpodnov knyemi KŠ 1771, 361; Gda bi ſze záto ete gláſz zgoudo KŠ 1771, 344; I vu bodoucsem glàſzi nájden je Jezus ſzám KŠ 1771, 199
2. zvok, ki ga daje kak predmet, pojav: I vcssinyei ſzo gláſzove i grmlajcze KŠ 1771, 795; Od ognja, glási gosla se boji AI 1878, 9; Bodete pa csüli boje i bojouv gláſzi KŠ 1771, 79; Trombönte gláſz KŠ 1754, 271; ſzvoje trombönte gláſzom KŠ 1771, 81; Voda tak csopátala, miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7
3. sporočilo: ſze radüje nad gláſzom zárocsnika KŠ 1771, 273
4. kar se širi s pripovedovanjem: Na gláſz toga csüda KM 1796, 130; Blá'zeni gláſz BRM 1823, 7; Csiſzti 'sitek, i poſten gláz SŠ 1796, 3; ſtera ſzo dobroga gláſza KŠ 1771, 599; Sámſona moucs je velikoga gláſza KM 1796, 49; csü je Herodes Strták gláſz od Jezuſa KŠ 1771, 47; I vö je raziſao té gláſz po vſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; idi povej, Dober gláſz Márii BKM 1789, 17; pávri ſzo po vſzoj bli'snyoj krajini jáko lagoji glász meli KM 1790, 70; csuvajte dober glász KOJ 1845, 89; Na glász dobite, ka sze zvun vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; sze vszi národje Z-glászom 'zitka otávlajo KAJ 1848, 6; Rázlocsne glászi AI 1875, kaz. br. 8; kak ete dni glászi právijo AI 1875, 3; po hüdi i dobri gláſzi KŠ 1771, 539

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

glédanje -a s
1. gledanje: I ocsi ſztvouro na glédanye BKM 1789, 351; ſze je vküp ſzprávilo na glédanye etoga KŠ 1771, 253; Ár po glédanyi i poſzlüſanyi ete pravicsen KŠ 1771, 720; Veſzelécsi ſze bom razdüvao v-ſzvetloſzti, Goſzpodna Jezusa na licze gládanyi SŠ 1796, 61
2. pogled, videz: je bio priſzpodoben na glédanye kamni jaſpiſi KŠ 1771, 773
3. obisk: Csi mi prido na glédanye TA 1848, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gléženj -žnja m gleženj: Glej'seny KMS 1780, A7b; oblecsenoga do glej'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; Z-ramami szta po gle'znyê vküpszklenyenivi KAJ 1870, 34; Preczi ſzo ſze nyemi pa potrdili poplatje i glej'znyi KŠ 1771, 348; naj gle'zni moji nevkleknejo TA 1848, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

globočína -e ž
1. globina, razsežnost v navpični smeri navzdol: i globocsina mourszka KŠ 1754, 265; ni viſzina, ni globocsina KŠ 1771, 340; liki naj véksa globocsina TA 1848, 28; Rávno tü globocsina zija AIP 1876, br. 5, 3; vu prepaſzt morſzke globocsine KŠ 1754, 134; Ino morszke globocsine szkrovnoszt KAJ 1848, 7; pelaj na globocsino KŠ 1771, 179; ſto bode ſou doli vglobocsino KŠ 1771, 470; ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; noucs i dén ſzam bio vglobocsini KŠ 1771, 549; Szvetloſzt ſzi ſztvouro vkmicsnoj globocsini BKM 1789, 154; ládas zmorſzkom globocsinom BKM 1789, 326; Gda ſzo escse nikse globocsine nej bilé KŠ 1754, 91; i z globocsin vôd TA 1848, 54; po grabaj i kre globocsin KAJ 1870, 88; i dú'zava i globocsina KŠ 1771, 579; ali odſzpodi vu globocsini KŠ 1771, 816
2. globočina: O! globocsina bogáſztva i modrouſzti KŠ 1754, 88; Oh globocsina bogáſztva KŠ 1771, 474; ki ſzi zacsétek, i globocsina vſze dobroute KM 1790, 108; Bog, globocsina szkrovnoszti KAJ 1848; pouleg globocsine ſziromaſtvo nyihovo KŠ 1771, 542; z-globocsine ſzrczá KM 1783, 1; Po globocsini tvoje ſzoudbe KM 1783, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

glòdati -am nedov. gladiti, drgniti: Dorgolni, glodati, csouvati KOJ 1833, 154; Szrame'sliva 'senszka sze krouto negloda okoli mo'skih KOJ 1845, 32; szo obláczke puni nebeszkoga ognya, steri sze po vötri glodajo KOJ 1845, 103; Či jo glodamo, predé AI 1878, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

glóždje tudi glóžje -a s grmovje, goščava: Gyö po trnyi, glô'zdji, grabaj KAJ 1870, 36; je vosztrêbo trnye i glo'zje KAJ 1870, 137; be'zijo i tu po trnyi, glô'zji KAJ 1870, 67

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gmájna tudi gmáina -e ž cerkvena skupnost, zlasti pri evangeličanih: czejla czérkev ali gmajna KŠ 1771, 519; Csuta je pa eta rejcs vu vühaj te gmajne KŠ 1771, 377; Gmajne za Evangelioma ſzrecsno naprej idejnye, molitev KŠ 1771, 350; skolnika nemske Gmajne vu N. Csobi BKM 1789, 3b; z-gmájne krsztsánszke vövrgao KOJ 1848, 64; povej czérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Gmajni Bo'zoj bodoucsoj vu Korinthuſi KŠ 1771, 490; ſzte pozváni vu tuvárostvo (gmaino) nyegovoga ſzina Jezussa Kristussa SM 1747, 19; nám je pa vucsitela posztavo Sz. Mater Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno krsztsenikov) KOJ 1845, 74; po czejloj gmajni KŠ 1747, 195; te znamenitejse vu gmajni pozdrávla KŠ 1771, 484; vu Antiochie gmajni KŠ 1771, 380; poſztano je veliki ſztrájh nad czejlov gmajnov KŠ 1771, 354; vſzejm obcsinſzkim Á'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725; Evangyelicsánszkim gmainam BRM 1823, I; poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine BRM 1823, IV; ka bi vám eta ſzvedocso po gmajnaj KŠ 1771, 808

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gmájnstvo -a s skupnost: po sterom náſz Bog vu ſzvojo tüvárostvo (paidástvo, Gmainſztvo) dá notri zvati SM 1747, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gnój -á m gnoj: Pejſzek, gnoj BKM 1789, 310; Trágya, gnoj KOJ 1833, 176; i vr'zem gnoj knyej KŠ 1771, 215; Ivánscseka je gnoj na nyou zvozo KM 1790, 66; pren. Jezus je pa csiſztiti dá i po Sz. Pavli té gnoj vö metati i ſzebi lejpo ovcsárniczo 'znyega napraviti KŠ 1771, 488

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

godìti se -ím se nedov.
1. dogajati se: Gda ſze pa zacsnejo eta goditi KŠ 1771, 243; kaj je mokrouſzt moia ſzüha poſztánola, kako ſze vleti godi SM 1747; vidimo, ka ſze i vezdásnyem vrejmeni nám tak godi KŠ 1771, 339; stero sze proti tebi vszkákdén od neszpametni godi TA 1848, 60; ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; ka ſze tákse moucsi po nyegovi rokáj godijo KŠ 1771, 118; Vſza vaſa ſze naj vu lübeznoſzti godijo KŠ 1771, 526; znamejnye toga, gda bodo ſze eta godila KŠ 1771, 241
2. biti, živeti v dobrih razmerah: naj ſze ti dobro godi, i zdrav bodes KŠ 1771, 7420

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

góra -é ž gora: vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; eden od Sinaiſzke gore rodi na ſzlü'zbo KŠ 1771, 566; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; vo ſzo ſli na goro oliveczko KŠ 1771, 89; na Synai Goré vönka zgláſzo TF 1715, 12; zapouvidi na Sinajszkoj gori vö dáo KŠ 1754, 6a; na oliveczkoj gori KŠ 1771, 79; na Bernadinskoj gori AI 1878, 8; nad Sionom, szvétov gorov mojov TA 1848, 3; szo prejk tatranszkih gór vu Dalmacio prisli KOJ 1848; naj leti na goré vase TA 1848, 9; Tá po goráj KAJ 1870, 9; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; na ſzveſztva mojga gorou KŠ 1771, 105; gda ſzmo 'znyim bili na ſzvétoj gori KŠ 1771, 718

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòrasti -a -o prid.
1. gorat: i v-toj máloj gorasztoj domovini lübijo zláto szloboscsino AI 1876 P, br. 8, 6
2. gorski: Svedrec rasté po gorasti trávnikaj AI 1878, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

goréči -a -e prid.
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

goréjnji -a -e sam. gornji, prebivalec gornjega Prekmurja: Gorejnyi (v-'seleznom vármegyévi) szo po neszrecsnom pobitji v-lutheránszki járem vpre'seni KOJ 1845, 71; vsze neszpodobnoszti tih gorejnyih zvedevsi KOJ (1914), 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri idéjnje ~ -a s vnebohod: Po tvojem gori ſztanejnyi, I vnébo gori idejnyi BKM 1789, 293

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòrijemàti -jemlém nedov.
1. sprejemati: szta dvá krepkiva decska sla, 'zétvo gorijemát KAJ 1870, 133; Za volo véksega zapametüvanya sze Imenik gorijemlé KOJ 1833, 119; neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; Ki me zdaj gori jemléte SŠ 1796, 153; Poganye To ſzvetloſzt gori jemléjo BRM 1823, 92; pren. Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7
2. privzemati: Kákse dosztavke zná vrémena rêcs gorijemati AIN 1876, 48; z-drügim zaposztavkom gorijemléjo kre szébe nomene KOJ 1833, 110; Pridávniki escse kákse dosztavke gorijemléjo AIN 1876, 29
3. prijemati: Kacse bodo gori gyemáli KŠ 1771, 156
4. napredovati, razvijati se: Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemále vszákeféle mestrije, vucsenoszti KOJ 1833, 68; Od etihmao je protestantsztvo jako gorijemalo KOJ (1914), 125
5. popisovati, ugotavljati: Escse nikaj ne csujemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao AIP 1876, br. 6, 7
gòrijemàti se -jemlém se sprejemati se, šteti se: Po kom sze gorijemlémo v-krsztsansztvo KAJ 1848, 138
gòrijemajóuči -a -e naraščajoč: tak jih je vszáki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo KOJ 1848, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòrilovìti se -ím se nedov. vzpenjati se, napredovati: ino se je luth. vöra po nemskih országaj vszele bole gorilovila kak scsipek KOJ 1845, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri napráviti ~ -im dov. postaviti, zgraditi: razmecses czérkev i po trej dnévi jo gori naprávis KŠ 1771, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri obüdìti tudi gòri obidìti ~ -ím dov.
1. obuditi: vſze mertve gori obüdi TF 1715, 24; naſz vſze na ſzkrádnyi dén od ſzmrti gori obüdi KŠ 1754, 122; Kriſztus, gori obüdjeni zmrtvi, vecs ne merjé KŠ 1771, 459; on me gori obudi SM 1747, 78; ſteroga je Boug gori obüdo zmrtvi KŠ 1771, 349
2. zbuditi: jaſzga na pitan dén gori obüdim SM 1747, 24; Obüdi me gori po grejhi mrtvoga KM 1783, 145; ka ſzi ti náſz gori obüdo KŠ 1754, 223; ſteroga je gori obüdo zmrtvi KŠ 1771, 306; Elizeus ga je od mrtvih gori obüdo KM 1796, 77; gori ſzo ga obüdili govorécsi KŠ 1771, 193; zeſzna veſzélo gori obidi KŠ 1754, 227
gòri obüdìti se tudi gòri obidìti se ~ -ím se
1. obuditi se: Da ſze cslovik ni na povrnenyé gori obüditi nemore KŠ 1754, 124; Mo'zjé Ninivinſzki ſze gori obidijo na ſzoudbo KŠ 1771, 41; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé, gori obidijo KŠ 1754, 139; Kralicza jüga ſze gori obidi na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 41; po etom 'zitki ſze ſztvojim Szinom na 'zitek vekivecsni gori obidimo KŠ 1771, 829; Vnougi ſze obidijo: eti na 'zitek vekivecsni KŠ 1754, 139
2. zbuditi se: ako ſze zbüdim (gori obüdim) SM 1747, 32; gda ſze gori obüdim KŠ 1754, 139; da sze je slü'zbenica escse obüdila AI 1875, br. 2, 7
gòri obǘdeni tudi gòri obǘdjeni ~ -a ~ -o obujen: kteri je tüdi gori obüden SM 1747, 14; Kriſztus, gori obüdjeni zmrtvi, vecs ne merjé KŠ 1771, 459

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri ostánoti ~ -em dov.
1. ostati: lepi szpomenek nyegov naveke goriosztáne KAJ 1870, 54; jaſz ſzam ſzám gori oſztano KŠ 1771, 472; nábrali ſzo, ka je gori oſztanolo zlámanya drobtinya KŠ 1771, 52
2. ostati buden: Lüdjé i po záhodi szunca goriosztánejo i pri poszvêti delajo KAJ 1870, 48
gòri ostánjeni ~ -a ~ -o
1. preživel: Naj iſcsejo ti gori oſztányeni lidjé Goſzpodna KŠ 1771, 389
2. preostal, neporabljen: i nábrali ſzo gori oſztányenoga drtinya ſzedem kosárov KŠ 1771, 126

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri pocìmprati ~ -am dov. zgraditi, postaviti: Jaſz morem razmetati czérkev Bo'zo, i po trej dnévi gori poczimprati KŠ 1771, 91; i po tri dnéj drugo brezi rouk naprávleno gori poczimpram KŠ 1771, 150
gòri pocìmprani ~ -a ~ -o zgrajen, postavljen: Nazáj gori poczimprani KŠ 1754, 2a; pren. ka ſzmo vu právoj M. czérkvi gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov i Prorokov KŠ 1771, 339; kakda je Sz. M. czérkev krſztsánſzka gori poczimprana KŠ 1771, 340; Gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov KŠ 1771, 577

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri postàviti ~ -stávim dov.
1. postaviti, zgraditi: Nasim lutheránom je tüdi vola bila molitvárnicze szi goriposztaviti KOJ 1848, 115; Ki mlin scsé goriposztaviti, gát more vr'zti KAJ 1870, 108; zrüste eto czérkev i vu tréj dnévi jo nazáj gori poſztávim KŠ 1771, 270; vu velikoj Cérkvi, stero je on goriposztavo KOJ 1848, 18; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1848, 6; pren. I da szi pá goriposztavo sztolecz Szveta KAJ 1848, 375
2. ustanoviti: i v-Budapesti eden bank goriposztaviti AIP 1876, br. 6, 2
3. določiti: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4
gòri postàviti se ~ -stávim se upreti se: Te szo sze honvédje goriposztavili AIP 1876, br. 1, 5
gòripostávleni -a -o
1. ustanovljen, imenovan: Vu 1948-mom leti, gda je prvi vogrszki miniszterium goriposztávlen AIP 1876, br. 2, 2
2. imenovan: je pa poleg krála goriposztávlenoga minisztera csészt obdr'zao AI 1875, br. 1, 2; sze je nájmre szkrbo goriposztávlenih Püspekijh KOJ 1848, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòripostávlati -am nedov. postavljati, graditi: [hiše] i kálhatne goriposztávlajo na olepotejnye vészi KOJ 1845, 38; [cerkev] gornyolendavszko szo ponovili czelo z nouva goriposztavlali KOJ (1914), 149; Nepriátelje i goriposztávlajo kazala szvoja TA 1848, 59; pren. nego po vöri právdo gori poſztávlamo, tou je, mi ſzpunyávamo právdo po vöri KŠ 1771, 440

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri rásti ~ rastém nedov. rasti: jaſz pa tak gori raſztém, liki lagoja tráva KM 1790, 60; gda bi ſztrnyom vrét gori raſzlo, zadiſilo je je trnye KŠ 1771, 19; pren. reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite, dabi po nyem gori ráſzli SM 1747, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri skočìti ~ skóčim dov.
1. skočiti, vstati: I gori je ſzkocso i hodo je KŠ 1771, 386; Na té recsi je csamurno goriszkocso szodec KAJ 1870, 155
2. dvigniti se, zvišati se: Po 'zétvi od szilja cena goriszkocsila AI 1875, kaz. br. 8; ka szilji cena goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri skr̀miti ~ -im dov.
1. vzrediti: kmetovavci nej káksega lejpoga 'sivincseta szmeli goriszkrmiti KOJ 1848, 79; Skvorjánec mláde szkrbno goriszkrmi KAJ 1870, 99
2. vzgojiti: Paszko je meo na mladino, naj sze vu bo'sem sztráhi po soláj ino vu potrejbnih znányaj goriszkrmi KOJ 1848, 122
gòri skr̀mleni ~ -a ~ -o vzgojen: dober ſzluga bodes Jezus Kriſztuſov, liki ki ſzo gori ſzkrmleni vu ricsej vöre i dobroga návuka KŠ 1771, 639; moški odvetki nego nej szo vszáksi za kraluvanye goriszkrmleni KOJ 1848, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri stánenje tudi gòri stánejnje ~ -a tudi gòri stanenjé ~ -á s vstajenje: Tih mertvi gori ſztánenye SM 1747, 37; Ja ſzem gori ſztánejnye i 'zitek KŠ 1754, 117; Ti ſzi i moje gori ſztanejnje KM 1783, 145; Gorisztanênye KAJ 1848, VI; Od tejla gori sztánejnya KŠ 1754, 138; od gori ſztanenyá mrtvi KŠ 1771, 679; na ſzpomenek ſzvojega gori ſztanejnya KM 1796, 4; Dai mi bláseno gori ſztánenye SM 1747, 54; ti znás moje ſzidejnye i gori ſztánejnye KŠ 1754, 87; Vörjem vu Tejla gori ſztanejnye KMK 1780, 7; Gori ſztanenyé nazviſcsáva KŠ 1771, 263; Ki gor’ ſztanejnye csákamo SŠ 1796, 17; po tvojom gori ſztanenyi SM 1747, 52; po gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; po gori ſztanenyej Jezus Kriſztuſovom KŠ 1771, 710; Po tvojem gori ſztanejnyi KM 1783, 75; po blásenoj ſzmerti, i gori ſztánenyem SM 1747, 30; Pred ſzvojim gori ſztánejnyem KŠ 1754, 110; Sztvojim ſzvétim gori ſztánejnyem BKM 1789, 35; 2.) gori ſztanenyé KŠ 1754, 110; Jaſz vörjem vu tejla gori ſztánejnye KŠ 1754, 121; Gori ſztanenyé nazviſcsáva KŠ 1771, 263; po gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; Pred ſzvojim gori ſztánejnyem KŠ 1754, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri stánoti ~ -em dov.
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri vzétje ~ -a s
1. pridobitev: Ar csi je zavr'zenyé nyihovo zmérjenye ſzvejta, ka bode gori vzétje, nego 'zitek zmrtvi KŠ 1771, 473
2. sprejetje: nego po gori vzétyi cslovecsanſztva vu Bo'zánſztvo KM 1783, 15
3. prevzetje, sprejetje: [Madžari] po gorivzétji nezbrojenih szlovenszkih rejcsih med szvoje szo szvoj szlóki jezik obogatili KOJ 1848, 8
4. upoštevanje: Verna je ta rejcs i vſzega gorivzetja je vrejdna KŠ 1771, 635
5. imenovanje: Bo'zega iména zamán gori vzétje KŠ 1754, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri zapísati ~ -píšem dov. zapisati: je ſzvojo ſz. rejcs, kak jo je dáo gori zapiſzati KŠ 1771, A2b; ka bi tam ſzvoje imé vadluvao, i gori dáo zapiſzati KM 1796, 87; Skolnik vszákoga po iméni gorizapise KOJ 1845, 7; Ti ſzi pa gori vſze Zapiſzao, gde ſzem vgrejso BKM 1789, 382
gòri zapísani ~ -a ~ -o zapisan: nego i gori zapiſzano za toga volo KŠ 1754, 9b; ka ſzo iména vaſa gori zapiſzana vu nebéjſzaj KŠ 1771, 203; prvorodjenih vu nebéſzaj gori zapiſzanih KŠ 1771, 696

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòri zrásti ~ zrastém dov. zrasti, odrasti: ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti TF 1715, 4; Da zJessevoga korenyá Gori zráſzti imá, Ta plemenita ſiba BKM 1789, 39; gda pa gori zraſzté, vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 44; csi gori zraſztémo, Zvisávajoucsi tve ime dicsimo BKM 1789, 292; Prvle gor’zraſztéjo SŠ 1796, 90; Czaszarje i Králi zrászto KOJ 1848, 140; Gda je pa gori zráſzla tráva KŠ 1771, 44; i gda je to dejte gori zraſzlo KM 1790, 44; od rasztja, stero je tam okoli cerkve po lejszih gorizraszlo KOJ (1914), 140; Jeli szmo mi nê z-mrtvoga ôcsi i vüszt gorizraszli AIP 1876, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòrnjosiníčki -a -o prid. gornjeseniški: gornjoszinicski farar (Vitus) KOJ (1914), 132; po Gornyo-Szinicskom Plebánosi KOJ 1833, I

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòroblèčeni -a -o prid. oblečen: gda mlájse po szvétesnyem goroblecsene prvle obima KOJ 1845, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòrpodržáni -a -o prid. ustavljen, zajet: Kráo i Kralicza szta po pouti gorpodr'sána KOJ 1848, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòrpopàdnoti -pádnem dov. prijeti, dvigniti: 'Zene doli po vehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòrprijéti -prímem dov. sprejeti: vnogo vojnikov Z-ti eden táo prek po nasem országi i té szo tüdi eti v-Budapesti gorprijali AIP 1876, br. 9, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gós tudi góus -í ž gos: Tücsna pecsena gouſz SIZ 1807, 36; divje goszi itv. odidti morejo KAJ 1870, 24; Po dvori goszi, pure pobežávajo BJ 1886, 14; Doszta goszi szvinjô ovláda KAJ 1870, 136

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gospód tudi gospóud -a m
1. gospodar: naj je, i ſzlüga, liki goſzpoud nyegov KŠ 1771, 33; Nej je niti ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; csloveki, liki nyih goſzpoudi, podvrgao KŠ 1754, 94; ſzluga on nazvejſzto je goſzpoudi ſzvojemi eta KŠ 1771, 220; 'Sena je pa du'sna Mou'si, glávi i Goſzpoudi ſzvojemi podlo'sna biti SIZ 1807, 10; pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Kriſztina je ednoga lagojega Goſzpouda ſzlü'ſila KM 1790, 40; [pes] nájde svojega gospoda AI 1878, 8; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlü'ziti KŠ 1771, 19
2. spoštljiv naslov za odraslega moškega: Goszpod ABC 1725, A3a; goszpôd AIN 1876, 17; eden ſzveczki Goſzpoud BKM 1789, 7b; ino je gospôda vučitela poslüšala BJ 1886, 4
3. duhovnik: Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4
4. Kristus, Bog: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; právi Goszpod vdrügi Knigai Moysessovi ABC 1725, A4b; Dober, i pravicsen je Goſzpod SM 1747, 93; ſto je Goſzpoud KŠ 1754, 222; Ocsa, Goſzpoud nébe ino zémle KŠ 1771, 37; Szvéti Goszpoud Boug KM 1783, 8; Vadlüje te, kaj ſzi Goſzpoud BKM 1789, 2; Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; je molitev mojo Goszpôd gorivzéo TA 1848, 5; Stoie Cslovik ki ſze boji Goſzpoda SM 1747, 93; mojega Goſzpouda ſzlejdnya zapovid KŠ 1771, 261; Prôti velkoszti goszpôda 'zitka KAJ 1848, 8; idem kbogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; vſze Goſzpodé Goſzpoudi BKM 1789, 7b; kaj je vidila Goſzpouda KŠ 1771, 332; tebé Bogá, i Goszpouda KM 1783, 9; Nebész Gospôd BJ 1886, 8; po Postüvanom Goſzpoudi KM 1796, 1; Vu Jezuſſi Goſzpoudi naſſem KMK 1780, 7; ſzo nej trijé Goſzpoudje nego je eden Goſzpoud KM 1783, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòspodin -a tudi gòspodna m
1. gospodar: goſzpodne, jeli ſzi nej dobro ſzemen poſzejjao KŠ 1771, 44
2. zemljiški gospod, plemič: Besznyáczke, stere je niki Vátha Goszpodin podpihao KOJ 1848, 17; Odned ednoga polszkoga Goszpodina k-törszkomi Czaszari Szolimani II. odprávi KOJ 1848, 77; mládi vlovec dvora Goſzpodina ſzvojega KAJ 1870, 41; Ogradcsar goszpodina szta szedela KAJ 1870, 155
3. navadno v zvezi z Bog Kristus, Bog: miloſztivni Goſzpodin Boug TF 1715, 3; Goszpodin Bogh blagoszlovi ti náz ABC 1725, A7a; Goſzpodin Bog je Csloveka napravo SM 1747; i nyim zapovidáva goſzpodin Boug ſteti KŠ 1771, A7a; Otecz Goſzpodin Boug BKM 1789, 8; Jaſz ſzam Goſzpodin Boug KM 1790, 110; Známo Goſzpodin Boug SŠ 1796, 5; kaj je Goſzpodin Boug naſztavo hiſtvo ſzvéto SIZ 1807, 8; Boug seregov nebeszki i Goszpodin angyelszki KOJ 1845, 136; Evangelioma naſſega Goſzpodna Jeſuſſa TF 1715, 24; tvoiega drágoga Szina Goſzpodna Jéſuſſa ABC 1725, A7a; Miloſcso naſsega Goſzpodna Jesussa SM 1747, 2; vu Goſzpodna Jezusa Kriſztusa iméni KŠ 1754, 223; Testamentom Goszpodna nasega Jezusa KŠ 1771, A1a; znamejnye od Goſzpodnoga Bogá KŠ 1771, 816; Lübi tvojega Goſzpodna Bogá KMK 1780, 3; ſzproszi mi miloscso od Goszpod’na KM 1783, 90; Goſzpodna Bogá iména zamán gori ne vzemi KM 1790; blagoſzlov Goſzpodina Bogá SŠ 1796, 77; dabi te prvi cslovik ſztvorjen bio od Goſzpodnoga Bogá SIZ 1807, 7; Rêcs Goſzpodna tak poszlüsaj BRM 1823, 3; Právda Goszpodna je popolna TA 1848, 15; Daite hválo Goſzpodno Bougo TF 1715, 47; Vadlüem jálnoſzt moio Goſzpodni SM 1747, 95; povrnmoſze k-Goſzpodni KŠ 1754, 210; vgrejso ſzem prouti Goſzpodni KŠ 1754, 198; Goſzpodni ſatrije KŠ 1771, 479; Popejvajte tak Goſzpodni BKM 1789, 8; Radüje sze vsza zemla goszpodni KAJ 1848, 21; je szpevao Goszpodni TA 1848, 6; Molimo mi vſzigdár Goſzpodina Boga SM 1747, 84; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédajo SM 1747, 94; Hválte Goszpodna KŠ 1754, 266; Niſcse nemore Jezusa za Goſzpodna zvati KŠ 1754, 123; ne ſzküsávaj Goſzpodna Bogá tvojega KŠ 1771, 11; Goſzpodnoga Bogá tvojega moli KŠ 1771, 11; Blagoszlávlaj düsa moja Goszpodna KM 1783, 4; Ar je dobro Goſzpodna dicſiti BKM 1789, 8; Kriſztuſa, nasega Goſzpodna BKM 1789, 1; Proſzimo vſzi Goſzpodnoga Bogá BKM 1789, 133; V-Goſzpodina Bogá diki bomo SŠ 1796, 8; Nasega Goszpodna imOdküpitela BRM 1823, 1; szem zezávao Goszpodna TA 1848, 4; oh naſſ miloſztivni Goſzpodne Bosje TF 1715, 46; O batrivitel ſzvéti Düh Goſzpodin Bog SM 1747, 56; Záto Goſzpodne ne gledai moih grehov SM 1747, 61; Oh Goſzpodne Bo'ze KŠ 1754, 223; Ti pa, Goſzpodne dáj KŠ 1771, A8b; Primi gori Goszpodne za áldov KM 1783, 5; Sztoupi kmeni Goſzpodne BKM 1789, 7; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Goszpodne Bo'ze BRM 1823, 1; Goszpodne bo'ze KAJ 1848, 1; po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 45; vu ſzinki nyegovom jedinom Goſzpodni naſſem TF 1715, 22; vu Jésusi, Goszpodni nassem ABC 1725, A5a; mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 26; po moiem Goſzpodni Jesussi SM 1747, 47; po Jezusi Kriſztusi Goſzpodni naſſem KŠ 1754, 244; vu Goſzpodni naſem KŠ 1771, A2a; vu Goſzpodni preminoucsi BKM 1789, 3; V-Goſzpodnom Bougi mi ſze veſzelmo BKM 1789, 300; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Pri Goſzpodni Bougi vſzigdár boude SŠ 1796, 8; Pri Goszpodni je obramba TA 1848, 4; vüpajte sze vu Goszpodni TA 1848, 4; Vu ſteroj ſztálnoſzti vſzigdár z-Goſzpodnam bodemo KŠ 1754, 143; ZGoſzpodnom na ſzoudbo pridejo BKM 1789, 19; szo gnüsz pred Goszpodnom TA 1848, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Gòspodnov -a -o prid. Kristusov, Božji: návuk Goſzpodnov nyim predkládali TF 1715, 7; odebrána poſzouda Goſzpodnova TF 1715, 6; Molitev Goſzpodnova ABC 1725, A4b; Düh Goſzpodnov pri meni jeſzte SM 1747, 10; Molitev Goſzpodnova SM 1747, 43; Zové ſze Goſzpodnov ſzto KŠ 1754, 200; Molitev Goſzpodnova KŠ 1754, 6; ſtera te Düh Goſzpodnov po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; Molitev Goſzpodnova KM 1790, 109; od Vecsérje Goſzpodnove TF 1715, 43; zpehára Goſzpodnovoga pié SM 1747, 24; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208; Tenya velikoszti goszpodnove KAJ 1848, 8; molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; je ſzedo na ſztolecz Goſzpodnov SM 1747, 28; ſzmert Goſzpodnovo nazveiſzcsávaite SM 1747, 23; bode vido Kriſztuſa Goſzpodnovoga KŠ 1771, 170; naprávlajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 9; zapovidáva znati Goſzpodnovo Molitev KMK 1780, 6; v Goszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; mi vGoſzpodnovi vecsérgyi, greihov odpüſchenyé zadobimo TF 1715, 44; ako ſze vu Rédi Goſzpodnovom dersi SM 1747, 20; po reicſi Goſzpodnovovi naprávlena SM 1747, 3; vu právdi Goſzpodnovoi SM 1747, 25; ſteri v-Goſzpodnovoj právdi má veſzeljé KŠ 1754, 5; ki je priſao vu Iméni Goſzpodnovom KŠ 1771, 68; hodécsevu bojaznoſzti Goſzpodnovoj KŠ 1771, 370; vu Goſzpodnovom vinogradi BKM 1789, 3; koteri zGoſzpodnovov ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; Goſzpodnovijeſzmo KŠ 1771, 479; Vſzeh poti Goſzpodnove ſzo SM 1747, 93; ſze ſzkrbi za Goſzpodnova KŠ 1771, 503

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gospòdstvo tudi gospòstvo -a s
1. gosposkost: Urasag; goszposztvo KOJ 1833, 179; Ki sze v-souli vcsijo na goszpodsztvo prido KOJ 1845, 140
2. oblast, vladanje: lutheranszke grofinye goszpodsztvo ne bode dugo terpelo KOJ (1914), 118; Arje preiseſzno vſzáko Goſzpoſztvo SM 1747, 82; Naj ſze Goſzpoſztvo vo ſzká'ze KMK 1780, 51; I tu je bilo prvo goſzpoſztvo, ali obláſzt KM 1790, 86; Nebo ti haſznilo veliko Goſzpoſztvo SŠ 1796, 27; vu ſtero je i Goſzpoſztva kejp pritiſzno KM 1796, 4; ſtero vküp zlága na goſzpoſztvo gledoucs KŠ 1771, 669; ki je Jó'sefa pelao na goſzpoſztvo KM 1796, 25; Ar ſzo vu nyem ſztvorjena vſza: .. ali goſzpoſztva KŠ 1771, 604; Po ſterom hválijo, Goszposztva molijo KM 1783, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gòspon -a m, tudi neskl.
1. gospod, spoštljiv naslov za odraslega moškega: vödáni od Goszpona ſzalay Imrea KOJ 1833, I; preodébrao szam szi Goſzpona Szalay Imre Professora Grammatiko sztolmacsiti KOJ 1833, IIII; knige, stere szo nyemi Goszpon poszojüvali KOJ 1845, 5; tô je prevecs, moj goszpon, teliko szem dnesz nezaslü'zo KAJ 1870, 55; Gda je goszpon sztric dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7
2. navadno v zvezi z Bog Kristus, Bog: Daſze dicsi ſzvéti Düh Goſzpon Bog SM 1747, 84; zvelicſitel Goſzpon Kriſtus TF 1715, 25; Goſzpon Jesus ſze prikáse zNebéſz SM 1747, 15; je Goszpon Jezus Kriſztus ſz. krv prelejao KŠ 1754, 230; ki je Goſzpon Kriſztus vu Dávidovom meſzti KŠ 1771, 168; Zdrava bojdi Maria, Goſzpon je ſztebom KM 1783, 79; Goſzpon Boug je ſztebom BKM 1789, 17; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa dána moucs KŠ 1754, 193; czejli Goſzpon Jezuſa 'zitek doli ſzpiſzani KŠ 1771, 337; tvojo lübézen i voro, ſtero más k-Goſzpon Jezuſi KŠ 1771, 665; oblejczte Goſzpon Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 479; nej ſzo najsle Goſzpon Jezuſa tejlo KŠ 1771, 254; po naſſem Goſzpon Jesussi Kristussi SM 1747, 18; ſzrcsno gucsécsi vu Goſzpon Jezuſovom iméni KŠ 1771, 369; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6; oh nas miloſztivni Goſzpon Jeſus ABC 1725, A6b; Boidi ti hvála otecz Goſzpon Bog SM 1747, 82; Hvalo Tebi dájem Goſzpon Jesus Kriſtus SM 1747, 50; Poſzlühni, Goſzpon, moje Prevnouge pregányanye SM 1747, 70; Goſzpon Boug molimo ſze ti BKM 1789, 2; Veta nám Goſzpon dopüſzti BKM 1789, 413; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; Szpômeni sze, goszpon, z-verni tvoji KAJ 1848, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gósti tudi góusti -a -o prid.
1. gost: med timi gôszti i visziki bregáj nemrejo gvusni bidti AI 1875, kaz. br. 3; gouſzto dúgo bradou je meo KŠ 1771, 432
2. pogost: Da nász na gószto prijímanye etoga ſzvesztva pobüdis KM 1783, 59; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje kriſtuſſeve TF 1715, 42; more Csloveka opominati, ino vabiti, na gouſzto vſivanye SM 1747, 41; Po paſcslivom, gouſztom ino ſzkerblivom poſzluſanyi reicſi Bosje TF 1715, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gostokrát tudi goustokrát prisl. pogosto: Goſztokrát na popolno po'salüvanye moremo pobüditi KMK 1780, 72; Zdühávaj gôsztokrát: Goszpodne KAJ 1848, 134; i plugom sze nebi trbelo tak gôsztokrát obracsati KAJ 1870, 119; I po vſzej ſzpráviscsaj gouſztokrát ſzam je kaſtigao KŠ 1771, 421; kris, teska nevola ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; nego doſzta i gouſztokrát KŠ 1754, 215; Goſztokrát zamidi on ſzvojga Bogá BKM 1789, 202; I za ime tve gouſztokrát trpijo BKM 1789, 334; gouſztokrát molimo SŠ 1796, 75; nebi mogao Arno szam gousztokrát Szlovene pohoditi KOJ (1914), 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

góšča tudi góstša -e ž gozd: Na nyi vozi drva z-gôsztse KAJ 1870, 71; Kak ogen po'zgé gôscso, i plamén TA 1848, 68; Nasa mála mis v-gôsztsi sztoji KAJ 1870, 56; fticsi sze nad pôdné le'zécsi gôszts i szadoveni ôgradov dr'zijo KAJ 1870, 25; Naide tam meszto nyiv lêpe gosztsé KAJ 1870, 147; Kukovica zdržáva se po naši goščaj AI 1878, 28; Vlaška črešnja po goštaj rasté AI 1878, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

govorìti -ím nedov. govoriti: pocsne Kristus etak govoriti SM 1747, 83; Vám je potrejbno govoriti teda BKM 1789, 119; z-gvüsnosztjov szmem govoriti KAJ 1848, 256; da bi jasz znao kak ti govoriti KAJ 1870, 14; Govorim vam vezdáj BKM 1789, 187; Od koga govori drügi Articulus TF 1715, 21; kai ono od toga govori SM 1747, 42; Te Kriſztus govori BKM 1789, 18; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; I ſteri, jálnoszt govorijo BKM 1789, 8b; praviczo govori ni ne ztrasiſze je SM 1747, 89; Nebom vecs govoro SŠ 1796, 80; Potom govoríla bode SŠ 1796, 171; Jo ſzam, pio gouvoro SŠ 1796, 70; etak szem govorio KAJ 1870, 84; Naszlêdnye je etak govorio KAJ 1870, 129; Dávno ſzo govorili BKM 1789, 107; Tou gdabi jaſz tim kouſztam gouvoro SŠ 1796, 35
govoréči -a -e govoreč: pri Lukácſi govorécſi TF 1715, 25; dáo ga je nyim govorécſi KŠ 1754, 201, Zapovedao je Boug govorécsi KM 1796, 6; I govorecſi: povrnte ſze KŠ 1771, 9; Sztarisinom ſznehé govorécsi SIZ 1807, 3; ſze je Bougi molila govorécsa KM 1790, 40; csüdivalo ſze je lüſztvo govorécse KŠ 1771, 30; veli vszem sze oglásziti govorécsi KOJ 1845, 8; Jožek začne Ferkeca mériti, govoréči BJ 1886, 5; kaje povejdano od E'zaiáſa proroka govorécsega KŠ 1771, 9; Priſzpodobni ſzo kdeczi govorecsoj KŠ 1771, 189; povejdanye po E'zaiáſi proroki govorécsem KŠ 1771, 12; kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 27; Otecz i Mati ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti govorécsi TF 1715, 4; krſztsenikov, ſteri li ſtamo oſtio dávajo govorécſi KŠ 1754, 203; Ne ſzkrbte ſze tak govorécsi: ka bomo jeli KŠ 1771, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

govorjéinje tudi govórjejnje tudi govoréjnje -a s
1. govorjenje: Goszpodne merkai na moie govorgeinye ABC 1725, A7b; ſztálno tve govorjeinye SM 1747, 71; Ka nam valá I Goſzpon, Goſzpon govorjejnye BKM 1789, 260; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi szamom pomiszleno je ono, po sterom KOJ 1833, VII; Od grejsnoga govorjejnya BKM 1789, 3; Nega rêcsi ni govorênya TA 1848, 15; Na lisztê govorênya jeszo KAJ 1870, 6; kak tô govorênya vnogoféle sztáliscse 'zelê KAJ 1870, 19; Szvojemi govorejnyi szo znali moucs szpraviti KOJ 1845, 14; Naj vu govorênyi Sztálen bodem KAJ 1848, 199; táksa rêcs vu govorênyi AIN 1876, 24; zgovorjeinyem bole naſzledüval, kako SM 1747, 48; Kakda zgovorjejnyem KŠ 1754, 44; zlejpim govorjejnyem BKM 1789, 377; Za tém opobougslivim czvetécse mladine govorejnyom KOJ 1845, 92; vidis vsza moja govorjejnya KM 1783, 3
2. v zvezi tao govorejnja besedna vrsta: Od govorejnya tálov possebno KOJ 1833, 13; ovih tálov govorejnya KOJ 1833, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gràba -e ž grapa, jarek: Oh 'sarkoga ognya graba KM 1783, 296; Hercegovinanci pa szakso grabo poznajo AI 1875, kaz. br. 3; nihái náſz vu grabi SŠ 1796, 142; da bi z nogámi prek po grabi sli TA 1848, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

grášič -a m grah: Borsó; grásics KOJ 1833, 152; Grah, grášič (borsó) i léča dájo jáko hranlivo i zdravo jestvino AI 1878, 43; Da nyemi poszôdi pô kebla gráscsicsa KAJ 1870, 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gr̀čki -a -o prid. grški: [vere] krſztsánſzke naj poglavitejse ſzo ſtiri: Grcska, ali Sztarovörczov KŠ 1754, 85; bila je pa ta 'zena Grcska po národi Sirofenicsánka KŠ 1771, 124; 'Zidoſzko i Grcsko imé ſzvedocsi KŠ 1754, 99; ſzo ſz. piſzmo Sztároga i Nouvoga Zákona z'Zidovſzkoga i Grcskoga obrnoli KŠ 1771, A2b; zdaj oprvics zGrcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Lukács zkákse rejcsi, Grcske? ali Deacske? zhája KŠ 1771, 159; vu 'Zidovſzkom i Grcskom jeziki bodoucsoj KŠ 1771, A7b; Bio je pa napiſzek napiſzani obr nyega z-Grcskimi i Rimſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gréih tudi gréjh tudi gréh -a m greh: Greih je ſztanovito eto TF 1715, 5; kak je po ednom Csloveki greih na ſzveit priſel SM 1747, 7; vſzáki grejh ſze odpiſzti lidém KŠ 1771, 40; Da náſz greh ne ſzkvari BKM 1789, 2; Grêh je ta moja nevola BRM 1823, 9; grozen je grêh toga KAJ 1848, 4; Bün, grêh AIN 1876, 28; nei brezi greiha TF 1715, 6; zavoly toga greiha SM 1747, 88; brez grejha ne more biti KŠ 1754, 214; i brezi grejha ſzo KŠ 1771, 38; Pouleg greha ne plácsai nám BKM 1789, 350; Od grejha, od vrága SŠ 1796, 6; Na grêha pôt BRM 1823, 2; Od grêha zmo'znoszti KAJ 1848, 2; proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; da nigdár grejhi ne privolimo KM 1783, 21; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; ſzmertelni greih oznániti TF 1715, 36; na grejh nagibajoucse ſzblisávanye KŠ 1754, 224; ki greh odurjávas KAJ 1848, 1; ino ta ſzmert po greihi SM 1747, 7; je Bo'so miloſcso po grejhi gizdoſzti pogübilo KMK 1780, 10; V-grêhi nelübi vász BRM 1823, 5; ſzkákſim znamenitim greihom obteſſen TF 1715, 36; ka ſzo vſzi pod grejhom KŠ 1771, 453; du'sni ſzmo pod ſzmrtnim grejhom vſzako leto k-nám vzéti KMK 1780, 63; zdicsenoszt z-grêhom BRM 1823, 9; ſze nyegovi greihi odpuſztio TF 1715, 34; Grejhi me bodo te'zili KŠ 1754, 270; odpüſcseni ſzo tvoji grejhi KŠ 1771, 28; steroga grehi ſzo pokriti SM 1747, 95; naſſih greihov odpüſcſenyé TF 1715, 32; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; kak ſze greihov varuje SM 1747, 89; Neſzpomeniſze zgrehov mladoſzti moie SM 1747, 93; za naſſi grejhov volo KŠ 1754, 223; zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; Grejhov odpüſcsanye KMK 1780, 7; nikaksi grejhov dopernáſanye BKM 1789, 297; Naj ſze z-grehov ſzna obudis BRM 1823, 3; Vörjem greihom odpuſchenyé TF 1715, 23; vöriem grehom odpüschanye ABC 1725, A5a; da grehom moim odpüſcsanye ſztalno vörujem SM 1747, 60; naſſim grejhom merjémo KŠ 1754, 217; Vſzejm grejhom odpuscsanye BKM 1789, 7; kaſtigam greihe ocsév na ſzini TF 1715, 17; od püſzti meni vsze moie grehe ABC 1725, A5b; on vſzei verni greihe ſzmertyom platil SM 1747, 89; ne ſzprávlai grehe na drüge grehe SM 1747, 82; i grejhe odpüſzti nám KŠ 1754, 268; vadlüvajoucsi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; moucs grejhe odpüſcsávati KMK 1780, 22; Za grejhe ne odverzi náſz BKM 1789, 2; Oſztavi ſzve grejhe SŠ 1796, 10; Nedaj nam v-grehe ſzpádnoti BRM 1823, 2; inoſze zevſzeimi greihi i zhüdim vtopiti TF 1715, 33; ſzem zmoimi greihi Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77; ſze saloſztis, nad tvoimi greihi SM 1747, 38; boidi miloſztiv moimi greihi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Dai mi Obláſzt nad grehi SM 1747, 53; vidimo, ka ſzmo zgrejhi okouli opáſzani KŠ 1754, 212; Naj ſze preſztráſimo nad naſſimi grejhi KŠ 1754, 216

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gréišni tudi gréjšni -a -o prid. grešen: cslovik greiſni má vſze ſzvoje greihe vadluvati TF 1715, 35; ár ſzam jaſz grejsni cslovik KŠ 1771, 179; kakda more grejsni cslovik tá znaméjnya csiniti KŠ 1771, 297; Touje nasa Zaſzlüſila grejsna bloudnoſzt BKM 1789, 2; ſterie od greisnoga ocza naſſega Adama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; gori vſztávam zmoje greiſne poſztele TF 1715, 45; za náz greisnoga vcſino SM 1747, 12; od vſzega greisnoga dugoványa SM 1747, 49; Radoſzt Na etom ſzvejti vſzákoga Grejsnoga národa BKM 1789, 39; Paveo ſzebé grejsnoga vadlüje KŠ 1771, 442; Dabi mi naſo greiſno nevoulo zpoznali SM 1747, 19; on naſſe grejsno poprietyé poſzvéto KŠ 1754, 107; Zvéſzelo ſzi grejsno lüſztvo BKM 1789, 4; ne ſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; vu etom národi praznivom ino grejsnom KŠ 1771, 128; Po natúri ſzo vſzi grejsni KŠ 1771, 575; Vszi szo pred menom grejsni BKM 1789, 14; dati vu roké grejsni lüdi KŠ 1771, 254; kvſzeim greiſnim lüdém TF 1715, 41; je náſz greisne lüdih odküpo SM 1747, 12; ki ſzi grejsne Adamove ſzini na teliko polubo KM 1783, 55; Grejsne düse je odkupo BKM 1789, 71; doli poklekni na Tvoja greisna koulina TF 1715, 45

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Gr̀k tudi Gèrk -a m Grk: Sidove na ime, potom i Gerke SM 1747, 19; Grk po natúri KŠ 1771, 435; Nej ga 'Zidova, ni Grka KŠ 1771, 154; 'Zidovov i Grkov vnouga vno'zina KŠ 1771, 385; prejdgamo Kriſztuſa, 'Zidovom iſztina ſzpáko, Grkom pa bláznoſzt KŠ 1771, 492; je Gejza neprilicsen bio Bulgárczom ino Grkom KOJ 1848, 10; tam Grke, eti pa Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1771, 5b; ki ſzo med Grkmi raſztepeni KŠ 1771, 290

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gr̀mlajca tudi gr̀mlajnca tudi gèrmlanca tudi gr̀mlaca tudi grúmlaca -e ž grmenje: grmlajcza ſze je zgodila KŠ 1771, 308; Grmlajncza. Menydörgés KM 1790, 92; Grmlâcza BRM 1823, IX; tou je, ſzinovje grmlajcze KŠ 1771, 110; Malo grmlajcze brezi bojazni BKM 1789, 444; ſzo vö sle bliſzkanycze i grmlanycze i gléſzove KŠ 1771, 774; i ſzedem grmlajncz na ſzedem koflike kázajoucsi KŠ 1771, 766; neba je dála grúmlâczo TA 1848, 62; Po grúmlâczi sze dá zráki csisztôcsa KAJ 1848, 361; Zvihérom zvékšine blisk i germlanca hodi BJ 1886, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gròš -a m groš: Groſs. Garas KM 1790, 94; Garas; gross KOJ 1833, 157; mi vsze radi vzememo, en gros ali putoro KOJ 1845, 142; Od groſa KŠ 1771, 221; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; nyemi je dao eden jedini gros szvoj KAJ 1870, 8; Li eden po ednom, dvá grossa naj dejje SIZ 1807, 37; je dáo nikeliko groſſouv pejnez KM 1790, 26; je dáo kújse (debelejse) grose ozváne zlejati KOJ 1848, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gróžanje -a s mešanje, zmeda: Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3; Grô'zanye, mêsanye itak trpi AIP 1876, br. 7, 2; Szprávlanye, grô'zanye tak dugo trpelo, ka bój je zacsnyeni AIP 1876, br. 8, 1; Po telkom grô'zanyi Obô'zani AIP 1876, br. 6, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

grǜntati -am nedov.
1. utemeljevati: on preprávla bolvansztvo, I grünta právo krsztsansztvo KAJ 1848, 9; Ti szi od zacsétka zemlo grüntao TA 1848, 83; Grüntao düs zvelicsanye KAJ 1848, 61
2. premišljevati, razglabljati: Po vüsztaj ti málicski ino czeczajoucsi grüntao szi szi zmo'znoszt TA 1848, 7
grǜntani -a -o utemeljevan, utemeljen: Vöre naivékſi Artikulusi, vu poſzleidnyem leipom rédi grüntani Jeſzo SM 1747, 33; Vidis krsztsansztva oltáre, Grüntane na rüs bolvansztva KAJ 1848, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gǜba tudi gìba -e ž
1. guba: Rántz; grba, güba KOJ 1833, 170; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74
2. v zvezah: po dvej gibej sklonjen: nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42;
po sedmi gibaj sedemkratno: nazâ plácsaj szôszedom nasim po szedmi gibáj TA 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gùč -a m
1. govorjenje, oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi: Gucs nasztáne z-glászi AIN 1876, 5; za nyidva viſzokoga gucsa i piſzanya volo KŠ 1771, 260; znamênya szo nê za pocsinka, nego za razmênya gucsa AIN 1876, 9; zvelikov ſzrcsnoſztyov 'zivémo vgucsi KŠ 1771, 533; o'zivávaj Nász v-gucsi i djányi KAJ 1848, 5; pren. Pannonii z-sterov szo po gucsi negda Hunovje i Avarci ládali KOJ 1848, 7; Nadale je v-gucs prineseno bilô AIP 1876, br. 1, 1
2. izražanje misli z govorjenjem: Eti je li od te ſegé právde gucs KŠ 1754, 6; ka je zdaj od mira nej gucs KOJ 1848, 120; Naj te pa zvnougim gucsom ne dr'zim KŠ 1771, 416
3. sestavek o čem, ki se podaja v javnosti: od minisztera 2 3/4 vöre dr'zánom gucsi napredáno AI 1875, kaz. br. 2
4. stavek: Kelkoféle gucsov razlocsávamo AIN 1876, 73

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gúčati -ím nedov.
1. govoriti, oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: Gúcsati KM 1790, 93; Doszta ne neguči semtám BJ 1886, 5; ſtero bom miszlo, gúcsao KŠ 1754, 248; Ne bom vecs doſzta gúcso zvami KŠ 1771, 316; je te ſzlejpi i nejmi, gúcsao KŠ 1771, 39
2. izražati misli, mnenje: Prepovidávajo nám gúcsati KŠ 1754, 164; kakda morete dobra gúcsati KŠ 1771, 40; Gucſati za náſz BKM 1789, 44; Eta gúcsi i opominaj KŠ 1771, 659; dobro od nyega miſzlimo i gúcsmo KŠ 1754, 54; gúcste iſztino KŠ 1754, 58; zakaj nyim gucsis vprilikaj KŠ 1771, 42; z-ſzvojega laſztivnoga gucsi KŠ 1754, 95; Gucsí zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Eden zdrügim márna gucsí TA 1848, 9; Csi hidou gucsimo KŠ 1754, 32; jálno gucsijo TA 1848, 5; vö bodem gucsao vsza csüda TA 1848, 7; düjh Ocsé vaſega bode gúcsao KŠ 1771, 33; Ar nebodete vö gucsali KŠ 1771, 33; i gucsali bodo vſzo hüdo rejcs KŠ 1771, 14; ſzem od Molitvi naduzi gúcsao KŠ 1754, 7a; geto ſzem jaſz nej gúcsa KŠ 1754, 20; potom kak je on ſnyimi gucſal SM 1747, 14; Drügo priliko je nyim gúcsao SM 1747, 45; Kak je on Gucſo BKM 1789, 17; lidjé ſzo gucsali nadignyeni KŠ 1771, 338; naj gucsi, kako KŠ 1754, 22; naj ne gucsijo jálnoſzt KŠ 1754, 59; od nyega ne gucsali TF 1715, 16
3. znati, obvladati: tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; kak zdaj naſi Szlovenye gucsijo KŠ 1771, A5a; szo vszi z-edne féle jezikom gúcsali KOJ 1833, IX; bi po nyem gúcsali KOJ 1833, VIII
gučéči -a -e govoreč: odidoucsi molo je to iſzto rejcs gucsécsi KŠ 1771, 148; z-kacse gucsécsi vrág KM 1796, 6; Szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; ſzliſavſi to rejcs gucsécso KŠ 1771, 117; Gucsécsi med ſzebom z-'Zoltármi KŠ 1771, 584; sztrebi vö vszo szkazlivoszt i jezik gizdavo gucsécsi TA 1848, 9; Ország sze imenüje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; lidjé, vidoucsi nejme gucsécse KŠ 1771, 52
gučéči -a -e sam. govoreči: je nej vſzákomi dáno ſzebom gucsécsega razumeti KŠ 1771, A4a; lepó gucsécsega KOJ 1848, 5
gúčani -a -o govorjen, povedan: stero je melo potom gúcsano biti KŠ 1771, 675; kak ſze ſzpozna, ka je gúcsano KŠ 1771, 518; gúcsano bode i tou, ka je ona vcsinila KŠ 1771, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gutàn -a m soteska: Po gutani szva 'ze prêkprisla KAJ 1870, 84; Celô vôszki dolôvje sze gutanje ali vráta bregôv zovéjo KAJ 1870, 146

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gvèrati -am dov. vrniti, povrniti: Maximilián szi je praviczo vzéo szvoje po szili gverati KOJ 1848, 82

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

gvǜšno prisl. gotovo, zares, zanesljivo: kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo, gviſno ſzpuni SM 1747, 33; Amen je tak, bojdi, gvüsno, zaiſztino KŠ 1754, 181; Gda je pa i gde piſzao: nej je gvüsno KŠ 1771, 159; ár za gvüsno vörje, kaj je Ivan prorok bio KŠ 1771, 238; Nase tejlo ſze gvüsno pokvari SŠ 1796, 19; tak je gvüsno ka szilji cena goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8
gvüšné bolj gotovo, zanesljiveje: ládje pa gvüsnê hodijo po nyê KAJ 1870, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hàmičen -čna -o prid. zavisten, hudoben: Jáko je hamična stvár AI 1878, 9; Ka ſze po hamicsnom ſzprávla Ono vſze more preidti BRM 1823, 337; ino ſzo hamicsni ABC 1725, A7b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

harabùka -e ž hrup, ropot: Po ftiſanyi pa te harabuke prizvao je Paveo KŠ 1771, 404

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

határ -a m meja: Nemas Mejé ni határa BKM 1789, 253; goriposztávlenyom váme határa AI 1875, br. 2, 1; Razsüri po nasem határi KAJ 1848, 366

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Hèraklit -a m Heraklit: domovino Heraclita i Pythagora gledoucs KŠ 1771, 571; naj ſze po ſzvojega zemláka Heraclita i Pythagora ſzveczkoj modrouſzti KŠ 1771, 572

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hèrb -a m dediščina: mêla je edno bogato tetico, po steroj cêli herb na nyô glédo AIP 1876, br. 9, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hèrceg -a m knez: Bavarszki Herczeg szvojo cser nebi steo za 'seno dati KOJ 1848, 11; Jo'zue Herczega velko ſzrecso BKM 1789, 51; ster sze je zacsno za Herczega piszati KOJ 1848, 84; Tak ſzo naſztanoli Herczegi KM 1790, 90; velikásova kucsa, v-steroj po rodnyeni hercegi, grofi szedijo AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hitèti -ím nedov. hiteti: Hitim, ni sze ne müdim TA 1848, 101; Tejlo na ſzpanyé hiti KŠ 1754, 250; Lajos po mourji hiti KOJ 1848, 46; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; kama tak hítite BKM 1789, 450; Ki hitijo gresiti BRM 1823, 404; Hiti mi na pomagáj BKM 1789, 290; Hiti mi na pômocs TA 1848, 32; deca moja, hitte prek KAJ 1870, 165; Ti szi vsze doprineszti hito KAJ 1848, 87; je pa v-Ázio hito KOJ 1845, 5; Ár je híto csi bi nyemi mogoucse bilou, kaj bi KŠ 1771, 405; Nê je híto, nego je ômurno KAJ 1870, 143; Z-punov radosztjov je hítila domô KAJ 1870, 13; Zaka ſzi hitio odidti BRM 1823, 239; z-máterjov szo nyemi prôti hitili KAJ 1870, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hlapìca -e ž dekla, služkinja: Po pôdnevi je 'Zofiko z-hlapicov na nyivo poszlála KAJ 1870, 44; Hlapica je krumpise vökopala KAJ 1870, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hodéjnje -a s hoja: Kako vu nocſi, ki ſcsé krádnoti hodejnye tátovo BKM 1789, 395; I od naſi doumov po neznánoj zemli, ſzemotamo hodejnye SŠ 1796, 130; Po trnyi, ſzpiczaj hodênye Kak bi me dreſzelilo BRM 1823, 251

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hodìti hòdim nedov.
1. hoditi, premikati se s korakanjem: da je niſcse nej mogao hoditi po pouti onoj KŠ 1771, 27; Hoditi. Járni KM 1790, 93; ovo tri lejta hodim iſzkat ſzád na etoj figi KŠ 1771, 215; i gda hodis po pouti KŠ 1754, 4; Nistere sztvaré hodijo, drcsejo KAJ 1870, 10; gda je eti na zemli hodo KŠ 1754, 102; Peter, hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; da szo nej v-solo hodili KOJ 1845, 7; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; pren. Vrág okouli hodi TF 1715, 43; Jaſz bodem tebi pout kázal, po steroj bodes hodil SM 1747, 96; ino miloscha za menom bode hodila ABC 1725, A8b; Ino csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b
2. biti: navékse, csi pred nyimi l ali t hodi, dp. hold KOJ 1833, 44; Léd bi tüdi tak hodo, csi bi ga sto vugnoti steo KAJ 1870, 13; Navküpni sztroski na edno leto vise hodijo od 100 milliona AIP 1876, br. 6, 7
3. živeti, ravnati: tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; da bom mogel hoditi, i ſiveti poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; kak Krisztuſſi ráj po vouli hoditi KM 1783, 289; Cslovik, ki ne hodi vu tanácsi teh nevernikov SM 1747, 25; Steri mi po vouli hodi SM 1747, 265; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; tüdi vu Dühi hodimo SM 1747, 23; i mi vu novoti 'zivota hodimo KŠ 1754, 192; Nego v-praviczi hodimo BRM 1823, 3; Vu Dühi hodite SM 1747, 26; Králove pri toj hodijo KŠ 1754, 273; vnogo ji je, ki po nyej hodijo KŠ 1771, 22; Záto vnovoti 'zitka hodmo KŠ 1754, 112; Vu moji zapovidáj hodite KŠ 1754, 70; vu ſztopái Jesussa Kristussa, bodem hodo SM 1747, 49; ar ſzem jaſz nei ſzerczá boleznoſzti pred tebom hodo SM 1747, 48; Henok je z-Bougom hodo KM 1796, 9; Ár je düsi po vôli hodo TA 1848, 40
4. kot velelnik iti, priti: Hodi bratec, všolo BJ 1886, 6; ſztani gori i hodi KŠ 1771, 28; hodi ſzodecz veren KŠ 1754, 272; hodi i glédaj KŠ 1771, 776; On je velo: hodi kmeni SŠ 1796, 4; Hodi k-nam, oh duh szvéti KAJ 1848, 136; Hodte moi verni SM 1747, 83; hodte blagoszlovleni Ocsé mojega KM 1783, 66; Hotte kmeni, Vi nevolni grejsniczi BKM 1789, 233; Hodte, ino podajte Nyemi vase ſzrdcze BRM 1823, 6; I erkao je Jezus: hodta za menom KŠ 1771, 104; I ercsé nyim: hodmo vu bli'znyejſa mejſzta KŠ 1771, 105; Hodimo vu Soulo KOJ 1845, 138; hodte kmeni vſzi, ki ſze tridite KŠ 1771, 37; hodte hitro vu ográdecz KM 1790, 38
hodéči -a -e hodeč: Tak ednáko v-tvem pozványi vſzigdár hodécs delas SŠ 1796, 128; vtemnoſzti hodécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; Hodécsi pa Je'zus kre mourja KŠ 1771, 12; v-ſoulo hodécsi pojbics KM 1790, 56; Iſzkao ſzi me vnogo hodécs SŠ 1796, 47; I vidoucsi ga vucseniczke po mourji hodécsega KŠ 1771, 49; Predgovor, ali ta naprei hodécſa reics TF 1715, 26; teda z-touv literov hodécsa globoko- ali viszikoglászna, lasztivnoszt KOJ 1833, 80; Niscse je ne csüo, ka bi dobro hodécsa vöra vdárila KAJ 1870, 158; Obá pred Bougom hodécsa vu vſzej zapovidaj KŠ 1771, 161; vidoucsi nejme, plantave hodécse KŠ 1771, 52; vu solo du'zno hodécse soláre AI 1875, br. 2, 2; Radoſzt nad viſztini hodécsimi KŠ 1771, 737

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hohár -a m krvnik: Hohár ABC 1725, A3a; Hóhár; hohár KOJ 1833, 159; Hohár szi ti vnôgim nedú'znim KAJ 1848, 190; preczi je poſzlao kráo hohára KŠ 1771, 120; da je dáo glávo odszecsti po hohári KOJ 1848, 61; Poſztali ſzo moji hohári BKM 1789, 67; dáo ga je hohárom KŠ 1771, 61; Jaj, I hohárom pravicze KAJ 1848, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hohárski -a -o prid. krvniški: szo nesteri po hoharszkom mecsi szpokoncsani KOJ 1914, 141

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hotéjnje -a s hotenje, želja: i hotejnye, naj ti 'ſivé na poſtenyé KM 1783, 259; na kou gléda vſze hotejnye nyega BKM 1789, 186; Od kmicze i hotejnya BKM 1789, 375; tvojemi telovnomi hotejnyi po vouli hodis KM 1783, 200; Bili ſzo vküp ſzprávleni zednákim hotejnyem vſzi BKM 1789, 120; ſze ne paſcsi ſzvoje mrſzka telovna hotejnya obládati KM 1796, 40; niti ga nedás hotênyi protivnikov TA 1848, 33; On zná csloveka hotênye KAJ 1848, 12; kai ſzmo mi pregreiſili zhotenyem SM 1747, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hrána -e ž hrana: Ar hrána náſz Bougi priétne ne vcſini KŠ 1754, 211; Nej je 'zitek vecs, liki hrána KŠ 1771, 20; Cibus Hrána KMS 1780, A7b; Hrána Étek KM 1790, 93; To je njegova hrána AI 1878, 7; naj mi dá teliko hráne, keliko mi potrejbno bode KŠ 1754, 167; ár je vrejden delavecz hráne ſzvoje KŠ 1771, 32; dáva ino hráno tim mládim vranicsom ABC 1725, A6a; Teili i Düssi daie hráno SM 1747, 87; Ki vpotrejbnom vrejmeni dávas hráno KŠ 1754, 267; naj idoucsi vu veſznicze, ſzi küpijo hráno KŠ 1771, 48; či slabo pokvarjeno hráno dobijo AI 1878, 8; I dnes smo hráno i pilo dobili BJ 1886, 8; nemertücslivo vu hráni i odeteli 'zivé KŠ 1754, 36; Csi ſze pa po hráni brat tvoj razdreſzeli KŠ 1771, 480; hráni me kmeni ſzpodobnov hránov KŠ 1754, 222; nej zhránov, ſtera je nikaj nej valála KŠ 1771, 697; pren. Krisztuſſovo tejlo nám na hráno düsevno darüvano KM 1783, 119; Kriſztus hrána naſa BKM 1789, 97; 'zelno hráno dühovno naide KAJ 1848, III; Goszpon Jezus Krisztus! nebeszka hrána KM 1783, 128

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hǘdi -a -o prid.
1. slab v moralnem pogledu: kie hüdi, tiszti pred tobom ne osztane ABC 1725, A7b; i hüdi cslovik zhüdoga ſzrczá hüda prináſa KŠ 1771, 40; hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 176; komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; kak jáko je mislenye, i cſineinye ſzerczá mojega hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; Hüdoga nepriátela hüdo naminyávanye KŠ 1754, 246; Csi pa okou tvoje bode hüdo KŠ 1771, 19; nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a; Od hüdoga po'selejnya KM 1783, 9; Tak bode i etomi hüdomi národi KŠ 1771, 41; Hüdo zmislenye zavr'zi BRM 1823, 3; vu telovnom hüdom poſeleinyi SM 1747, 48; 'Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; inoſze zevſzeimi greihi i zhüdim poſeleinyem navküpe vtopiti TF 1715, 33; naj ſze zetim hüdim ſzvejtom ne ſzkvarim KŠ 1754, 240; ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo KŠ 1754, 59; rávno ſz-tejm hüdim nakányanyem KM 1796, 124; Vládnike poſtüjo, csi ſzo gli hüdi KŠ 1754, 219; Csi záto vi, hüdi bodoucsi, znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; Ar zſzrczá zhájajo hüda mi'zlejnya KŠ 1771, 51; csüdna i hüda dugoványa delati KŠ 1754, 19; od Angelov, dobri ino hüdi SM 1747, 34; Szpravi na nikoj hüdi lüdi na nas kvár hüdo naminyávanye KŠ 1754, 224; Boug dáj vnogo táksi áldomásov piti, a ti hüdi nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; escse i tim hüdim lidém KŠ 1754, 165; Gda Boug vſze hüde ino skodlive tanácſe doli potere TF 1715, 28; Salüiemo vſzeh naſse hüde ino teske grehe SM 1747, 55; ki ſzte nigda tühénczi i nepriátelje bili ſzpámetyov vu hüdi delaj KŠ 1771, 604; kteri goſzpodüio, zhüdimi Dühmi SM 1747, 27; Zhüdimi miſzlami KŠ 1754, 173; i huda ſzkusávanya SM 1747, 65; ki ne hodi vu hüdi lüdi tanácsi SM 1747, 92; ni zhüdim vcsinenyem SM 1747, 88
2. ki ima odklonilen odnos do koga: je on na Hunyadia tak hüdi bio, da ga je Wladiszlavi steo v-rouke dobiti KOJ 1848, 55
3. ki napada koga: [krokodil] strašno hüda stvár AI 1878, 30
4. slab, neprijeten: Vu vſzákom hüdom vrejmeni BKM 1789, 347; to'ziti zácsao nad hüdov szrecsov szvojov KAJ 1870, 78; Da hüd’ ſzen na nász ne pride BKM 1789, 381; Da hüd ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; i gucsali bodo vſzo hüdo rejcs KŠ 1771, 14; i pripetjé je hüdi konec melo KAJ 1870, 41; po hüdom csefketanyi KŠ 1754, 164; ali ti hüdi pout preide SM 1747, 92
5. strgan: obütel ji je hüda bila KAJ 1870, 61
hǘši -a -e hujši, slabši: Hüsi ſzi kak prvle BKM 1789, 261; Hüsi szem tak jasz, krsztsenik KAJ 1848, 168; ár ſze doli vtrgne táksa záplata od nyegovoga gvanta, i hüſa déra ſze zgodi KŠ 1771, 29; med dobrimi angyeli jeſzte réd .. niſteri hüsi KŠ 1754, 95; vcsinyena ſzo nyim ta ſzlejdnya dugoványa hüſa od ti prvi KŠ 1771, 721; ſzebom vzeme ſzeden drügi dühouv hüſi od ſzébe KŠ 1771, 208
nájhǘši tudi nájhǘjši -a -e najhujši, najmočnejši: Njegovo najhüše orošjé je rog na nosi AI 1878, 20; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Najhüsa pitvina je palinka KAJ 1870, 46; ranyen je mogao z náj hüjsega ognya procs nesen biti KOJ 1848, 104
hǘdi -a -o sam. hudi: te hüdi ſze ga ne dotekne KŠ 1771, 735; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; I zvodi te ta hüdi KAJ 1848, 231; tak i med hüdimi niſteri ſzo zmo'znejſi KŠ 1754, 95; po kom vſze hüdo na náſz prihája KŠ 1754, 176; Ka je Hüdo KMK 1780, 89; ne odávli nikai hüdá od nyega TF 1715, 16; me vſzigdár pomocsi mori znevol i hüda SM 1747, 70; kako od düsevnoga i telovnoga hüda KŠ 1754, 177; Naj náſz od vſzákoga telovnoga hüda obráni KMK 1780, 30; Oszlobodi nász od hüda BKM 1789, 290; Ti ſzi meni bila Od hüda bránila SIZ 1807, 39; delaven cslovek ni hüda necsini KAJ 1870, 105; kaiſzi mené od vſzega hüdoga obarvau TF 1715, 46; hocſe nye od vſzega hüdoga odkupiti SM 1747, 30; Nikaj ſze mi ne zgodi Hüdoga KŠ 1754, 269; Nego osloubodi nász od hüdoga KM 1783, 11; On bode i vász od hüdoga bráno BKM 1789, 10; On bode i vász od hüdoga bráno BRM 1823, 6; kaj je pa viſse toga, zhüdoga je KŠ 1771, 16; ne ſztante prouti hüdomi KŠ 1771, 16; Prouti ſztánem hüdomi BKM 1789, 129; szi mi obecsao, ka hüdoga odprávis KOJ 1845, 99; Ki kaj hüdoga vidi KOJ 1845, 9; procs od méne vi vszi, ki hüdo delate ABC 1725, A8a; Boug nikoga ne ſzküſáva na hüdo KŠ 1771, 30; kai je on na hüdo nágliv SM 1747, 7; Vſze ono hüdo, ſtero cslovik doprneſzé KŠ 1754, 72; zakaj za hüdo máte eto toj 'zeni KŠ 1771, 87; je pa Pápa tak za hüdo szpoznano KOJ 1848, 43; Naj cslovik hüdo z-hüdim ne plácsa KM 1790, 16; Csi szem z hüdim plácsao TA 1848, 6; Zato tu hüdi ne oſztaneio vu ſzodbi SM 1747, 92; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini na hüde i dobre KŠ 1771, 17; naj ta hüda od náſz odvrné KŠ 1754, 155; zakaj miſzlite vi hüda vu Szrczáj vaſi KŠ 1771, 28; Ár szo me okoli vzelá hüda brez racsúna TA 1848, 33; ki hüda miszlijo prouti meni TA 1848, 27
hǘši -a -e sam. hujši: nego bole escse je na hüsſe prisla KŠ 1771, 116; nego na hüſe ſze vküp ſzprávlate KŠ 1771, 512; vecs ne grejſi, naj ſze ti kaj hüſega ne zgodi KŠ 1771, 279; Niháj kmiczo i vſza hüsa BKM 1789, 229

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Hùn -a m Hun: szo po gucsi negda Hunovje i Avarci ládali KOJ 1848, 7; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi KOJ 1848, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hválen -lna -o prid. hvalen, slavilen: I hválne himnuse goszpodni szpêvajôcs KAJ 1870, 47; Szkoncsaj z-hválnimi peszmami KAJ 1870, 167; zhválnimi i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavsi KŠ 1754, 28; Hválne peſzmi ſzo po rédi BKM 1789, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

hvalo zdávanje ~ -a s zahvaljevanje: Hválo zdávanye za Bo'zo ſzkrblivoszt BKM 1789, 4; ercsé amen na tvoje hválo zdávanye KŠ 1771, 518; kaibi zhválo zdávanyem dicſili TF 1715, 13; Naj mi ſz ſzrcsnim hválo zdávanom merjémo KŠ 1754, 217; naj ſze pred vſzejm csinijo hválo zdávanya KŠ 1771, 636; naj miloſcsa oblijávajoucsa po vnougi hválo zdávanyi bole obiljáva KŠ 1771, 535

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

idéjnje -a s
1. hoja, potek: notr idejnye vu 'zitek KŠ 1754, 117; vcsinyeno je na nágli znebéſz sümlejnye, liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; On dá bláj'zeno idejnye, Sztoga ſzvejta preminejnye BKM 1789, 126; ino steri z-ednoga na to drügo meszto idejnye znamenüjejo KOJ 1833, 142
2. v zvezi v nebo idejnje vnebohod: Ka nyegovo vnébo idejnye, Csi ſze zemlé eſcse dr'zis BKM 1789, 260; Po tvojem v-Nébo idejnyi KM 1783, 74

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

imé iména s
1. ime, beseda za določevanje posameznega človeka: koga imé je neznano KŠ 1771, 434; za szvoega Iména volo ABC 1725, A8b; I bodete odürni vſzeim za mojega iména volo KŠ 1771, 33; da na szpomenek nyegovoga iména szvoje sztolnomeszto za Budino ozové KOJ 1848, 4; Dén iména KAJ 1848, VIII; Lasztivnoga iména zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; i zváo bos imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 6; i zváo je imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 6; nyi imé szi doli zbriszao na vsze vek i veke TA 1848, 7; nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; vszákoga po iméni gorizapise KOJ 1845, 7; najsli ſzo ednoga csloveka z-iménom Simona KŠ 1771, 95; Povej mi z-iménom te Proroke KM 1796, 74; Bila je edna deklička ziménom Julika BJ 1886, 4; Ti dvánajſzet Apostolov iména ſzo pa eta KŠ 1771, 31; Csi je pa pitanye od rejcsi i iménov KŠ 1771, 398; geto 'Zidovſzka iména razkláda Grcski KŠ 1771, 2 (B1b)
2. oseba, kot jo določa sobesedilo, zlasti Bog: ſzvetiſze imé tvoje TF 1715, 25; dabi ſze tak po vszeh náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; ſzvétiſze Imé tvoje SM 1747, 43; Szvétiſze imé tvoje KŠ 1754, 268; i ſzvéto je Imé nyegovo KM 1783, 4; Szvéto je nyegovo imé BKM 1789, 16; Nomen (imé, név) KOJ 1833, 12; kak odicseno je Imé tvoje TA 1848, 7; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; Iména Bosjega zaman ne vzemi vu tvoja vüſzta SM 1747, 45; obdr'zis na tvojega ſz. iména diko KŠ 1754, 224; Naj tvojega Sz. Iména zaman gori ne primemo KM 1783, 9; i nyegovomi iméni peſzen popejvati BKM 1789, 8; szvétomi iméni szvojemi na csészt i diko KAJ 1848, X; 'zoltáre bom szpevao Iméni visnyega Boga TA 1848, 6; ſteroga Imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; ki lübio tvoie Imé ABC 1725, A8a; steri godi nygovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; steri godi nygovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta ABC 1725, A4a; ſzmo tvoie Imé zbantüvali SM 1747, 55; vſzáki, ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; Jezus za tvoje ſz. Imé bojdi milosztiven meni KM 1783, 38; Bo'ze imé zamán gori jemlé BKM 1789, 7; naj ne i hüdou 'zivém zmojega Bogá iménom KŠ 1754, 222; Naj 'znegovim ſz. iménom ne preklinyajmo KŠ 1754, 16; Tri iména eden ſzám Boug právi BKM 1789, 132
3. v zvezi vu imeni izraža posrednost glagolskega dejanja: vu imeni Bogá Ocſé, i Sziná TF 1715, 45; Vu Iméni Bogha Ocsé ABC 1725, A5a; Vu Imeni Bogá Ocsé, i ſziná SM 1747, 47; vu tvojega ſz. Sziná iméni KŠ 1754, 223; gori vzemte tákse dejte vu iméni mojem KŠ 1771, 58; vu Iméni Ocsé KMK 1780, 9; Vu mem ſzvétom iméni BKM 1789, 19; Vu iméni Bogá zacsnem KAJ 1870, 5
4. beseda za določevanje posameznega iz iste vrste: te csetvére vodé iména ſzo eta KM 1796, 5; ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dáo KŠ 1754, 5; Skéri novih mertükom szo na nove iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; ali vu sztári rodovinszki iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; Zdáj preminé tüdi imé sztare Pannonie KOJ 1848, 10; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati TF 1715, 36; Iména i hvále je vredna pri etom deli ſzkrb BRM 1823, IV

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

índašnji -a -e prid. nekdanji: Indasnye ládanye v-Spanyolszkom nezadovolnoszt obüdilo AI 1875, kaz. br. 3; Herceg, ki sze je po nazájszprávlanyi indasnyega pogansztva tro KOJ 1848, 12; sze nemore na indasnyi dober sztán nazáj obogatiti KOJ 1848, 92; ino naj indasnye pápinsztvo nazáj povrnéjo KOJ 1848, 67; Indasne ſzvécze vid’limo SŠ 1796, 16; Z-indasnimi vnougi ſzvéczi prebivanye SŠ 1796, 60

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

índri prisl. drugje, drugod: Tak domá, ali gde indri KŠ 1754, 28; dáj nám tákſe paſztére, ki indri vtvojo ovcsárniczo notri ne pridejo, nego po dveraj KŠ 1771, 832; ali gde je on indri na-ſzami mogao biti KM 1790, 62; Zvüna tébe indri nejmam zvelicsanye SŠ 1796, 85; ali csi indri nede nikaj vido KOJ 1833, XV; mraz doszta bole mantrá potnika, kak indri gdekoli KAJ 1870, 146; vszáka vész sze more szkrbeti za tákse drevje, stero pri potáj i gder indri poszadi AIP 1876, br. 7, 8; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica, indri pa več BJ 1886, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ìno vez.
1. med členi v stavku in: Ino ah kako jáko krouto námje potreibna TF 1715, 7; Té 'sitek je Kriſztus meni Ino vſzejm lidém ſzpravo SŠ 1796, 4; Po vüsztaj ti málicski ino czeczajôcsi grüntao szi TA 1848, 7; je dvá sziná meo, Gejzo ino Mihála KOJ 1848, 10; Oh 'zitka ino szmrti goszpôd KAJ 1848, 3; vol ino szvinya szo nüclivi AIN 1876, 8; od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3
2. v vezalnem priredju in: vaſſe vcſenyé tak rendeluite ino ravnaite TF 1715, 6; koteri ſze nyega boyo, ino nyegovo miloscho zcsakávaio ABC 1725, A6a; i nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; odpüscsanye nam pripisüje ino oſzvojáva SM 1747, 134; vöra pravicsne csini i düjh ino radoſzt prineſzé KŠ 1771, 440; ſteri louna to dobro, ino kaſtiga to hüdo KMK 1780, 5; ravnaj me na vsze dobro, ino me obari KM 1783, 3; Teda ſze nebéſza gyenejo, Ino znamejnya vnogo bodo BKM 1789, 19; Té 'sitek je Kriſztus meni Ino vſzejm lidém ſzpravo SŠ 1796, 4; vam naprej prineſzém ino povejm to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 3; sze more vö prosziti, ino hitro nazáj pascsiti KOJ 1845, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ìskati ìščem nedov.
1. iskati, prizadevati si priti do česa: Nej nám ga tak trbej iſzkati KŠ 1754, 183; Jezusa iſzkati nemüdis BRM 1823, 3; Csi iscsem Tvoje králevsztvo BRM 1823, 10; Koga iſcses KŠ 1771, 332; ka iszcses et KAJ 1870, 58; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; Düssa moia, Iscse tebe Zarocsnik SM 1747, 91; vſze vu nyem ta telovna iſcse KŠ 1771, 445; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 12; rejtko dobi, ka iſcse KM 1790, 20; naj iſcse, i ſzprávla KM 1796, 7; Tebé tüdi mi iscsemo BRM 1823, 2; koga iscsete KŠ 1771, 325; Ka iscseta KŠ 1771, 267; i mojo düſo iſcsejo KŠ 1771, 472; jo z'zelejnyem iſcso BKM 1789, 299; oni iscsejo tebé, Goszpodne TA 1848, 7; ni eti je ne iſcsi BKM 1789, 4; ino iſcſimo i povrnmoſze KŠ 1754, 210; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite ino nájdete KŠ 1754, 244; iscſite, i nájdete KŠ 1771, 21; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; naſſe zvelicsanye iscsemo KŠ 1754, 69; Da bom iszko jasz tebé BKM 1789, 371; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8; Jezus, sto bi Te neiſzkao BRM 1823, 9; gda ſzi nyega iſzkala KM 1783, 83; Izkala je ſztán Divicza Maria KM 1796, 88; kaj jo je nej zvöre, nego liki zdejl právde, iſzkao KŠ 1771, 469; Vö je pa ſou vu Tarſus Barbanás iſzkat Sauluſa KŠ 1771, 377; i priſao je ſzád iſzkat na nyem KŠ 1771, 215; Pojdmo ga iſzkat BKM 1789, 58
2. skušati, prizadevati si: Ali iſcsem ſze lidém dopádnoti KŠ 1771, 557; vszi, ki iscsejo düso mojo pogubiti TA 1848, 33; Zetoga je iſzkao Pilátus odpiſztiti ga KŠ 1771, 329; ne iſcsi ſzi odvézanya KŠ 1771, 502; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8
3. želeti, hoteti, pričakovati: pri nyem moremo troust iſzkazati SM 1747, 34; Tou miloscso iscse zdelom KŠ 1754, 257; Miloscsa váſz iscse BRM 1823, 8; zvelicsanye naſſe iscsemo KŠ 1754, 216; poſtenyé i nemrtelnoſzt iscsejo KŠ 1754, 82; I od tiſztoga mao je iſzko priliko, da bi ga vroké dáo KŠ 1771, 88; ali oni iſcſeio doſzta meſtrie SM 1747, 5
iskajóuči tudi iščejóuči tudi ìskavči -a -e iščoč: necsiſzti düh obhodi ſzüha mejſzta iſzkajoucsi pokoj KŠ 1771, 208; naj ga po právoj pokouri iszkajoucsi ſzrecsno morem gori nájdti KM 1783, 83; Ki Iszkajôcs trôst KAJ 1848, 145; trôst ino môcs iszkajôcsega KAJ 1848, IV; i zvuna tebé drüge Bogé iſzkajoucsemi Manaſſeſi KŠ 1754, 232; poſztanoli ſzo vinej, iſzkajoucsi priliko KŠ 1771, 41; priſzpodobno králeſztvo nebeſzko k Csloveki tr'zczi iscsejoucsemi dobri d'zünd'z KŠ 1771, 46; bratje tvoji vinej ſztojijo, iſzkajoucsi ztebom gucsati KŠ 1771, 41; Elymás csalejr iſzkajoucsi odvrnouti nameſztnika od vöre KŠ 1771, 381; Nouvi mésniczke iszkajoucs z pogovárjanyom vu düse vékse postüványe posztaviti KOJ 1914, 144; z-veszéljov szo sze od vsze té nevôle szmrt iszkavcsi rêsili AI 1875, kaz. br. 3
ìskani -a -o iskan: Orehov les je jáko iskan AI 1878, 45; tomi drügomi ne bi bilou meſzto iſzkano KŠ 1771, 684; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ìsti -a -o vrst. zaim. isti: te iſzti je pa Boug, delajoucſi KŠ 1771, 514; I ona iſzta Reics je bila Teilo poſztála SM 1747, 11; Da pa mámo toga iſztoga Dühá vöre KŠ 1771, 535; Boug dáj vám tou iſzto miſzliti KŠ 1771, 481; Na ono iszto Nouto KM 1783, 264; po onom iſztom tvoiem predrágom ſzini SM 1747, 58; i vtom iſztom vöruſztüvajoucſi KŠ 1754, 148; ka ſzo vtom iſztom vſzigdár KŠ 1771, 478; Po onom isztom Krisztuſſi KM 1783, 89; szi na onom isztom meszti rédi gnezdo KAJ 1870, 26; vi ſzte ſztejm iſztim mislejnyem gori oblejczte KŠ 1771, 710

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ìstinski -a -o prid. resničen: Boug je iſztinſzki KŠ 1754, 87; vucsiteo, známo, ka ſzi iſztinſzki KŠ 1771, 140; Jezuſſa, ki je iſztinſzki Boug KMK 1780, 32; Bolvan, steromi sze vszáki isztinszki Domorodecz rad podáva KOJ 1833, VII; i kak szvedog vu obláki, isztinszki bode TA 1848, 74; Iſztinſzka je Goſzpodnova rejcs KŠ 1754, 88; Eta je ta Iſztinſzka ſzvetloſzt KŠ 1771, 264; znáte, kaj je naſe ſzvedouſztvo iſztinſzko KŠ 1771, 741; isztinszko, i edno Trojsztvo KM 1783, 7; Razmimo iſztinſzko priprávlanye SŠ 1796, 20; i toga iſztinſzkoga tvojega ſziná SM 1747, 51; tebé ſzamoga iſztinſzkoga Bogá KŠ 1771, 322; ki náſz je oſzloboudo od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 615; Na eto tvoje iſztinszko oblubo zavupavsiſze KŠ 1754, 244; ne more na isztinszko pot najti AI 1875, kaz. br. 1; ſztvorjenoga vpraviczi i vu iſztinſzkom ſzveſztvi KŠ 1754, 97; jeli je zdanyesnye sztáliscse po isztinszkom gorivzéto AI 1875, br. 2, 4; ki tvoi Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; ino je za nyé ſzvojim iſztinſzkom kervjom plácſal SM 1747, 12; Du'sna ſzta iſztinſzkiva i pravicsniva biti SIZ 1807, 11; iſztinſzkei pravicsne ſzo ſzoudbe tvoje KŠ 1771, 794; szodbe Goszpodnove szo isztinszke i pravicsne vszegavecs TA 1848, 15; ſtera je li példba ti iſztinſzki KŠ 1771, 687

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Iškarióteš -a m Iškarijot: Judás Iskariotes KŠ 1771, 31; Bilá ſzta pa dvá, eden Iskariotes, ki je Goſzpon Jezuſa oudao, drugi pa Thaddaeus KŠ 1771, 755; dáo ga je Judás Iskarioteſi Simonovomi ſzini KŠ 1771, 312; I Judás Iskarioteſa, ki ga je i oudao KŠ 1771, 110; Pravo je pa Judása Simonovoga Sziná po iméni Iskarioteſa KŠ 1771, 287

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ìti tudi ìdti ìdem nedov.
1. iti, premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: jaſz bom mogao iti KŠ 1754, 269; Gda je vrêmen všôli idti BJ 1886, 6; zapovedao je vucsenikom idti preik mourja KŠ 1771, 26; na prej idti KM 1790, 8; posteno domou iti KOJ 1845; jaſz tá idem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1754, 256; Ár ako jaſz tá neidem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1771, 49; Ides ponizno BKM 1789, 2; vſterom i nadale idejo KŠ 1754, 73; A neidi pa zmenom SM 1747, 48; i csi ercsém etomi, idi, ino ide KŠ 1771, 25; Neidi blüzi KAJ 1870, 15; Idita vu eto véſz KŠ 1771, 67; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Idte trüdne kotrige, idite po vſzem ſiroukom ſzvejti KŠ 1754, 187; Idite notri po teſzni vrátaj KŠ 1771, 22; I erkao nyim je: idte KŠ 1771, 27; i vmeſzto Samaritánuſov nejdite KŠ 1771, 31; Pred nyega ſzpeſzmami idte BKM 1789, 7b; li idte, idte KAJ 1870, 26; I kak bom pred te ſou BKM 1789, 20; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; kamakoli bos ſou KŠ 1771, 26; Tak bode vſze zrédom slo vſzáksega hi'zi KŠ 1754, 222; I bojécsi ſou ſzam i ſzkrio ſzam talentom tvoj KŠ 1771, 85; Ali gda szem mimo sao TA 1848, 30; Kama je ſou KŠ 1754, 112; ſou je gori na goro KŠ 1771, 13; I nej je ſou KŠ 1771, 70; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Pojbics je so KAJ 1870, 8; ki je domo šo AI 1878, 9; pa domô sla AI 1875, kaz. br. 7; pred nyimi je sla KŠ 1771, 7; i sli ſzo potoczke KŠ 1771, 23; Domô bi sô AIP 1876, br. 2, 7; Eden krát, da bi domou sli KM 1790, 66; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; Záto ſteri zváſz moro, praj, najdo zmenom KŠ 1771, 419; odve'zte ga i püſztite ga, najde KŠ 1771, 305; pren. Csi bi brez' Bôga mogli z-szvêta idti KAJ 1848, 7; ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i na ſzmrt iti KŠ 1771, 339; Li vpekeo more idti BKM 1789, 13; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; Ár nejde vu ſzrczé nyegovo KŠ 1771, 123; Oh Jezus, ktebi ido KŠ 1754, 255; Ár v-nebéſza pojdemo SŠ 1796, 7; Idi ſzi, drágo ſzuncze KŠ 1754, 250; Goſzpodne, nejdi na ſzoudbo KŠ 1754, 68; i vecs nejdi v nyega KŠ 1771, 130; pojdi k-milomi Jezusi KOJ 1845, 20; na pout poganov nejdte KŠ 1771, 31; V-nébo isao bode SŠ 1796, 155; ne bodete sli vkráleſztvo nebeſzko KŠ 1771, 15; i prázniczke bodo pred vami sli vu králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 70; Ki ſzi za mé na krisno moko in ſzmert isſal SM 1747, 56; on je od ſzmerti gori ſztano iſal vu Nebéſza SM 1747, 13; ké ſzo vu ogen isle na ſzkvarjenye SM 1747, 67; nej ſzam vrejden, ka bi pod mojo ſztreho ſou KŠ 1771, 25; gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; Csi je tou od tébe, najde, Csi je pa nej, naj nebode BKM 1789, 172
2. opraviti kako pot z določenim namenom: idem knige vzemem BJ 1886, 6; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi SM 1747, 41; ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; idi povej, Dober gláſz Márii BKM 1789, 17; jaſz bom ſou, i zvrácsim ga KŠ 1771, 25; Ali ka ſzte vö sli glédat KŠ 1771, 35; Ferkec i Jožek sta všôlo šla BJ 1886, 5
3. izhajati, prihajati: odket krüh ide KM 1790, 30; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; Od Bouga vſza ido BKM 1789, 10
4. pojavljati se, padati: Tam nigdár neide szneg KAJ 1870, 93; Din je sao z nôsza nyegovoga TA 1848, 13
idóuči tudi idévči -a -e gredoč: je i vu temniczi bodoucſim dühom idoucſi predgao KŠ 1754, 111; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; da ſzi v-Nébo idoucsi tvojo ſz. rokou ober nyih podugno KM 1783, 55; Idôcsa eden lêpi odvecsarek naszprehájanye AIP 1876, br. 10, 7; vſze, notri idoucse vu vüſzta KŠ 1771, 51; Na pout idoucſega csloveka peſzem BKM 1789, 169; Pavli v-Rim idoucsemi KŠ 1771, 701; vido ſzam angyela doli idoucsega znebéſz KŠ 1771, 803; Szliſavſi pa lüſztvo mimo idoucse KŠ 1771, 233; Idoucsa pa vucsenika vcsinila ſzta tak KŠ 1771, 68; vu Emaus idoucsima dvöma vucsenikoma KŠ 1771, 828; naj ſze idoucſi, vu okouli bodoucsa mejſzta i veſznicze raſzpiſztijo KŠ 1771, 197; Radi idôcsi sz-tühine KAJ 1848, 222; Idôcs sli bodo i jôkali TA 1848; Poszlavci i velikási szvojo kucso idévcsi i tam sze je AI 1875, kaz. br. 1; kral na trónus idévcsi AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jàboko -a s
1. jabolko, sad jablane: Jaboko KM 1790, A2b; Alma; jaboko KOJ 1833, 150; vſzi ſztem prvim cslovekom, Jaboko ſzmo jeli BKM 1789, 105; ki vecs-krát li edno jaboko vkrádne KM 1790, 52; kam ſzmo prisli po jaboki ocsév SŠ 1796, 147; Vino, lêpi szád, jáboka KAJ 1870, 28
2. jabolku podoben predmet: Obari me, liki jaboki vu ôki TA 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jageríja in jagríja -e ž lov: [Kocel] je prisao k Szlovenom med Mürov i Rábov sztanüvajoucsim v zimi z jagerijov sze razveszeljávat KOJ 1914, 99; Vadászni; po jagrii hoditi KOJ 1833, 180; Zrinyi Miklósa eden divji kan'sar pri Csakovci na jagriji búje KOJ 1848, 95; Slo je vö dvajſzeti Jágrov na gyagríjo SIZ 1807, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jàjruš -a m Jair, svetopisemska oseba: Jairuſa csi gori ſztáne KŠ 1771, 27; eden zpoglavnikov ſzpráviſcsa po iméni Jajrus KŠ 1771, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jáko prisl. zelo, močno: neſzpametnim ino jáko ſzlabim TF 1715, 34; jáko krátka ſumma TF 1715, 10; Ah kak jáko je mislenye hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; po opádnyenyi pa jáko porüseno KŠ 1754, 6a; raſzrdo jáko KŠ 1771, 8; i jáko trdno ſzo ſze vu ſzebi ſztrſznoli KŠ 1771, 122; ſztála je jáko tú'sna KM 1783, 238; On te vö oſzlobodi Jáko ſzrecsno BKM 1789, 106; da je jáko doſzta potrejbno k-tomi KM 1790, 30; ali pa jáko neſzrecsen poſztáne SIZ 1807, 6; Z szrcza te jáko lübim TA 1848, 1; Rô'za je jáko lêpi cvet KAJ 1870, 18; Jáko prilicsne kose nücajo 'ze vcselárje AI 1875, kaz. br. 6; voda je puna z jáko razločnimi stvári AI 1878, 3; Zamüditi se jas bojim jáko BJ 1886, 6
nájjàkše najboljše: liki dabi naj lepse i naj jakse csino KŠ 1754, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jákost -i ž
1. moč, sila: Jezuſſa Krisztuſſa, jákoszt nyegove ſz. ſzmrti KM 1783, 173; Jezus Moja pomoucs, i jákoſzt BKM 1789, 14; Ki bi obráno mene, Zmo'zno od jákoſzti nyega BKM 1789, 363; Kaj ſzi mí ſzka'süvao ſzvojo jákoſzt krouto SIZ 1807, 38; Moja pomocs, i jákoſzt BRM 1823, 9; Ne dáj ni edne nad nami oblászti, Vraj'soj jákoszti KM 1783, 279; poteri doli vszo vraj'so jákoszt KM 1783, 19; Po jákoszti tvoje vszemogocsnoszti KM 1783, 9; Nebésza, i Nebész Jákoszti zvisávajo KM 1783, 116
2. krepost, vrlina: Dobro noucs, oh jákoſzt SM 1747, 77; Edna, i vekivecsna Jákoszt KM 1783, 7; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Jákoszt KAJ 1848, VII; zmosno od jákoſzti SM 1747, 65; Dvouji: ſzlaboſzti i jakoſzti KŠ 1754, 73; za volo nyegovoga vitéstva, i ovakse jákoszti KOJ 1848, 84; Kakda jákoszti i szvetsztvi szlü'ziti KAJ 1848, 7; Krepkoszt jákoſzt ti nyemu dás SM 1747, 85; Obſztoji vetoj jakoſzti KŠ 1754, 273; Po csednouſzti, i dobroj jákoſzti more prevzéti KM 1790, 20; z-ſzvétoga Dühá jákosztyom KM 1783, 168; Goszpoud Boug vszejh jákoſzt povrni nász KM 1783, 27; Naj i ete jákoſzti vu meni povéksáva KMK 1780, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jálnost -i ž krivičnost, zlobnost: Blásen je, steroga jálnoſzt jeſzte odpücsena SM 1747, 95; Vſzakovacska jálnoſzt je vnyegovom ſzrczi KŠ 1754, 55; z-szrczá cslovecsega zhájajo .. jálnoſzt KM 1783, 53; nego jálnoſzti zlo delo SM 1747, 67; Operi me zmoje jálnoſzti KŠ 1754, 232; vu kom jálnoſzti nega KŠ 1771, 267; Vari náſz Od toga ſzvêta jálnoſzti BRM 1823, 2; Vcsi nász zavr'zti Kak mre'ze jálnoſzti KAJ 1848, 5; kai vſzoi vraiſoi jálnoſzti proti ſztánoti morete SM 1747, 26; teda odpuſztis ti jálnoſzt moih grehov SM 1747, 95; Grejsniczke .. Steri jálnoſzt ti, oh Goszpoud! Odpiſztis KŠ 1754, 254; známo jálnoſzt oni, ki ſzo KŠ 1771, A2b; To ſzvêta jálnoſzt zavr'zi BRM 1823, 3; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; Ovo jaſz ſzem vu jálnoſzti popriel SM 1747, 7; Toga hitro Vrág na hüdo Po jálnoſzti zapela KŠ 1754, 252; kakda bi ga vu jálnoſzti zgrabili KŠ 1771, 146; hi'ze bli'znyega ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo KŠ 1754, 59; Ali ni ovi ſzvojim jálnoſztjom ſzo nej mogli skouditi KŠ 1771, A3a; Vö je pouzvao Abela z-jálnoſztyom na polé KM 1796, 9; Napunyeni, puni z jálnoſztyov KŠ 1771, 449; Vüszta nyegova szo puna z preklésztvom, z jálnosztjov TA 1848, 8; poklácſi naſſe jálnoſzti KŠ 1754, 134; Goſzpoud, ti odpüſcsas grehe, i jálnoſzti onim SM 1747, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jánoš -a m Janoš, Janez: Kako tou Sz. János ſzvedocſi TF 1715, 43; Ivan, (nej János) KŠ 1771, 259; Z-Jancsia je János grátao KAJ 1870, 157; Kako Vértes jánosa csér dévojko 'Su'so SIZ 1807, 4; Superintendensa G. Kis Jánosa ſzkrb BRM 1823, IV; ka ſzem Jánosa Ivana zváo KŠ 1771, 5b; Ranolder Jánosa je szmrt ete meszec AI 1875, kaz. br. 8; Zpiſzkmi Sieſs Jó'sef Jánosa KMK 1780, A (1); kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; pri Siess Jósef Jánosi KM 1783, nasl. str.; szprávlene po Gáspér Jánosi KAJ 1870, 3; Peter z-Jánoſſom gori idoucſi KM 1796, 118

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jàs tudi jès méne os. zaim. jaz: vorjem kaiſzem jaſz veliki greisnik TF 1715, 37; Ino csi glih bi jasz hodil po temnih douli ABC 1725, A8b; Vu vſzákom vreimeni jaſz vu moiem ſitki SM 1747, 83; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; Jaſz iſztina krſztsávam váſz vu vodi KŠ 1771, 10; Moj Jezus, jaſz te ſzkrijem BKM 1789, 20; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; prouti tomi ne sztánem ni jaſz, ni Mati SIZ 1807, 4; Hválim jaſz tebé BRM 1823, 7; jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Kabi bio jasz brezi tébe KAJ 1848, 3; Jasz pa po vno'zinoszti dobrôte tvoje sao bodem TA 1848, 5; Jasz 'ze i z-téntov znam piszati KAJ 1870, 7; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Jaz szam cslovek AIN 1876, 15; zamüditi se jas bojim jáko BJ 1886, 6; on bode kazal od méne SM 1747, 15; mocsnejſi je od méne KŠ 1771, 10; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; drugih od méne jaksih Zemlákov KOJ 1833, III; kak dugo sze scsés z méne vszegavêcs szpozábiti TA 1848, 10; I csi de kre méne moj Bog KAJ 1870, 5; miloſcha nyegova kmeni TF 1715, 41; vſterom ſzeje meni vola ſzpunila TF 1715, 38; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; meni ſze je potrejbno od tébe krſztiti KŠ 1771, 10; i ti kmeni prihájas KŠ 1771, 10; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab2; Oh da bi’ 'ze kmeni sztoupo BKM 1789, 14; Té 'sitek je Kriſztus meni Ino vſzejm lidém ſzpravo SŠ 1796, 4; Hodi k-meni z-miloſztjov BRM 1823, 9; Vido szam loczné prouti meni natégnyene KOJ 1833, V; stero szi meni zapovedao TA 1848, 6; kak hüdô je je meni KAJ 1870; Oblübi meni, Jo'zef, ka ne bodes vecs kradno AI 1875, kaz. br. 7; Poveimi na konecz konczi, koterie haſzen etoga katechiſmuſſa TF 1715, 48; ino moi pehár mi pun natácses ABC 1725, A8b; ino mi da blaſenſztvo SM 1747, 78; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35; vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Szpravoſzi mi nebéſza BKM 1789, 403; Drejmle ſze mi KM 1790, 8; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi SŠ 1796, 3; edno malo dopuscsejnya mi engedüje SIZ 1807, 3; Vermo mi v-ednom Bôgi BRM 1823, 4; med sterimi szo sze mi te edne KOJ 1833, IIII; Prepadno mi je obráz moj TA 1848, 5; ka szi mi dön’k vcsino KAJ 1870, 8; ár sze me kucsa podérala AIP 1876, br. 3, 7; On mené paszé vu ednom zelénom travniki ABC 1725, A8b; nejmaj drügi Bogouv pouleg méne KŠ 1754, 8; naſzledüj mené KŠ 1771, 26; ka ſzi mené eto noucs obarvao KM 1783, 1; Düsna vejſzt mene tou'zi BKM 1789, 14; Da bi mené zapelao BRM 1823, 5; Szprevájaj mené KAJ 1848, 4; To mené, Jo'zef, jáko 'zaloszti AI 1875, kaz. br. 7; jas povem vučiteli, ka si mené šálo BJ 1886, 5; kakoje pravicſno za mé na kris dáno TF 1715, 40; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Ne vtergne me precz od nyega SM 1747, 78; Zrok, ſteri me je na piſzanye podigno KŠ 1754, 3a; naſzledüjta me KŠ 1771, 12; za grejsnika me vadlüjem, ka ſzam KMK 1780, 79; moj Boug! pomozi me BKM 1789, 273; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vcsini me nevolnoga BRM 1823, 7; obátrivalo me je vüpanye KOJ 1833, V; posztavi me vu csészt TA 1848, 6; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; Ar szi ti primeni ABC 1725, A8b; kiſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83; ár ſzte vi od pocsétka pri meni bili SM 1747, 15; te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; ka ne vörjejo vmeni KŠ 1771, 441; Vüpaj ſze vmeni cslovek grejsni BKM 1789, 67; Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Bojdi vumni, Jaſz vu tebi BKM 1789, 234; za vſza Tvoja zmenom dobra vcſinenyá TF 1715, 46; nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Ti naprávlas pred menom eden ſztol ABC 1725, A8b; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; da vrág pekléni nikakſe moucſi nad menom ne vzeme SM 1747, 47; neſztanoma hodi pred menov KŠ 1754, 14; ki pa za menom pride KŠ 1771, 10; Vszi szo pred menom grejsni BKM 1789, 14; kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; szem z hüdim plácsao tomi zlo'znomi z menom TA 1848, 6; Preszvêti nad menom, Ocsa, tvoje lice KAJ 1870, 5; ti zmenom bojdi BJ 1886, 7; Muva szva mladénca AIN 1876, 15; Muvi delave AIN 1876, 18; ſzmiluj ſze nad nama ſzin Dávidov KŠ 1771, 30; Vnogo vrejmena ſzam Hudou potroso jeſz BKM 1789, 386; toliko szam jesz tebi vrêdna AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jedínen -a -o prid. sam: po kmicsnom lôgi szam jedinen sô AIP 1876, br. 2, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jèdrnost -i ž prizadevnost, vnema: Ali na tou je naſe lidi pobo'zna gyedrnoſzt nadignola KŠ 1771, A5b; pouleg ſvoje vrejle gyedrnoſzti, zacsnoje pobogsávati BKM 1789, 3; naj mirovno ino vgyedrnoszti 'zivéjo KŠ 1754, 221; po pobo'zni i moudri mo'zákov gyedrnoſzti na laſztivni jezik obrnyeno dáo ſteti KŠ 1771, A5a; ki je zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jèlo -a s jed, hrana: Étel, jelo, hrána AIN 1876, 33; csi jelo ſzpáka brata mojega, ne bom jo KŠ 1771, 505; poſztne dni i od drügoga ſze moremo zdr'sávati, nájmre drügoga do ſzitoſzti jela KMK 1780, 55; Za jelo i pitvino: Jaſz tebi dájem hválo KŠ 1754, 259; to teſztou ſzam ſzpekla, i ſz-toga je grátao na ſzlejdnye za jelo valen zdrav krüh KM 1790, 30; Cslovecso têlo razlocsno jelo potrebüje AIP 1876, br. 5, 7; Vu kljeti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7; Po jeli pa etak Bôgi hválo dávamo BJ 1886, 8; Pred jelom záto etak molimo BJ 1886, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jemánje -a s jemanje, prejemanje: Neſzlányam ſze Na tvo ſzloboudo jemánye SŠ 1796, 163; Lajos po mourji hiti v-zburkani Neápol na zadovolsine jemánye KOJ 1848, 46; Vu plácse jemányi KŠ 1771, 505; Kakda ſze moremo dr'sati pod jemányom Szvéte Oſtije KMK 1780, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jénje -a s jedenje, uživanje jedi: koscsice sze moro vcsaszi po jênyi toga szadü poszaditi AIP 1876, br. 10, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jèremiaš -a m Jeremija: ka je povejdano od Jeremiás proroka erkoucsega KŠ 1771, 8; koga mené právijo lidjé bidti, drügi pa Jeremiáſa KŠ 1771, 54; ka je povejdano po Jeremiás proroki govorécsem KŠ 1771, 93; ki je meſzto piſzácsa bio pri Jeremiáſſi KM 1796, 74

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jèriha -e ž Jeriha: I priſli ſzo vu Jericho KŠ 1771, 136; ſzkouz je ſou po Jerichi KŠ 1771, 234

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jèrihov -a -o prid. jerihonski: Po vöri je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jéstvina tudi jéistvina in jéjstvina -e ž jed, hrana: kako tou jeiſztvina ino pitvina TF 1715, 29; Kágda more Telovna jeiſztvina ino pitvina tákſa velika dugoványa cſiniti TF 1715, 44; teilo moje jeſzte práva jeiſztvina SM 1747, 24; liki: jejſztvina KŠ 1754, 165; liki: jejſztvina KŠ 1771; ſze od nike jejſztvine zdr'sávaj KMK 1780, 47; V jestvine sránbaj AI 1878, 9; Jeſuſſa Kriſtuſſa právo Teilo nám greiſnikom kjeiſztvini SM 1747, 43; jeiſztvino ino pitvino dáva SM 1747, 21; naj ji dá jejſztvino KŠ 1771, 83; mámo Jêſztvino BRM 1823, 115; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; Kotere recſi ſzo pri Telovnoj jeiſztvini ino pitvini vtom Sacramentomi gründ SM 1747, 44; Kako ſze molis po jeiſztvini SM 1747, 47; Mertücslivo 'zivlejnye vu jejſztvini KŠ 1754, 211; Po Jêſztvini BRM 1823, X; Po jêsztvini KAJ 1848, IX; kotera ſze pred jeiſztvinov ino po jeiſztvini ſzkoncſávajo SM 1747, 45; kako pred jeſzvinov ABC 1725, A6a; Pred jêsztvinov KAJ 1848, IX; z jestvinov AI 1878, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jèzera -e ž
1. jezero: tak ſze je zburkala jezera po iméni Genezaret KM 1796, 98; on je ſztáo pouleg jezere Genezáret KŠ 1771, 179; je pokopán vu Tihanyi kre Balaton jezere KOJ 1848, 18
2. kopališče, toplice: Je pa vu Jeru'zálemi pri svéti vrátaj jezera, ſtera ſze veli 'Zidovſzki Bethesda KŠ 1771, 278

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jezìčnost -i ž jezičnost, zgovornost: protesztan-tje szo z-szvojov nevminevnov jezicsnosztjov 'seleli, da naj bi Jezuite z Vogerszkoga pretirali KOJ 1848, 93; protestantje szo zacsnili po szvoji navadi z szvojov neminovnov jezicsnosztjov prouti Ferdinandi III. szauricati KOJ 1914, 137

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jèzuš tudi Jèžuš -a m Jezus: Ino ſzeje zdehno Je-ſus na Vucſenike TF 1715, 34; oh nas miloſztivni Goſzpon Jeſus ABC 1725, A6b; Jesus me obráni SM 1747, 76; Moj Jezus, gori zide KŠ 1754, 250; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5; Erkao je nyemi Je'zus KŠ 1771, 11; Szladki Jezus KAJ 1848, 5; dosztoinoszt Goszpodna Jéſuſſa ABC 1725, A7a; rodjenyé Jezuſa KŠ 1771, 4; Goſzpon Jezuſa 'zitek KŠ 1771, 337; proſzo je tejlo Jezuſſa KM 1796, 112; Vu Jezusa zmo'sni rokáj boude SŠ 1796, 8; Jezusa velkoszt KAJ 1848, V; od máloga Jezuša BJ 1886, 4; Hvala boidi Jesussi Kristussi SM 1747, 90; nazvejſztili ſzo Jezuſi KŠ 1771, 48; Dú'znoszti prôti Jezusi KAJ 1848, VI; Jesussa ne odpuſztim SM 1747, 77; csi Jezusa zezávamo KŠ 1754, 21; vſze meſzto je vö slo pred Jezuſſa KŠ 1771, 27; zvisávajte Jezusa KAJ 1848, 10; i náſz po Jezuſi zbidi KŠ 1771, 535; Daj nam V-Jezusi ſze zvelicsati BRM 1823, 3; ſzeli ſzo ſzi kſztoli z Jezusom KŠ 1771, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jèzuš Krìstuš -a -a m Jezus Kristus: Oh Goszpon Jéſus Kriſtus ABC 1725, A6b; Jesus Kriſtus je SM 1747, 79; Goſzpodna Jeſuſſa Kriſtuſſa TF 1715, 24; Miloſcso Jesussa Kristussa SM 1747, 2; nego li Jeus Kriſztusa imé KŠ 1754, 2b; za volo vrejdnoszti Jezusa Kriſztusa KŠ 1754, 9b; Testamentom Jezusa Krisztusa KŠ 1771, A1a; rojſztva Jezus Kriſztuſa KŠ 1771, 4; Kteri ſzo Jesussa Kristussa gori vzéli SM 1747, 21; naj poznajo Jezuſa Kriſztuſa KŠ 1754, 77; okrſztseni vu Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 459; za Jezuſa Kriſztuſa BKM 1789, 1; Za Jezusa, Kriſztusa BRM 1823, 1; za Jezusa Krisztusa, nasega goszpodna KAJ 1848, 1; vorjem uu Jeſuſſi kriſtuſſi TF 1715, 10; po naſſem Goſzpodni Jesussi Kristussi ABC 1725, A6b; po Jesussi Kristussi SM 1747, 87; vſzini nyegovom Jezuſi Kriſztuſſi KŠ 1754, 100; vu Goſzpodni naſem Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1771, A2a; vu naſem Goſzpon Jezus Kriſztuſi KŠ 1771, 340; vu Jezusi Kriſztusi BKM 1789, 6b; Po Jezusi Kriſztusi SŠ 1796, 3; pri Jezus Kriſztuſi SŠ 1796, 4; ſnyegovim ſzinom Jesussem Kristussem SM 1747, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jóel -a m Joel: [knjige] Joel KŠ 1754, 2; ka je povejdano po Joel proroki KŠ 1771, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jóniumski -a -o prid. jonski: dr'zéle po iméni Achaie med Joniumſzkim i Egeumſzkim mourjom KŠ 1771, 487

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jóžef tudi Jóužef -a m Jožef: Torkos Jo'zef prednyeiſi Farar KŠ 1771, A8b; Zpiſzkmi Sieſ Jó'sef Jánoſa KMK 1780, A(1); pri Siess Jósef Jánosi KM 1783, nasl. str.; Oh blá'seni Jó'sef KM 1783, 89; nas mladénecz po iméni Lambertus jósef SIZ 1807, 5; Szpiszao Kossics József KOJ 1848, 1; Jo'zef – právla 'zena AI 1875, kaz. br. 7; Jo'zefa itak ne domo bilo AI 1875, kaz. br. 7; zarocsena mati nyegova Mária Józefi KŠ 1771, 5; Ki tak veli Jousefi BKM 1789, 27; nê pravo, da Jo'zefi nê kastigo 'zelo AI 1875, kaz. br. 7; Po Siesz Jou'zefi BKM 1789, 1; po Kossics Jó'sefi KOJ 1833, I

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jóžua -e m Jozua: [knjige] Jo'zua KŠ 1754, 2; da bi je Jo'zua vu pocsiváliſcse pripelao KŠ 1771, 677; Od Izraelſzki Poglavnikov po Jó'ſua ſzmrti KM 1796, 45

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jǜg tudi jǜk -a m
1. jug, južni veter: I, gda jüg piſe, právite KŠ 1771, 214; Gda bi pa jüg pihao, ſtimali ſzo, ka bodo KŠ 1771, 424; Püszto je pihati zdôlcz pod nébov, i zbüdo je po môcsi szvojoj jüg TA 1848, 63; za nistere dnéve jük podpino AIP 1876, br. 1, 8
2. jug, stran neba: Kralicza jüga gori ſztane na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

junáčki -a -o prid. junaški: junácski Aetius nyemi zoucsi sztáne KOJ 1848, 4; po tom jo na junácsko vojuvanya obátri KOJ 1848, 91; Ottokar po junácskoj brámbi szmrti v-rouke dáni KOJ 1848, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

junák tudi jünák -a m
1. vojak: Katona; katana, szoldák, vojnik, junák KOJ 1833, 162; je rimszki Czaszar bio on junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848, 6; Kupo Vencellin nemski junák z-konya dolibodne KOJ 1848, 12; Nyegove vojszke .. pri nyoy doszta nej po rédi oboro'sjenih junakov KOJ 1848, 119
2. junak: veszeli sze, kak jünak na be'zanye po poti szvojoj TA 1848, 15; Szirmák jünák KAJ 1870, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jǜri -ja m Jurij: Jüri Jurjavics KŠ 1771, A6b; Po eti ide Dalamtina Jüri KŠ 1771, A6b; Živo je môž, Jüri ziméno BJ 1886, 24; Gyüri je ſzlüso KM 1790, 74; Sz. Gyüri KŠ 1771, 812; szo Lutheri potájenomi Goszpon Gyüri pravili KOJ 1845, 68; Na ſz. Gyürja dén KŠ 1771, 845; Liki, od ſz. Gyürgya BKM 1789, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jǘrješček -a m april: raſztrgani je vleti po Kriſztuſovom rojſztvi 66. Jürjeſcseka 25. dnéva KŠ 1771, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Jùstuš -a m Justus: Barſabás, ki ſze czounije Juſztus KŠ 1771, 343; priſao je vu hi'zo nikoga po iméni Juſztuſa pobo'znoga csloveka KŠ 1771, 398

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jǜtro -a s jutro: Škvorci delajo po jütraj i večér veliki hrüb AI 1878, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jùvkanje -a s vriskanje: brácsov juvkanye KAJ 1870, 28; szo nyegovo glávo na stangi z-júvkanyom po tábori okoli kázali KOJ 1848, 57

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

jùvkati -čem nedov. vriskati: Po souli more i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; Filiszteus mi naj prôti juvcse TA 1848, 47; juvcsi i kricsi, ſtera zboleznoſztyom ne plodis KŠ 1771, 566

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

k predl. z daj.
1. k, za izražanje cilja, ki ga gibanje doseže: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; ino me kfriſkim vodám pela ABC 1725, A8b; lüſztvo ſze pribli'záva kmeni KŠ 1754, 13; prineſzli ſzo knyemi vſze betésne KŠ 1771, 49; cslovik .. i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 585; püſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Hotte veli kmeni BKM 1789, 9; Ar v-nebéſza pojdemo k-Bouguvi SŠ 1796, 7; je nyou k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; szo roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7; vszaki ednoga poszlanika k hercegovinancom poszlo AI 1875, kaz. br. 3; gda bi se že kšoli približávala BJ 1886, 5; tvoje dobrote dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi KŠ 1754, 41; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; bi mogoucse bilou Szloveni k-znanyi vogrszke rejcsi pridti KOJ 1833, XVI; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; po etoj póuti vküpidévcsi k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; pren. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93
2. za izražanje splošne usmerjenosti: obrnés nyéh od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; ſtera je brod Krete glédecsi kpodnévi i kvecséri KŠ 1771, 424
3. za izražanje usmerjenosti dejanja: ino je erkla k-ſeni SM 1747, 5; vu naſi molitvaj k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; Ar ſze zſzrczom vörje kpraviczi KŠ 1771, 470; vi ſzami glédajte ktomi KŠ 1771, 398; naj ſze dobro k-ſzmrti morem pripraviti KM 1783, 90; knám vö ſzkázano dobrouto BKM 1789, 6b; ſze je dobrouta Bo'sa vö ſzkázala k-národi SIZ 1807, 8; lübézen kmeni ino kvſzeim greiſnim lüdém TF 1715, 41; nai meni onih dári haſznio na terdno vöro ktebi SM 1747, 50; lubéznoſzt kmeni SM 1747, 41; bode lubézen knyim ſzka'zuvao KŠ 1754, 221; lubézen ſzo meli kJezuſi KŠ 1771, 339; da tvojo knám ocsinſzko dobro volo ſzpoznamo KŠ 1771, 844; tvoja k-nám ſzkázana lübav KM 1783, 158; Knyemi ſzi ſzkázao tvo volo BKM 1789, 4; ſzam pripravo, ino mojo dobro-volo k-nyemi SIZ 1807, 38; Lübéznoſzt k-Bôgi BRM 1823, VI; Pokornoszt k-Bôgi KAJ 1848, 186; veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; Pavla apostola k-Filippénczom piszani liszt KŠ 1771, 589; potrplivi bojte kvſzejm KŠ 1754, 103; i k-ſzmrti je pobio jezero Filiſzteuſſov KM 1796, 49; szo vsze okoline k-püscsávi napravili KOJ 1848, 80; proſzo ſze je k-Czaſzari KM 1796, 129
4. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: katechiſmus, kſteromi ſze je vecs rédov priverglo TF 1715, 9; ktomi odeteu dáva TF 1715, 21; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; Ktomi escse tudi ſzem djáo Pridavek KŠ 1754, 8b; kſteroga 'zitki ſzi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; ka bi ſze zracsúnali k-tvojim ſzvéczom KM 1783, 24; i niſtere znouvics obrnyene [pesmi], czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; kaj bi mi cseri k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; K-tomi szta obá jáko velikiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; ſztotnik je krokám dáo vitézov poglavniki vouznike KŠ 1771, 428; Ali mi ſzmo dönok k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48
5. za izražanje namena: Naſſega Goſzpodna Teilo nám gréiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; On je ſzvojim kpomoucsi SM 1747, 253; je on vſzejh Goſzpoud, bogat kvſzejm KŠ 1771, 471; ſzi ſze nám naroudo k-veſzélji KM 1783, 234; je bio ſteri med Izraëlſzkimi Králmi k-csemi KM 1796, 96; bio ſzam vam k-radoſzti SŠ 1796, 76; Vera K-dobromi deli prilocsna BRM 1823, 2; poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Boj k-poszvêti vszemi szvêti KAJ 1848, 123; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; pridi nam k pomôcsi TA 1848, 66; K-brojenyi pa nema vôle KAJ 1870, 9; i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; da ſzo ſzi vnougi krokám vzéli vréd ſzpraviti prepovidávanye KŠ 1771, 161
6. za izražanje pripadnosti: ſtere neſzmejmo 'zeleti? vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; tak vszi szlisimo k-ednomi obcsinszkomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; k prvomi šeregi se lišijo hrbtenični AI 1878, 5; i nyidva k rodovini slišita BJ 1886, 10
7. za izražanje vzroka: moreio ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Boga kpómocsi zovimo SM 1747, 81; Bilou je pa priprávlanye k-Vüzmi KŠ 1771, 329; liki je kralüvao grejh k-ſzmrti KŠ 1771, 458
8. za izražanje časovne, krajevne bližine: ár je szuncze 'ze kvecséri KŠ 1771, 256; K-novomi leti sze dr'zina prminyáva AIN 1876, 24; Bila pa je Bethánia blüzi k-Jeru'zálemi KŠ 1771, 304; nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; eden kdrügomi lübezniven KŠ 1754, 41
9. za izražanje podobnosti: tejlo, da bode priſzpodobno kodicsenomi nyegovomi tejli KŠ 1754, 140; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko, kZerni horcsicsnomi KŠ 1771, 44; Mi lidjé ſzmo ktomi, ka je Dühovno, neſzpodobni BKM 1789, 178; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kà kóga vpraš. zaim. kaj: Kaje molitev? TF 1715, 25; Ka nám haſznio vnouge miſzli, za bogáſztvo ſze ſzkrbeti SM 1747, 72; Ka obejcse Boug onim, ſteri zdr'zijo KŠ 1754, 23; Ka je Boug KMK 1780, 8; nego da razmis vſzáko rejcs, i ka vſzáka rejcs zadene BKM 1789, 7; Ka je ta ſzvetſzka zdicsenoſzt Z-grêhom BRM 1823, 9; Ka je vszê eti dugovány dika KAJ 1848, 7; Ka je eto BJ 1886, 8; Odkoga govori drügi Articulis TF 1715, 21; ali od koga bole je on nyim prepovedao, od toga bole ſzo oni nazviſcsávali KŠ 1771, 125; Szkoj more poznati, jelije vgrejso prouti Bougi KŠ 1754, 209; Szkoj ſztoji Goſzpodnova Molitev KMK 1780, 26; Za kój voloszo eta znaménya v-stenyej KOJ 1833, 9; Povê mi, ti z-koj 'zivés KAJ 1870, 11; má vzimi skôj živeti BJ 1886, 29; Ah! ka mi je zacseti SM 1747, 77; Na koj náſz vcsi ta prva tábla KŠ 1754, 8; Ne ſzkrbte ſze tak govorécsi .. ali, ka bomo oblácsali KŠ 1771, 20; Premiſzlimoſzi, ka náſz od toga vcsi naſſe vadlüványe SIZ 1807, 9; ka tak more pravicsen opraviti TA 1848, 9; Locs! ka szi mi dön’k vcsinilo KAJ 1870, 6; Ka razlocsávamo vu govorényi AIN 1876, 9; Na kôj trbê paszko meti pri imédosztávlanyi AIN 1876, 13; Vkom ſztoji ta ſzmrt KŠ 1754, 145; csi pa ſzou neſzlána bode, vkom jo oſzolite KŠ 1771, 132; Po kom sze razlocsávajo ete litere edna od te drüge KOJ 1833, 3; Szkim té naſſe roditele ne ſzmejmo zavrcſi KŠ 1754, 31; Szkim náſz je odküpo KMS 1780, B2b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàča -e ž kača: Teda je erkla kacſa kſeni SM 1747, 5; vgriznega katsa KŠ 1754, 62; I kacsa csalarneiſa bila SM 1747, 5; Kacsa Ejvo KŠ 1754, 55; Zvodé kača nas zavárala AI 1878, 3; je nazvejscseno med 'zené i kacsé ſzemenom protivniſztvo KŠ 1771, 441; I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; z-kacse gucsécsi vrág KM 1796, 6; Teda je erkla ſena katſi SM 1747, 5; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; Poteri kacſi glávo BKM 1789, 8; jeli nyemi za ribo kacso dá KŠ 1754, 154; jeli nyemi za ribo kacso dá KŠ 1771, 22; Bojdite záto ſzpametni, liki kacse KŠ 1771, 32; i od kács ſzo pogübleni KŠ 1771, 509; nyihovi répove ſzo ſzpodobni kkacsam KŠ 1771, 783; Kacse bodogori gyemáli KŠ 1771, 156; dám vám obláſzt hoditi po kacsaj KŠ 1771, 203; Hráni se [jež] i ešče s kačami AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàgda in kàkda prisl.
1. kako, izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: Kagda more biti tou TF 1715, 27; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; Kakda more dobro delo biti KŠ 1754, 80; Ali kakda právis brati tvojemi: niháj KŠ 1771, 21; I erkao nyim je: kakda, da ne razmite KŠ 1771, 127; Kakda je ſztvouro Boug Angyele KMK 1780, 10; Kakda nasztáne dávno preminoucse vrejmen KOJ 1833, 85; Kakda sze dr'sis nazoucsi Goszpouda KOJ 1845, 2; Kakda jákoszti i szvetsztvi szlü'ziti KAJ 1848, 7; Kakda právite dusi mojoj, naj leti na goré vase, liki fticsek TA 1848, 9; Kakgda sze zovéjo med lüdmi prebivajôcse sztvarê KAJ 1870, 10; Ali csi sze nede ráj vcsio, Kakda bi popôvsztvo dôbo KAJ 1870, 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi na szilabe razdeliti AIN 1876, 7
2. v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih kako: Vcsio náz te tri zapoveidi, kákgda mámo mi vczeilom naſſem ſitki ſiveti, ino naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; ſze knige preſtéjo, Vki je piſzano zrédom: Kakda na zemli 'zivéjo ſztári i mládi ſzvejtom KŠ 1754, 271; vcsite ſze: liliomi polſzki kakda raſztéjo, ne delajo KŠ 1771, 20; Zgledni ſze Zevſzej ſztráni kakda vſzi na tébe ido BKM 1789, 413; Vu vrejmeni ſzvádbe, kakda more Zvacsin pozávati ſzvate na goſztüvanye SIZ 1807, 13; Eto scsém zdaj szpoznávati, koga i kakda eta nôva dácsa doszégna AI 1875, br. 2, 6; Törci sze krôto trücajo, kakda bi nyim mogocsno bilo hercegovinancare zmiriti AIP 1876, br. 1, 3
3. v prilastkovi rabi kateri: Sz-kakda národa je rodjeni Ábrahám KM 1796, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàj kóga ozir. zaim. kar: nébo ZEMLO mourje i kaj vu nyih boude vſze doli potere TF 1715, 1; Nego, ka on ſzám vidi, Kaj mi je na dobro KŠ 1754, 268; Csüli ſzte, kaj je povejdano KŠ 1771, 17; kaj je pa viſe toga, zhüdoga je KŠ 1771, 16; Vse, kaj na sveti živé, je plemen AI 1878, 4; Szkoj ſze i tou razmi, ka ſze je KŠ 1754, 40; koteri teim recſém vörje te dobi kai one obeicſajo TF 1715, 44; potom toga nai vörje tomi kai piſzmo od toga právi TF 1715, 42; imámo inoſze ſzpominati ſztoga nakoi náz je opomnau TF 1715, 41; i vsze kai imam, vu tvoie ſzvéte roké preporácsam ABC 1725, A5b; ino kai te vucsi predikátor SM 1747, 88; Li kaj mi je na haſzek Dáj BKM 1789, 372; vnougim on ne ſzpuni tou vſze kaj obecsa SŠ 1796, 124; Vucſil ſzi me tve pouti, Po koj je v nébo pojti BKM 1789, 391; Ali tvoj ſzin me je rejso, Szkim pred tebom zdaj ſztojim BKM 1789, 393

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàj čésa vpraš. zaim. kaj: Kai potribuje ta Zápoved TF 1715, 12; Kaje tou TF 1715, 22; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; Jeli je bio dönok ſteri med Izraelſzkimi Králmi kaj k-csemi KM 1796, 69; I k-csemi je k-tomi vcsenyé KAJ 1870, 9; Nakoi náz vcſio te Tri zapóveidi TF 1715, 12; Kai ſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Na koj je pa Boug csloveka ſztvouro KŠ 1754, 95; Kaj ſzte vidili BKM 1789, 58; Na koj je napelala ſzrditoſzt, i nevoscsenouſzt Kájna KM 1796, 9; Kaj placsemo SŠ 1796, 18; Pokój dobra ſzte ſze pa ſzem navernoli SIZ 1807, 17; Na kaj more dönok merkati KOJ 1833, 39; povej, po kaj szi priso KOJ 1845, 29; Pa za kaj volo? KOJ 1848, 110; Na kój more merkati v-stenyê pri tê znaményaj AIN 1876, 8; vu koj moucsi, ali vkom iméni ſzte vi tou vcsinili KŠ 1771, 350; Szkim ſze prti Boug tejm táksim tatom KŠ 1754, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàj vez.
1. da: Vörjem ino .. kaje meni Teilo i Düſſo dáu TF 1715, 21; tou je tou, kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Nedela je naſztávlena záto, kaj je vtom dnévi Kriſztus od ſzmrti gori ſztano KŠ 1754, 24; dabi ſze ſzpunilo povejdanye po prorokáj, kaj bode ſze Nazarenſzki zváo KŠ 1771, 9; Eto je vám znamejnye, kaj Le'zi vu teſzni jaſzliczaj BKM 1789, 31; Tou csini, kaj ga dicsili SŠ 1796, 17; Etak veli ſzám Goſzpodin Boug nebeszki, kaj je nej dobro csloveki ſzamomi biti SIZ 1807, 5; Blá'zeno erkôcsi v-Bozoj dobroj vôli, Kaj Bog nyo odlôcsi, I za mater zvoli BRM 1823, 10
2. ker: Záto: i, kaj niſcse za drügoga nemore vörvati KŠ 1754, 86; Niti na zemlo záto, kaj je podnogáonicza nyegova KŠ 1771, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Kájnov -a -o prid. Kajnov: Kájnov odvejtek ſze zové za ſzini cslovecse KM 1796, 10; kaj po Kájnovoj pouti hodijo KŠ 1771, 759; ſze je vküp zo'seno z-Kájnovim odvejtkom KM 1796, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàk prisl.
1. kako, izraža vprašanje po osebi, načinu dejanja: Kak ſze zové on, ſteroga je Bog z-tákſim tálom za Odküpitela, ino Zvelicſitela poſzlal SM 1747, 10; Oh! kak te gori primem BKM 1789, 20; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7
2. izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10
3. v vezniški rabi za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: csi ſze na prekléte Zglédnemo i na nyih mántre, Kak brezi ſzmrti vmérajo KŠ 1754, 274; Naſzlejdnye ſze mámo vcsiti kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: Kak ſzlatka ſzo cselüſzti mojoj gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; Oh Jezus Kriſztus! kak dugo Odlásas tvoj ſzoudnyi dén KŠ 1754, 272; Ah kak ti morem za ono tvojo nezrecseno miloscso zahváliti KM 1783, 6; Kak velika potrejbcſina je pa bila na ete knige zdaj vetom vrejmeni, vſzáki ſzi lejko premiſzli BKM 1789, 5; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi, naj bi KM 1796, 4; Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko SŠ 1796, 5; Ka máte vi csiniti, I kak blá'zeni biti BRM 1823, 6; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti [Boga], Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Goszpôd nas, kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 8; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàk vez.
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: I tô vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém, Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; Eden kak te najvéksi je med timi vogerszki kralov Matyas král AI 1875, br. 1, 4; oe tak, kak ö: Croezus AIN 1876, 7
2. za izražanje primerjave sploh: Ah Boug! kak scsés vcsini zmenom Vu ſzmrti i v'sivoti SŠ 1796, 3; Grejhi me bodo te'zili, Kí je vecs kak pejſzka vmourji KŠ 1754, 270; vcsenyé vogrszkoga Jezika brezi steroga sze imenüványe Králev rávnotak nebi moglo ovarvati, kak sze niscse nemore za ocso zvati brezi diteta KOJ 1833, III; Sztênna tábla je véksa, kak moja kamenica KAJ 1870, 9; Krma .. sz-trávnikov vecs vozôv odpelano, kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8
3. za izražanje podobnosti: je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Rêcs Goszpodna je csiszta, kak ocsiscseno szrebro vu csrepnyenoj poszôdi TA 1848, 10; Máčka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8; Streha se je vužgála. I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9
4. za izražanje funkcije, položaja: Za ſtero bláj'zenſztvo, Bomo ga dicſili, Kak laſztivno lüſztvo BKM 1789, 18; Na nyega [Jezusa] ſze naſzlányamo Kak na zvelicsitela BRM 1823, 7; Po csaszih v-Pannonio teliko národov razbijajoucs pride i odide kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; od etoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8
II. v odvisnih stavkih
1. za izražanje primerjave: Bosji dari kak tou jeſzo, a) te miloſcse SM 1747, 36; kai je Kristus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Vſzejm lidém, tak vu junſztvi, kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; nego i du'zni ſzmo, kak za to prvo, tak i za to drügo, Bougi hválo dati KŠ 1771, A2a; Teda plácsa pravicsno, Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo, prôti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti, to včini AI 1878, 10; kaibi mi ſzvéto ino poſteno ſiveli, kak vrecsei tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; ki ſzo ſtejnye vkupe prináſali cſi gli, kak ſtimam, nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a
2. v zvezi z da, naj naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt, kak da bi on vſo mestrío gori najſao KM 1796, 10; i na roké te vzemejo, da kak ne vdáris vu kamen nogé tvoje KŠ 1771, 11; to lüſztvo da kak na pouti ne pomenkájo KŠ 1771, 52; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob, da kak pridoucsi vucseniczcke nyegovi vnocsi, vkrádnejo ga KŠ 1771, 97; nej, kak, pobérajoucsi koukol, ne ſztrgate vö navküp 'znyim i pseniczo KŠ 1771, 44; Odgouvorile ſzo pa te csedne govorécse: nej tak, naj kak zadoſzta nebode nám i vám KŠ 1771, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàko prisl. kako, izraža vprašanje po načinu dejanja: Kakoſze pak molis TF 1715, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàkši -a -e vpraš. zaim.
1. kakšen, kateri, izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: Kaksa zapouvid je dána Ádami v-Paradi'somi KM 1796, 6; Szkáksega krüha KŠ 1754, 202; Káksi haſzek mámo ſzté jejſztvine i pitvine KŠ 1754, 206; Kákse je tak tou Králeſtvo KŠ 1754, 160; ki váſz lübijo, kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Vu kákſem meſzti ſze je naroudo Kriſztus KM 1796, 88; vu kákſoj obláſzti eta csinis KŠ 1771, 69; Szkákſim tálom tou csiſztoucſo dobimo KŠ 1754, 47; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno prisesztno vrejmen vu zvesüvánom módusi KOJ 1833, 9; Keliko i kákse litere májo Vougri KOJ 1833, 2; Kákse litere escse naprêprihájajo vu vogrszkom jeziki AIN 1876, 6; Kaksa bodo [telesa], gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140
2. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: Ah! káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze, Gda bi nam KAJ 1848, 7
3. v odvisnih stavkih za izražanje nedoločnosti v glavnem stavku imenovane osebe, predmeta, dejanja ali stanja: Piſzács je bio, nej, kákſi Novacziánus, liki ſze je nikim drejmalo KŠ 1771, 668; i ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; Vsaka stvár .. radi bi zvedli, kak živé, kákša je njena lastivnost AI 1878, 3; liki licze kákſega angyela KŠ 1771, 358; Rêcs je vöpovêdanye káksega dugoványa AIN 1876, 7; Naj ſze vö ſzká'ze i vidi, kakse ſzmo vöre KŠ 1754, 172; prepovidáva nadigávanye k-káksoj ſztvári, ſz-ſterov bi radi ládali KŠ 1754, 59; náj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; neznamo, kákse vino je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; máloi Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi da liki ſzo za KŠ 1771, 339; Na kákso nouto ſze má popejvati peſzen, napiſzek ká'ze BKM 1789, 5; neznamo, kákse vino i v káksem pehári je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; eti knig ſzpravitela pa vkákſem poſtenyej ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; csi ga ſzami ſzkákſov skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; znamenüvajoucsi ſzkákſov ſzmrtyov nyemi je mrejti KŠ 1771, 309; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem iſzkati KŠ 1754, 4; Ár znáte, kakſe zapouvidi ſzmo vám dáli KŠ 1771, 619; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kákšost -i ž kakovost: Adverbium, steri dugoványa ino csinejnya káksoszt naprejdá i zravna KOJ 1833, 104; [dostavki] 3. Kákoszt kázajocsi AIN 1876, 38; Govedo se po tem svojem kákšosti i starosti imenüje AI 1878, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàkšté prisl. kakor koli: Nai me kak sté ogrizáva, Nemáram za tou SM 1747, 74; ne opádnem vu dvoinoſzt, kak ste ſzi bou nyih okornoſzt SM 1747, 73; Delajmo mi kaksté, csi Boug ne blagoſzlovi naſſe delo KŠ 1754, 167; Naj ſzi bou, kakſté ſzi bou KŠ 1754, 269; Csi li je zmele i zvodé pecseni, kakſté ſzi je KŠ 1754, 202; Kakſté ſzi je; kak je komi Boug vdejlo KŠ 1771, 502; Csi me kakſté kri'z pokrije, Dönok vdvojnoſzt ne ſzpádnem BKM 1789, 313; Kak ſté ſzi bou nyih okornoſzt BKM 1789, 166; bi po vogrszkom mogli gúcsati kaksté 'zmetno KOJ 1833, XVII; Nam szveti v-nyi, Kaksté szo szi zmo'zna KAJ 1848, 8; Kaksté 'zelno bi je proszo KAJ 1870, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàkti vez.
1. med členi v stavku kakor, kot: Úgymint; kakti, nájmre KOJ 1833, 179; Bili ſzmo ſzinovje ſzrditoſzti po natúri, kakti i drügi KŠ 1754, 117; zdrágov krvjouv, kakti ſzkrvjouv Agnecza KŠ 1754, 119; [Jezus] kakti Cloveka je Mati bila Blá'sena Divicza Maria KMK 1780, 14; [greh] ſteri je od nyega kakti örocsina KMK 1780, 89; vcsini mené kakti ednoga ſz-tvoji pokornikov KM 1783, 133; naj i jaſz tebé, kakti 'sivo vretino, vſzigdár 'séjam KM 1783, 79; Kak je on gucſo Ocsákom, Kakti Abrahámi rávno BKM 1789, 17; ſtero ſze vu vodi, kakti vu ednom ogledali, ká'se KM 1790, 38; tvoj 'sitek je kakti to polſzko czvejtje SŠ 1796, 10; [tüvárissa] ino ſze, kakti ürocsnika miloscse Bo'se, za ta nebeſzka pascsiti SIZ 1807, 10; ár szo oni szvetlou kakti za nász Vandale namejnili piszati KOJ 1833, IIII; Pokosen szam kakti tráva KOJ 1845, 127; vcsi prav szpoznávati Bogá, kakti sztvoritela KAJ 1848, 3; sze morejo brezi pomocsi drüge litere zgovárjati, kakti: a, á AIN 1876, 5
2. v primerjalnih odvisnikih: ſze je ſzlobodno vojſzküvati, kakti je tou i ſzám Boug zapovedau KŠ 1754, 40; Kakti i vu naprej zracsúnani ſze veliki rázlocsek nahája KŠ 1771, A7a; Kriſtuſa ne ſzküsávajmo, kakti i niki 'znyih ſzo ga ſzkusávali KŠ 1771, 509; môdre korine glédala, stere kakti modri plaménje szo szvetile v-mráki AI 1875, kaz. br. 7; Vse, kaj na sveti živé, je plemen, kakti stvári, nárasi AI 1878, 4
3. kakor hitro: Vsze tomi zmêsanomi racsuni konec bode, kakti novi mertüki vnücanye bodo vzéti AI 1875, br. 1, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kalvínar -a m kalvinec: po sterom sze lutheránje i kalvinarje vu Vogerszkom szloboscsino zadoubili KOJ 1848, 87; szo vnogo terpeli od kalvinarov KOJ 1914, 131

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàm prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: hová? (kam?) AIN 1876, 26; Oh kam ſzmo prisli po jaboki ocsév SŠ 1796, 147
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: Csi bi odleto dalecs kam, Vejm bi me ti najso i tam BKM 1789, 220
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: na czejlom ſzvejti kam ſzo vö poſzlani predgat KŠ 1771, 338; Kam pride, tam je vsze na pobegi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4
4. delno: Vnougi ſzvoj fundamentom kam ſzvojega blá'senſztva, Kam ſzojga priſeſztnoga tú'snoga dugoványa Zdaj je polo'so SIZ 1807, 55; szo namejnili piszati: kám záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V; kám záto, ár szo oni rodjeni kám záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, IIII; vszáki genitivus casus je vugibliv vu vogrszkom jeziki kám v jedninszkom, kám vno'sinszkom racsúni KOJ 1833, 20; kam záto, ka szo szkoro ne zmogli, kam záto, ka szo sze tak bojali KOJ 1914, 102; Csi kam ládavcov, kam ládanya vecs jeszte AIN 1876, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàma prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Kama je po ſzvojem gori ſztánenyi ſou KŠ 1754, 112; Oh ſzvetlo ſzuncze, kama KŠ 1754, 250; Kama ido po ſzmrti vörnih düſe KMS 1780, B2; Celi sereg fticsov, kama dalecs, kama KAJ 1870, 26; hová? kama? AIN 1876, 35
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: ali neznas, odkud ide, i kama odhája KŠ 1771, 271; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Ino Evangelium ... Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Ah bár dabi 'ze ednouk tá, Kama 'zelejm priti KŠ 1754, 274; poſzlao je je vu meſzto, kama je on bio idoucsi KŠ 1771, 202; Oh kak je lejp’ orſzág tam kama jaſz idem SŠ 1796, 61; ga pelajo tá, kama ovak ne more pridti KOJ 1833, VI; je vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4
4. čim, izraža stopnjevanje časa dogajanja: Kama dale na törszkoj zemlji je szpletanca tak velika, ka sze vövdárjênye boja mámo csakati AIP 1876, br. 6, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàmči prisl. vsaj: gori do nébe Ali kamcsi po globocsini zráka KAJ 1870, 14; da szi kamcsi edno (kravo) szprávi KAJ 1870, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kamélija -e ž kamelija: Kamelija rasté pogostoma po našem poli AI 1878, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kànka -e ž bergla: Plantavi ludjé po kanki hodijo KAJ 1870, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàpati káplem nedov.
1. padati: Esni; szpadnoti, kapati KOJ 1833, 155; ſcsenczi jejo zdrobtinya, ſtero káple zſztola nyihovi goſzpodárov KŠ 1771, 51; zvejzde bodo znebéſz doli kapale KŠ 1771, 144; i zvejzde bodo kapale znebéſz KŠ 1771, 81; zdritinyom, ſtero je kapalo z-ſztola toga bogácza KŠ 1771, 226; da ſzo kapali knyemi, da bi se ga doteknoli KŠ 1771, 109; pren. szeka i Friderik po Magyari tak, da káplejo kak tráva pod koszov KOJ 1848, 38
2. biti naglašen: za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale brezi cadentie BKM 1789, 2b; jedine szillabe nomeni sze vövzemejo, i na drügo viszikoglászno formo káplejo KOJ 1833
kapajóuči -a -e padajoč: ſzi glédala Sziná tvojega na zemlo kapajoucsega KM 1783, 83
kàpavši -a -e ko je padel: Ali medved .. Kapavsi na sztran KAJ 1870, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kàpica -e ž čepica: po opicsjem na glávi kapiczo KOJ 1845, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

káranje -a s karanje, opominjanje: Zadoſzta je tákſemi eto od vnougi káranye KŠ 1771, 531; za ſteroga volo je vrejden káranya KŠ 1754, 56; (ſzvéto) piſzmo haſznovito je na vcsenyé, na káranye KŠ 1754, 1; da ſzta nikaj nej genola niti na káranye, niti na csüdna dela KM 1796, 69; Paveo I. po káranyi Korinthusáncsov ká'ze, ka KŠ 1771, 494; i ne vczágaj pod nyegovim káranyem KŠ 1771, 694; Geto odürjávas karanya TA 1848, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

katoličánski -a -o prid. katoliški: geto Grcski napiſzek má Katolicsánſzki, tou je, obcſinſzki KŠ 1771, 725; Katolitsánſzki krſztsenik KMK 1780, 9; Katolitsánſzkoga znánya Návuk KMK 1780, 12; Katolicsánſzka, ár je povſzem ſiroukom ſzvejti vö razdeljena KŠ 1754, 129; Katolitsánſzka, Apoſtolſzka Mati Czêrkev KM 1790, 107; Katolitsánſzke vöre návukov KMK 1780, 107; Cérkve katolicsánszke KOJ 1845, 84; Katolitsánſzkomi krſztseniki KMK 1780, 6; Sz. krſztsánſzko Katolitsánſzko Mater Czérkev KMK 1780, 19; Po Katolitsánſzkom vörvati je KMK 1780, 4; za katholičánske vesničke šolé BJ 1886, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kávovec -vca m kavovec: Kávovec rasté navádno po zhodnoj vročoj Afriki AI 1878, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kázati -žem nedov.
1. kazati, delati, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: Jesus, je zapovedal nám .. ino kázati, kai je on od Boga rendeluvan ſzodecz SM 1747, 15; ſzo naminyávali zmenkanye ſz. piſzma kázati KŠ 1771, A2b; Koga Otecz ſzprſztom káza BKM 1789, 67; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tou nam ká'zejo ete recsi KŠ 1754, 206; kak nasi exemplárje ká'zejo KŠ 1771, A6b; Te drüge [pesmi] pa ſzame ká'zejo, gda je más naprêvzéti BRM 1823, II; Goſzpodne pouti tvoie kási meni SM 1747, 93; Jaſz bodem tebi pout kázal SM 1747, 96; Duh te pravicze .. on bode kázal od méne SM 1747, 15; I vi bodete tüdi kázali SM 1747, 15; Tou je vprávdi kázalo BKM 1789, 99; Jôžek je svoje pisanye ino Ferkeci kázao BJ 1886, 5; Ti ſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); szo Magyarom kázali, da je lepse KOJ 1848, 10
2. dajati podatke o čem: Ali kagda réd káse nám Bog SM 1747, 19; ſzvéta rejcs, ſtera nam ká'ze, ka ſzmo du'zni Bougi KŠ 1754, 7; Ete razlocsek szamo do 11 palecov ká'ze AI 1875, kaz. br. 6; centiméter pa cm. litera kazala AI 1875, kaz. br. 6
3. imeti kaj vidno, opazno: kertovinjecke nam kážejo, ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
4. biti izraz, posledica določenega stanja: nyemi znaſſim 'zivlejnyem na hüdo pout ká'zemo KŠ 1754, 39
5. imeti znake, iz katerih se da predvidevati kaj: gorice lepô ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; nej ſze je kázao za drejmajoucsega KM 1790, 56; Zaprva sze lepo kázalo AI 1875, kaz. br. 8
kazajóuči -a -e
1. kažoč: ocsiveſzno kázajoucsi po piſzmaj: ka je Jezus, te obecsani Kriſztus KŠ 1771, 400; Kázajôcsi nyim pôt szvetsztva KAJ 1848, 289; sze je pred nyimnazáj sztráh kazajoucs vlekla KOJ 1848, 119
2. kazalen: jeszo kázajoucsi, kakti: az KOJ 1833, 35; Kolkoféle jeszte zaiménov .. 4. kázajôcsi AIN 1876, 33
3. poskusen: Kazájôcsi broj AI 1875, kaz. br. 1; Prijátel-a kázajôcsi broj AI 1875, kaz. br. 8
kazéči -a -e kažoč: Dojka govorécsa i kazécsa KOJ 1845, 101
kázani -a -o kazan: i vu gledali kázani tvoj kejp ſze loucsi od tébe KM 1790, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kčàsi prisl. takoj: Tou je, vſze grejhe kcsaſzi 'znyihovov kaſtigov navküp KŠ 1754, 135; Po tom ſze je ſzkázao vecs pét ſztou bratom kcsaſzi KŠ 1771, 521; ali Boug je k-csaſzi nyihov jezik zmejsao KM 1796, 14; Gdate mi kcsaszi doszta ténte tecsé z-pera KAJ 1870, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kèbeo -bla m kebel, mernik: Pri szilji sze kebel, polkebel nüca AI 1875, br. 1, 2; po kébli cêna 17–19 frt. AI 1875, kaz. br. 8; farar je meszto negdasnyega kebla szamo skaf 'sita proszo KOJ 1914, 132; i z-onoga je eden kebeo rad plácsao KM 1790, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kèčka -e ž šop las: Ustok; kecska KOJ 1833, 179; Vnougoga kecska, kako cziganjſzka je krlava SIZ 1807, 56; Jaj ſzmrt, V-kecsko bi ſteo z-tebom idti SŠ 1796, 128; szo sze za kecsko po klej vlácsile KOJ 1914, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kèliko prisl.
1. koliko, vprašuje po številu ali količini: Keliko je Bogouv TF 1715, 37; Keliko tálov má KŠ 1754, 76; Keliko tálov, ali ſtukov má vadlüványe KMK 1780, 7; Vu keliko glávni táli ſze naprej dáva znánye KMK 1780, A2 (3); Keliko dni je ſztvárjao Boug KM 1796, 3; Z-keliko tálov sztoji Znánye Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, 1; Keliko glasznikov jeszte vu rêcsi AIN 1876, 7
2. izraža veliko količino ali mero: Ah! keliko je polékao Szkrivoma Satan mrejs KŠ 1754, 249; csi ſzta dvá teliko vcsinila, keliko tak vſzi KŠ 1771, 337; keliko hvále i ſzvedouſztva nyemi mores dati KŠ 1771, A7b; Oh keliko ji je ovo noucs na ſzoudbo vneſſeni KM 1783, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kèlikokrat prisl.
1. kolikokrat, izraža vprašanje po številu ponovitev: Kelikokrát moremo 'znyom 'ziveti KŠ 1754, 215; Goſzpodne, kelikokrát pregresi prouti meni brat moj KŠ 1771, 59; i kelikokrát v-dnévi KMK 1780, 69; Sto zná, kelikokrát szfali TA 1848, 15
2. izraža veliko, nedoločeno število ponovitev: Tou cſinte keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; Keliko krát naſſa potrejbcſina 'zelej KŠ 1754, 149; Jeru'sálem, kelikokrát szám steo vkupszpraviti szini tvoje KOJ 1833, XI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ki ozir. zaim.
1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153
2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

klà kléo s mn. tla: Po klej plüvati je po szvinszkom KOJ 1845, 26; szo sze za kecsko po klej vlácsile KOJ 1914, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

klačár -a m klatež, potepuh: Vu vühnicaj 'zenszke i klacsárje návühnice noszijo KAJ 1870, 32; Konyár, csredár, ino be'zajôcsi klacsár Po tebi szlobodno hodi vszigdár KAJ 1870, 141

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

klàčiti kláčim nedov. tlačiti, povzročati nepri-jetno stanje: Cſi zdaj v-etom 'sitki dejszno pout jasz klácſim KM 1783, 283; I on klácsi preſſo vina zadomeſcsávanya i ſzrditoſzti KŠ 1771, 802; Gláve ſztrasnim vrágom Naj klácsi ſzvom petom BKM 1789, 17; Szmrt, pekel, i ſzkvarjenye, Klácsijo ob’r me gláve BKM 1789, 192; od koga huſi kaſtig bode vrejden, ki bode Sziná Bo'zega znogami klacso KŠ 1771, 689
klàčiti se kláčim se biti stisnjen na kakem prostoru: gda bi ſze po deſzétjezéro lüſztva vkup ſzprávlalo tak, da bi ſze klacsili KŠ 1771, 210
kláčeni -a -o tlačen: i Jeru'zálem bode klácseni od poganov KŠ 1771, 243; I klácsena je ta preſſa od zvüna meſzta KŠ 1771, 793

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

klajfaríja -e ž kvantanje: Csi po ogrizávanyi i klajfarii od nyega drugim prepovidávamo KŠ 1754, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

klasìti -ím nedov. uničevati: grom csüdno Düdnya, ſztrási, i klaszí BRM 1823, 238; Ki Tvoje ſztvorjênye klaszí i tere, On nema vere BRM 1823, 407; 'Zalüje, gda csüje, kakda szvêt Po nyê klaszí lasztivne szrecse czvêt KAJ 1848, 254; Jablan za csido dr'zite, Ka jo tak vnêmar klaszíte KAJ 1870, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kléčati -ím nedov. klečati: Csi v-sztouci klécsas, i pride od tébe imenitnejsi KOJ 1845, 23; Marko 'se po szili klecsi, moli KOJ 1845, 115; Oh, kak 'zmetno delo je tou Pod bremenom klécſati BKM 1789, 316; pren. Tak pa morem gécsati, I pod kri'zom klécſati BKM 1789, 316
klečéči -a -e klečeč: ſzo ſzvéti Bo'zi lidjé Bogá molili Csáſzi klecsécs KŠ 1754, 148; Stevan ſze je pa na koulinaj klecsécs molo KM 1796, 122; tou more klecsécs natihoma zmoliti KOJ 1845, 9; pren. Molte vszi, vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10; Oh krao dike! Pred tebom jaſz klecsécsi BKM 1789, 1789, 299

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

klepàti klèplem nedov.
1. klepati, počasi hoditi: Szú'zen strk kleple po dvôri KAJ 1870, 27
2. tolči, biti: klepati je zácsalo v-nyima szrdce KAJ 1870, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

klepètanje -a s
1. klepet: szo ga z glasznim klepetanyom ino szadoukanyom sze za kecsko po klej vlácsile KOJ 1914, 132
2. bitje: Od velikoga klepetanya vila ne mogla zaszpati AIP 1876, br. 2, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

klìca -e ž klica: cſiſzto je mládo vrbje od vodeni klicz KM 1790, 76; po vnôgom dé'zd'zi zaosztanyeno szemen tüdi vklice prislo AI 1875, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

klǜčki -a -o prid. kriv, vijugast: Da tak znam potüvati Po rávni, klücski sztezaj KAJ 1848, 352

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kmìca -e ž tema: Zemla je bila puſztna ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; poſztánola je kmicza po czejloj zemli KŠ 1771, 153; Tenebrae Kmicza KMK 1780, A7; ka je kmicza poſztánola po vſzoj zemli KM 1796, 110; Ke ſzo vlámpaſe ſzvoje olia vzelé brezi kmicze BKM 1789, 395; ino liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; Tak se nebojim niti vu kmici, ka se kaj zgodi meni BJ 1886, 7; pren. Csi je záto ta ſzvetloſzt, ſtera je vtebi, kmicza, ta kmicza kelika bode KŠ 1771, 19; Preisla je grejhov kmicza BKM 1789, 97; vto veliko globokoucſo te kmicze ino témnoſzti TF 1715, 4; ſteri je váſz ſzkmicze pouzvao vu csüdno ſzvetloſzt ſzvojo KŠ 1754, 104; nego bole etak je nyegova cſiſztoucsa i popolnoſzt zkmicze poſztávlena KŠ 1771, A3a; On boj Vszem voj Z-dusne kmicze KOJ 1848, 10; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſzvetloſzt KŠ 1754, 121; I toga nehaſznovitoga ſzlugo vö vrzte vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 85; Kmiczo razegnyáva BRM 1823, 8; kteri vu kmiczi etoga ſzveita goſzpodüio SM 1747, 27; Bo'zega miloſztivnoga licza, vu kmiczi bodoucſi, ne bodo vidili KŠ 1754, 145; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi, je vidilo KŠ 1771, 12; Gde je ta ſmrt? Vu mokaj, Vinejsnyi kmiczaj KŠ 1754, 144

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

knìga -e ž knjiga: Liber Kniga KMS 1780, A8; Kniga molitvena KM 1783, nasl. str.; Kniga Konyv KM 1790, 9; ani edne knige ne naides TF 1715, 48; haszek, steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; Po tom ſze knige preſtéjo KŠ 1754, 271; I dáne ſzo nyemi knige Eſaiás proroka KŠ 1771, 176; Peszmene Knige BRM 1823, I; Knige 'Zoltárszke TA 1848, 1; Knige KAJ 1870, 6; Perve knige-čtenyá BJ 1886, 1; leprai drügi nábosni knig velika je ſzükesina TF 1715, 8; Gregor D. IX. Knig 9. liſzti pise KŠ 1754, 12; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A3b; Drzánye ti knig BRM 1823, V; Lisztôvje knig szo z-papirov KAJ 1870, 6; ſzem Mojzesovim petéram knigam nouva iména dáo KŠ 1754, 5; zgledniteſze vProfetinſzke knige KŠ 1754, 6; gda bos ſteo Té knige KŠ 1754, 272; i knige i vſze lüſztvo je poskroupo KŠ 1771, 686; nej ſzo knige meli peſzmene BKM 1789, 5; tudi peſzmene knige potrebüjejo BRM 1823, IV; bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; I za knige bole KAJ 1870, 6; Vdrügi knigai Moyſeſſovi etak právi TF 1715, 17; vdrügi Knigai Moysessovi ABC 1725, A4b; právi Goſzpoud v drügi knigai Moyſeſsovi etak SM 1747, 46; Naj ſze vknigaj po iméni Najdem gori zapiſzan KŠ 1754, 271; Vti prvi knigaj BKM 1789; V-eti Knigaj BRM 1823, II; Vu knigaj bodôcse piszke KAJ 1870, 6; Csi ſzem ti zetimi knigami volo najso BKM 1789, 8b; pren. ſteri iména ſzo vu knigaj 'zitka KŠ 1771, 598

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kočáriti se -im se nedov. životariti, preživljati se: Borbála z-Polszkoga na csehszko pobegnoti primorana, sze je tam do szmrti po szikesnom kocsárila KOJ 1848, 53; Z-derov sze kocsárim szirmák KAJ 1870, 134

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kòčiš -a m kočijaž: I vsze trêszka vu kocsisa Rôki bics KAJ 1870, 36; sze dá po osterjásovom kocsisi vöodpelati KOJ 1845, 57; i pridavsi segave konye i cifraszte kocsise KAJ 1870, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kokóut tudi kokót -a m petelin: I preczi je kokout popejvao KŠ 1771, 92; szo goszpoudje po sali cristatus (kokout) imenüvali KOJ 1914, 135; Kakas, kokôt AIN 1876, 32; pita kokôt to be'zécso KAJ 1870, 66; Kokôt má na nogáj ostroge AI 1878, 24; neznate, gda goſzpodár hi'ze pride, ali za kokouta szpejvanye, ali rano KŠ 1771, 145; tü nehámo ednoga kokouta popevcza SIZ 1807, 6; Zdaj vzemeta csernoga kokouta KOJ 1845, 114; Včási njemi odgovárjajo kokotje z najdaléšnoga mesta AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kolède kolèd ž mn. božič: prozimec (predzimec), na steroga konec szpádnejo kolede (bo'zicsno) KAJ 1870, 160; ſztejm ne zapéramo vö te druge dni kolede KŠ 1754, 26; Evang. na Nedelo po Koledaj KŠ 1771, 170; Epiſt. na I. po Koledaj Nedelo KŠ 1771, 564

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kòli člen. koli: I vſzi govorécſi: kakoli bodete ztoga deteta KŠ 1771, 166; záto kakoje koli on gori vſztano od ſzmerti, tak je i nám hoditi TF 1715, 33; koterim koli nyihove greihe odpüſztite TF 1715, 34; greihe ziménom po ednom na prei zracſunati, kako koli mi nemoremo TF 1715, 36; od koga koli, stera szo za nyega bilá KOJ 1845, 4; ali kak koli szi mislênye trüdi, ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; drügih kaksoj koli vöri sze szlisih, je tak zavr'zen AI 1875, kaz. br. 3; premisláva, ka de sze koli godilo AIP 1876, br. 11, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kòliko in kòlko prisl.
1. koliko, vprašuje po številu ali količini: Koliko je Bogouv? SM 1747, 38; Koliko tálov má molitev vſzak denéſnya TF 1715, 26; Csi bi stoj pitao, koliko méterov i centiméterov AI 1875, kaz. br. 6
2. izraža nedoločeno število ali količino: 'ze naprêprilo'zeno koliko 1876-tom leti dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2
3. kolikor: dá nyemi, koliko je potrejbno KŠ 1771, 206; dönok vszigdár z-tolko szillabih, kolko sze v-rejcsi glasznikov nahája KOJ 1833, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Kòlmanček -a m Kolomanček: Kolmancsek je ednok drkao po ogradi KAJ 1870, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

koločánski -a -o prid. kaločki, nanašajoč se na kraj Kalocsa: po predgi Kolocsánszkoga Érseka KOJ 1848, 22; szo po Kolocsánszkom Érseki za Krála okronüvali KOJ 1848, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kònec1 -nca m
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

konoplásti -a -o prid. po barvi podoben kono-plji: Mam edno kokôš konoplásto BJ 1886, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

korìntuški -a -o prid. korintski: je velo po Korintuskom 'ziveti KŠ 1771, 487

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

koronǜvanje -a s kronanje: komaj sze je veszélo koronüvanye opravilo KOJ 1848, 64; Na Krála poſztávlenyá i koronüvanya dén KŠ 1771, 854; po oprávlenom Koronüvanya szvétki KOJ 1848, 18; V-Koronüvanyi KŠ 1771, 813; Po tvojem koronüvanyi KM 1783, 75

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

koronǜvati -ǜjem nedov.
1. kronati, podeljevati čast, priznanje: Goſzpodne ti nyé koronües zmiloschov ABC 1725, A8a; Koronüjes leto z dobrôtov tvojov TA 1848, 50; On pôt naso koronüje KAJ 1848, 9; On koronüje te vnôge z oszlobodjenyem TA 1848, 120; Koronüj nám eto leto BKM 1789, 52; ſzpoſtenyom ſzi ga koronüvao KŠ 1771, 673; szi ga z dikov i postenyom koronüvao TA 1848, 7
2. poplačevati: nyive z-kopámi okladjene koronüjejo trüde delavcov KAJ 1870, 133
koronǜvani -a -o kronan: Jezus je i ztrnyom je koronüvani KMK 1780, 15; gláva ſz-trnyom koronüvana KM 1783, 64; vidimo, Jezuſa ſzpoſtenyom koronüvanoga KŠ 1771, 674; po ednom z-széncsnimi gôsztsami koronüvanom nászladnom dôli pelala KAJ 1870, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

koróuna in koróna -e ž
1. krona, okrasni predmet: Ni kincse ne iscse BKM 1789, 11; Ni korón, niti kincsov Ne'zelé BRM 1823, 8
2. kar je po obliki podobno kroni: trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; I ztrnya ſzpleteno korouno ſzo nyemi okouli na glávo djáli KŠ 1771, 94
3. monarhija, država: bi nyihov Jezik vszi pod Vogrszkov Korounov bodoucsi Národje polübili KOJ 1833, VIII
4. čast, priznanje: Gde ſze lescsi tá korouna, Stero nám dá Kriſztus nigda KŠ 1754, 274; bratje moji, radoſzt i korouna moja KŠ 1771, 598; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni Korouna Vſzejm SŠ 1796, 4; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo, mi pa, neſzprjhlivo KŠ 1771, 508; Ár, geto je vardenyeni, vzeme 'zitka korouno KŠ 1771, 746; Darüvao bi náſz ſzvojom koronom BKM 1789, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

košàra -e ž košara: I ſzkouſz obloka vu koſari ſzam püſzcsen doli po zidi KŠ 1771, 549

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

koštávanje -a s okušanje: ſzi tvojo düso po telovne, düsevne i vekivecsne ſzmrti koſtávanyi vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kotáren -rna -o prid. vaški: Gdate i kotárno kaménye vkápajo med nyive vdiljek po meháj, ali na konce nyiv KAJ 1870, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kotèri -a -o ozir. zaim.
1. kateri, ki: Boghi, Koteri ſze ne veſzeli vnikaksoi konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a; Vszak Clovik, koteri od Boga pomocs ſche imeti SM 1747, 80; meni, koteri tvoje ſz. imé na pomoucs zezávam KŠ 1754, 228; Deczi, kotera mleiko potribuje TF 1715, 8; rejcs .. tou je, kotero je pouleg poti ſzejjano KŠ 1771, 43; Kristuſſa, od koteroga vſza dobra csuli bomo SM 1747, 84; Miloſcsa, zkotere je napunyeni Kriſztuſſa vlejáti KŠ 1771, 441; rejcs Bo'za, koteroj ſze cslovik vüpa BKM 1789, 7; zkerſzta kriſtuſſevoga, koteroga je ſzvéti Matay popiſzau TF 1715, 38; [Frencel] Koteroga ſzo naſzledüvali drügi ſtirje moudri vucſitelje KŠ 1771, A6b; glász, Koteroga zdaj vám nazvescsávam BKM 1789, 26; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8a; na etoi zemli, kotero tebi tvoi Bogh hocse dati ABC 1725, A4a; moljenyá po koterom vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Vu vſzákom vreimeni, vu koterom meſzti SM 1747, 83; ſzina Bo'zega, Vkoterom obarjes BKM 1789, 17; uu onoi noucſi, uu koteroi predan beſſe TF 1715, 39; vu onoj krajini, vu koteroj 'zivé KŠ 1771, A4a; Med koterim kerſchánſztvom on meni TF 1715, 23; vöro, zkoterov vörjemo TF 1715, 20; Dáj mi moucs, ſzkoterov Obládam nepriátelov KŠ 1754, 259; Ar znám gotovoſzt vaſo, ſzkoterov ſze od váſz hválim KŠ 1771, 543; pokoleinya onih, koteri mené lübio TF 1715, 18; vranicsom, koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Vandaluſov, koteri ſzo odplavali KŠ 1771, A6a; je ſztvouro vſza kotera ſzo vu nyih TF 1715, 14; koterim koli nyihove greihe odpüſztite TF 1715, 34; blagoſzlovi dári, kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; kotere bodemo zdai kſzebi jemáli ABC 1725, A6a; mo'záke, kotere je zjezimi goti oſznáj'zo KŠ 1771, A7b; vſolai naſih, vkoterih je obderſalo TF 1715, 5; mo'záke, po koteri je dáo razkládati KŠ 1771, A4b; Kerſzt i vetsérja, ſzkoterimi náſz vucsi SM 1747, 87; vnouge druge, zmed koterimi ſzo niſtere zbili KŠ 1771, 139; zagerdi ino pobláti Bosje ſzvéto imé, od koteroga náz obráni TF 1715, 27
2. kar: da mocſni poſztánete, kotero vcſinivſi ne naſzledüimo Deczo TF 1715, 8; Vſze ono, kotero krſztsenik zvöre cſini KŠ 1754, 79

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kóula kóul in kóla kól s mn. voz: Szekér; koula KOJ 1833, 173; Kôla szo polodelci jáko potrêbna KAJ 1870, 71; gláſz nyihovi perout, liki gláſz koul KŠ 1771, 782; i pridru'zi ſze ktejm koulam KŠ 1771, 366; je zapovedao Jó'sef koula nyim dati KM 1796, 31; Ki ſze vupajo vu vnougi koulaj BKM 1789, 272; Odnet jo je tak Dávid na nouvi kouli dáo pelati KM 1796, 60; pren. ka országa vójznyena kôla po cajti vöpotégnyena bodo AI 1875, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kóupeu in kóupeo -eli ž krstna kopel, krst: ino koupeu preporodjenyá KŠ 1754, 190; ſz. Krſzt, ona koupeo preporodjenyá KŠ 1771, 7a; ino ta kopeu toga novorodgyenyá TF 1715, 32; ze ſzame ſzvoje miloſche po koupeli novoga rodgyenyá TF 1715, 33; Po tom koupeli bode vſze opráno, Ka je ſzkvarjeno BKM 1789, 226; Da bijo poſzvéto ocsiſztivſi jo ſzkoupeljov vodé vu rejcsi KŠ 1771, 585

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kràj -a m
1. kraj, del zemeljske površine: bi nasega kraja vino razglászili AI 1875, kaz. br. 8; stere je Balambér z-utrasnyih krajov Ázie privodo KOJ 1848, 3; Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike zdržávajo AI 1878, 7
2. določeno mesto v prostoru: Skolnik vszákomi vucseniki kraj poká'se KOJ 1845, 7
3. konec, stran zemlje ali neba: liki bliſzk, ki ſze zbliſzne zednoga kraja, ki je pod nébov KŠ 1771, 229; Na ſzrejdi vilicze nyegove pa i toga potoka zetoga i zovoga kraja je 'zitka drejvo KŠ 1771, 807; szo sze Czaszara Friderika III. razbojniski seregi szkraja Krájnszkoga v-Horvatszko zemlo zaleteli KOJ 1848, 58; vnogo jezér lüdsztva, stero na vsze kraje oblé'ze prôti meni TA 1848, 4; Ar je ona prisla zkrajouv zemlé poſzlüſat modrouſzt Salamonovo KŠ 1771, 41; vküp ſzprávijo te odebráne nyegove od ſtiri vötrouv od edni krajouv nebéſz notri do drügi KŠ 1771, 81
4. rob obleke ali stran predmeta: da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49; cserna tábla z-ednoga kraja po dúgom erdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6
5. izraža veliko mero lastnosti: Oh dobrouta koncza, i kraja nemajoucsa KM 1783, 149; Nejga Boug Kraja koncza nega tvojoj lübéznoſzti BKM 1789, 302

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krajína -e ž
1. pokrajina, dežela: Nasa krajina BRM 1823, 437; Megye; okroglina, krajina KOJ 1833, 165; Vidék; krajina KOJ 1833, 182; poglavár Trakonitiske krajine KM 1796, 93; násztop sze more za vszáko krajino dogotoviti AI 1875, br. 1, 6; ſzo po vſzoj bli'snyoj krajini jáko lagoji glász meli KM 1790, 70; naj odide 'znyihovih krajin KŠ 1771, 27; prehodo je Paveo zgoránye kraíne KŠ 1771, 400; ali vküp ſze je piſztila z-obouje kraíne voda KM 1796, 36; dam ti krajine zemlé tebi na ládanye TA 1848, 3; meſzta nemam vu eti krajinaj KŠ 1771, 483
2. rob obleke: kak ſze je doteknola krajine Kriſztuſſovoga gvanta KM 1796, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krájnski -a -o prid. kranjski: je Krajnſzki orſzág 'znyim napuno KŠ 1771, A5b; Primus Truber Nouvi Zákon po Krajnſzkom jeziki vö dáo KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

král -a in kráo krála m
1. kralj: Vládniczke, tou je Kráu KŠ 1754, 30; Tak sze szprehája kak káksi kral AIN 1876, 68; szlovenszki kráo Szamo KOJ 1848; Szvetli král AI 1875, kaz. br. 8; zPſalmuſſa Sz. Dávida Krála TF 1715, 47; Szvétoga David Krála SM 1747, 91; na stere meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2; na pomoucs prouti Szvatopluki Králi KOJ 1848, 7; more králi na znánye dati AI 1875, kaz. br. 2; Jaz szem szi pa namazao Krála mojega TA 1848, 3; je Berengára Krála potuko KOJ 1848, 9; szina szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; liki ſzi vcsino nad Ezekiás králom KŠ 1754, 242; kſteroj ſze Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Zdâ tak, Králi pametüjte TA 1848, 3; popouv i králov KŠ 1754, 102; je med timi vogerszki kralov Matyas král AI 1875, br. 1, 4
2. Kristus: moi králl, ino moi Bogh ABC 1725, A7b; O Kral Dike SM 1747, 90; Jezus, Ti nebeſzki král BRM 1823, 6; Sto je té Král dike TA 1848, 19; Dr'zte ſze toga Krála BRM 1823, 6; Etomi králi podlo'zni bojmo KŠ 1754, 105
3. v zvezi tri krali Sveti trije kralji: po tri Králi Nedela KŠ 1771, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

králeski in králevski -a -o prid.
1. kraljevski, nanašajoč se na kralja: sze je králszka recs razglászila AI 1875, kaz. br. 2; Od králeſzkoga Sziná goſztüvanya KŠ 1771, 71; eden sz-králeszkoga roda rodjen AI 1875, kaz. br.; csi králeſzko právdo doprnáſate KŠ 1771, 748; sze je podao vu králevszko Zobráznovnico KOJ 1845, 4; na králeszko rêcs dáni odgovor AI 1875, kaz. br. 2; Herodes, ſzidécsi na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 380; Po králeszkom ovencsani Sz. Stevan KOJ 1848, 13; dokoncsati v-králeszkoj rêcsih naprêdáne dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; vu králeszki dr'sányaj KMK 1780, A (1); Stampana z-kraleſzkimi visnye Soule piſzkmi KM 1790, 1
2. nanašajoč se na Kristusa: cséſzt králeſzka KŠ 1754, 102; kraleſzko popouſztvo KŠ 1754, 104; Boug-Cslovik Szkráleſzke ſzvoje palacse BKM 1789, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

králestvo in králevstvo -a s
1. kraljestvo: Ar ſztáne králeſztvo prouti králeſztvi KŠ 1771, 79; Králevſztvo koncza nede melo BRM 1823, 10; po steroj je zdaj vogerszko Králesztvo razpresztranyeno KOJ 1848, 3; Zgodbe vogerszkoga Králesztva KOJ 1848, 3; král .. i sz. králesztva dolipovedavsi AI 1875, kaz. br. 3; gde szi je Králesztvo vravnao KOJ 1848, 3; da v-ednom Králesztvi naj eden Jezik goszpodüje KOJ 1833, IX; i poká'ze nyemi vſza králeſztva toga ſzvejta KŠ 1771, 11; Obari náſz zevſzejmi Krſztsánſzkimi králeſztvami KŠ 1754, 224
2. nebeško kraljestvo, nebesa: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; Ár-ie tvo-ie Krá-lesz-tvo ABC 1725, A4b; Tve králeſztvo knám pridi SM 1747, 268; ár ſze je pribli'zalo Králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 9; ár je tákſi Králeſztvo Bo'ze KMK 1780, Ab (2); Korouna ino králeſztvo Vſzejm, ki ſzo nyemi vugodni SŠ 1796, 4; Nebode örocsnik králeſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 45; predgajoucsi Evangyeliom králeſztva KŠ 1771, 12; ino nyegovo králeſztvo knám priti bránio TF 1715, 28; pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 78; dabi mogao priti Vu vekivecsno králeſztvo KŠ 1754, 274; ne bodete sli vkráleſztvo nebeſzko KŠ 1771, 15; iscse Vu nebészi králesztvo BKM 1789, 12; vu tom vekivecsnom Králeſztvi SM 1747, 55; Vczejlom nyegovom králeſztvi KŠ 1754, 265; bode ſze veliki zváo vkráleſztvi nebeſzkom KŠ 1771, 15; Delnike náſz vcsini Vkráleſztvi Ocsinom BKM 1789, 18; Dühovno králevstvo bo'ze KAJ 1848, VI; Proroküvanye od vecsnoga králevsztva TA 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kralevčánec -nca m kraljevčan, prebivalec kraljevine: Naj bi sze kralevcsánci po trstvi bole zobrázili KOJ 1848, 19; On je Knisiscse osznóvo za preszvecsenyé králevcsáncov KOJ 1848, 122; je znao kralevcsánce ftisati KOJ 1848, 108; Naj sze tak vogrszki Jezik med kralevcsánci vkorni KOJ 1833, III

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kralüvàti -ǜjem nedov. kraljevati: Archelaus kralüje nad Judeom KŠ 1771, 8; Meſztáncsarje govorécsi: neſcsemo, ka bi ete nad nami kralüvao KŠ 1771, 235; Zdáj bi Gejza II mirovno kralüvao KOJ 1848, 29; Auguſtus, gda je kralüvao BKM 1789, 28; Otto je nej dugo kralüvao KOJ 1848, 43; pren. ta ſzmrt nad tebom kralüje SŠ 1796, 9; ſzmrt ſztrasna, Na zemli ſzi vnogo kralüvala SŠ 1796, 96; Nego kralüvala je ſzmrt KŠ 1771, 457; Ar more on kralüvati KŠ 1771, 522; Kristussi, ki sivés i kralües ABC 1725, A6b; vu jedinouſzti ſzvétoga Duha, ſivés i kralües SM 1747, 50; Jezus! po vszem szvejti kralüvas KOJ 1845, 136; ſivé ino kralüje vekivekoma TF 1715, 23; 'zivé i kralüje vekivekouma KŠ 1754, 98; Boug .. Sziná, ki kralüje vNebéſzaj BKM 1789, 100; brezi náſz kralüjete KŠ 1771, 496; naj telovna hüda 'selejnya vu meni ne kralüjo KM 1783, 108; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161; i 'znyim kralüvali bomo KŠ 1771, 648; Gde bomo 'znyim kralüvali BKM 1789, 40
kralüjóuči -a -e kraljujoč: Boug, Kralüjoucsi vekvecsni Boug BKM 1789, 296
kralüvajóuči -a -e kraljujoč: csi nebi meo kralüvajoucsi austriánszki Herceg sziná KOJ 1848, 107; zmo'zni kráo vſzej kralüvajoucsi KŠ 1771, 643; pren. na Szlovenszkom dugo kralüvajoucse lutheransztvo KOJ 1914, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krátek -tka -o prid.
1. kratek, ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost: nogé so krátke AI 1878, 10; Má krátke nogé AI 1878, 10; telo na krátki nogáj AI 1878, 10; jazbičar s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8
2. ki traja razmeroma malo časa: Ov dén krátek bode BKM 1789, 19; ka ſzem tak hüdou ete krátko krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240; Za krátko vrêmen se je pisati ino čteti navčila BJ 1886, 4; a po etom ſzveczkom krátkom ſitki vidimo SM 1747, 55; Po krátkom vremeni AI 1875, kaz. br. 7; ſzkrátkim 'zitkom ka ſzo ſze nej mogli povrnouti KŠ 1754, 35
3. ki je po obsegu omejen: Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25; touie tou krátki návuk vöre kerſchánſzke TF 1715, 1; Vöre krsztsánszke krátki návuk KŠ 1754, 2a; Krátki návuk KM 1790, 16; Krátki návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Krátka ſumma vſzega ſzvétoga piſzma TF 1715, 20; ſzvétoga piſzma práva i krátka ſumma KŠ 1754, 5; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; Krátko Preporácsanye k-ſz. Jó'sefi KM 1783, 89; Ktomi escse tüdi ſzem djáo eden krátki Prídavek KŠ 1754, 8b; eto krátko molitev .. blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; sze z-krátkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; vu kterom i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1
4. v zvezi kratki glasnik kratki samoglasnik: sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; Na krátke, kaka: a, e AIN 1876, 6
kratkéjši -a -e krajši: Menye szoldákov i na kratkése vremen dr'zati AIP 1876, br. 6, 7
kràčiši -a -e krajši: Toti je ete szvetli ali szuncsni dén gde dugsi, gde kratsisi KAJ 1870, 158; Eden centimeter doszta kracsisi, kak eden pálec AI 1875, kaz. br.; Na jésen so dnévje kračiši BJ 1886, 38; Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KMK 1780, 35; geto szo proti jeszeni dnévi kratsisi KAJ 1870, 122; ki ſzo pa kracſisa piſzma nám niháli KM 1796, 74
nájkràčiši -a -e najkrajši: szo oni náj krátscise-szvetlou namejnili piszati KOJ 1833, IIII
krátki -a -o sam. kratki: po krátkom lepse právimo etak KOJ 1833, 100; bi mogao poulek pogodbe pred krátkim pridobiti KOJ 1848, 81
kráči -a -e sam. krajši: csi je ſto ſteo na kráczi vſzo necsiſztoucso vö povedati KŠ 1771, 487
kràčiši -a -e sam. krajši: Sámuel to krátsiso potégnovsi pobegne KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kr̀čma -e ž krčma, gostilna: Po souli nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; vö ſzo prisli prouti nám notri do Appiuſovoga placza i ktrém krcsmám KŠ 1771, 428

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krèpek -pka -o prid. močen, krepek: ár mi je szkázao dobroto szvojo na krepkom meszti TA 1848, 24; Ka ſzi nász Zdr'zo Vu zdrávji, i krepkoj moucſi BKM 1789, 37; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Moje krepke nogé pa tebé neszti májo KAJ 1870, 37; pren. mlejko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605
krèpši -a -e močnejši, krepkejši: gda je 'se ſztarejsi, i krepsi grátao, nikoga je nej steo bougati KM 1790, 54; K-szpouvedi idi vecsfárti, da bos krepsa vu szküsávanyi KOJ 1845, 47; Zrák .. Nyega tiho gibanye sze krepse veter zové KAJ 1870, 150; denok je krepsega nej zamogao vkrotiti KOJ 1848, 30; divje szvinyé doszta huse i krepse szo, kak te krotke KAJ 1870, 70
nájkrèpši -a -e najmočnejši: I ta najkrepsa gla'zojna sze sztere KAJ 1870, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kríčati -ím nedov. kričati, vpiti, klicati: Kiáltani; kricsati KOJ 1833, 162; zácsao je kricsati KŠ 1771, 136; odpüſzti jo, ár kricsi za nami KŠ 1771, 51; nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; zbicsüvanyem ſzpitávajte 'znyega, naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; gda bi opet kricsao zvelikim gláſzom KŠ 1771, 96; Kricsao je záto govorécsi: Goſzpodne KŠ 1771, 49; Nyegov brat je knyemi kricsao, ali nej ſzi ſzpameten KM 1790, 20; edna 'zena je kricsala nyemi govorécsa KM 1790, 51; To lüſztvo je kricsalo govorécse KM 1790, 68; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo: Ogen je BJ 1886, 9; dvá ſzlepcza kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 66; Oni ſzo pa eſcse bole kricsali govorecsi KŠ 1771, 94; pren. Zakaj kricsis za volo tvojega porüsenyá KŠ 1754, 176; otecz Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi govorécſi TF 1715, 38; tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; Boug Nesztanoma tou kricſi BKM 1789, 14; vſza ſztvorjena ſztvár kricsi KM 1796, 5; velki szvet! K-tebi krcsi on zdaj AIP 1876, br. 6, 2; vkom kricsimo Abba, tou je, Ocsa KŠ 1771, 464; Záto ktebi kricsimo mi vſzi BKM 1789, 135; ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; znevolni ludi, kteri ktebi kricse SM 1747, 67; Serafimi: nepresztanim glászom kricsijo KM 1783, 29; ſzvét, kricsijo Bogá neſztanoma dicsijo BKM 1789, 1b; Bláj'zeni oni, ki ſzplacsom kricso BKM 1789, 254; Tebé Angyelje dicso i vsze zmo'snoszti kricso KOJ 1845, 135; veſzéli ſze neplodna, juvcsi i kricsi KŠ 1771, 566; Nebode ſze nyevkao, niti kricsao KŠ 1771, 39; csi eti bodo múcsali, kamenye bode kricsalo KŠ 1771, 237; Bode prvle, liki bodo kricsali, i ja ſze ogláſzim KŠ 1754, 182
kričéči -a -e kričeč, vpijoč: Greihje ſztanovito eto, vnébo prouti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; Vnebéſza kricsécsi grejh KŠ 1754, 73; jaſz ſzam gláſz kricsécsega vu püſcsávi KŠ 1771, 265; ki ſzi k-tebi kricsécsemi Ezkiás Králi 'sitek podú'sao KM 1783, 37; Priſzpodobni je kdeczi, kricsécsoj tiváriſom ſzvojim KŠ 1771, 36; vö je püſzto Boug Duhá Sziná ſzvojega, kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Vidoucsi pa deczo kricsécso vu czérkvi KŠ 1754, 68; naſzledüvala ſzta ga dvá ſzlepcza, kricsécsa i govorécsa KŠ 1754, 30; K-tomi i glávne grejhe i v-nébo kricsécse grejhe KM 1783, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Krìstuš -a m Kristus: vitéz chriſtus TF 1715, 1; Zvelicſitel kriſtus Jeſus TF 1715, 11; Jeſus Kriſtus právi Boug TF 1715, 22; Goszpon Jéſus Kriſtus ABC 1725, 40; Kristus právi Bog SM 1747, 40; moi lübléni odküpitel Kristus SM 1747, 46; Kriſztus vu formi Bo'zoj KŠ 1754, 106; kaje Kriſztus ztiſztoga KŠ 1771, 3 (B2a); Krisztus ſzmiluj ſze KM 1783, 10; Goſzpodin Kriſztus rodi ſze BKM 1789, 6; Steroga je Kriſztus Szpravo SŠ 1796, 6; liki Kriſztus Jezus SIZ 1807, 9; v-Tebi, Jezus, Krisztus, posztávim BRM 1823, 10; Krisztus mi je moj 'zitek KAJ 1848, 5; moucs od Goſzpodna kriſtuſſa TF 1715, 34; zmiloscse Jesussa Kristussa SM 1747, 49; obláſzt Kriſztusa nyegovoga KŠ 1754, 118; vleti narodjenoga Kriſztuſſa 1562 KŠ 1771, A6a; I za vrejdnoſzt Kriſztusa BKM 1789, 7; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; Hvala boidi i nyega ſzinovi Jesussi Kristussi SM 1747, 90; ona je voj k-Kriſztuſi KŠ 1754, 6a; Prvle, liki ſzeje Kriſztuſi poudo KŠ 1771, 1 (B1a); Hvalo dájmo Kriſztuſi BKM 1789, 1; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſtus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 10; Hválo dajmo Krisztusi BRM 1823, 1; prôti Krisztusi nyegovomi TA 1848; Hválo dajmo Krisztusi KAJ 1848, 1; Ka je pak kriſtuſſa na tou prineſzlo TF 1715, 41; Kai je pa Kriſtuſſa nadignilo SM 1747, 40; kikoli ſzmo okrſztseni vu Kriſztus Jezuſa KŠ 1754, 459; je Paveo razgláſzo v-Rimi Kriſztuſa KŠ 1771, 434; Jezik, z-sterim tüdi Krisztusa vadlüjemo KOJ 1833; ár je on vſze náſz za Kriſztus Jezuſſa tiváriſſe poſztavo KMK 1780, 26; Kaj bode rodila Jezusa Kriſztusa BRM 1823, 10; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; kaibiſzi mi vu kriſtuſſi Jeſuſſi veſzelili TF 1715, 41; po nassem Goſzpodni Kristuſſi Jeſussi ABC 1725, A6a; ino bi ſze vucſili v ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; Vu kriſztuſi mámo odrejſanye KŠ 1754, 116; vu Goſzpodni naſem Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1771, A2a; I vu Jezuſſi Kriſztuſſi KMK 1780, 7; Vörmo, i vKriſztuſſi BKM 1789, 6; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Vermo tak v-Kriſztusi BRM 1823, 4; Miſzmo vſzi navküpe zkriſtuſſem pokopani TF 1715, 33; ſnyegovim ſzinom Jesussem Kristussem SM 1747, 19; o'zivo náſz je ſz-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; Od Jo'zefovoga ſzKriſztuſom bej'zanya KŠ 1771, 6; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Krìstušev in Krìstušov -a -o prid. Kristusov: steri Kristusev Vucſenik hocſe biti SM 1747, 28; Paveo Apoſtol Jezus Kriſztuſov KŠ 1771, 529; Vecſérja kriſtuſſeva TF 1715, 11; Kriſtusseva Zápoved SM 1747, 41; Kriſztuseva cséſzt KŠ 1754, 101; Sto je Kriſtuſova rodbina KŠ 1771, 37; Ni Kriſztuſova ſzmrt ne haſzni vſzákomi SŠ 1796, 23; nego pravicsno kriſtuſſevo Telou terpelo TF 1715, 40; právo Kristussevo Teilo SM 1747, 30; Kriſztuſovo ſztanyé KŠ 1771, 10; vcsenyé Kriſztussevo SIZ 1807, 9; poſzvedocſiti zkerſzta kriſtuſſevoga TF 1715, 38; Mené je nei ſzrám Kristuſevoga Evangyelioma SM 1747, 18; notr do Krisztusevoga rojsztva KŠ 1754, 11a; od Kriſtuſovoga rojſztva KŠ 1771, A3a; K-ſzvétoj Rani Krisztuſſovoga Rebra KM 1783, 69; nikákſe znamenye kriſtuſſeve kervi TF 1715, 40; nego za Kriſztuseve vrejdnoſzti volo KŠ 1754, 135; Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili SM 1747, 24; ſze je kprávomi Kriſztusevomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b; kaibiſze kvecſérgyi Kriſtuſſevoi pripüſzto TF 1715, 48; Veſzélo ſze ſzprávlaj na dén Kriſztusevi SŠ 1796, 10; Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Kristussevo praviczo SM 1747, 20; ſzo ji vnogo jezero na Kriſztuſovo ſzpoznanye pripelali KŠ 1771, A5b; Düsno zvelicsanye v-Kriſztusevo vrejdnoſzt vüpanye polo'si SŠ 1796, 23; Vu Kriſztusevom vrejmeni pa ſteri Farizeus KŠ 1754, 11b; koteri ſzo po Kriſztuſovom rojſztvi vAfriko odplavali KŠ 1771, A6a; Pravicza po Jezus Kriſztuſovoj vöri KŠ 1771, 453; Pred Kriſztusevov Vecsérjov KŠ 1754, 234; Vucseniczi kriſtuſſevi TF 1715, 19; örocsniczke Kriſztusevi KŠ 1754, 137; ſzliſavſi vu vouzi del Kriſztuſova KŠ 1771, 35; vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 132; mleiko návuka nebeſzkoga kriſtusevim vernim predkláda TF 1715, 7; csigli v-nisternom táli negubi pod Krisztusovi peroutai KOJ 1833, XI; ſzem zlasztivnimi Kriſzusevimi ricsmi pokázao KŠ 1754, 7b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Krìstuš Jèzuš -a -a m Kristus Jezus: na ſtero, názje ſzám naſſ drági Zvelicſitel kristus Jeſus návcso TF 1715, 11; Kriſztus Jezus je nám vcſinyen modrouſzt od Bogá KŠ 1754, 97; ſze naj tak ponása liki Kriſztus Jeſus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; liki je ſzvéta Mati-Czérkv Kriſztus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 10; Nego oblejczte Goſzpon Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 479; Naj blagoſzlov pride po Kriſztus Jezuſi KŠ 1771, 562

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krìštavec -vca m kristavec: Krištavec rasté po grabaj AI 1878, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krív -a -o prid.
1. kriv, zakrivljen, neraven: Görbe; krivi -a -o KOJ 1833, 157; Kriva naj bo rávna BKM 1789, 13; Vcsini rávno ka je krivo BKM 1789, 118; Krivo ſze naj zravna BRM 1823, 6; i naj bodo ta kriva na ravniczo KŠ 1771, 173
2. ki povzroča kaj slabega: kriv bode tejla i krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208
3. ki ni v skladu z dejstvi: Eſzi ſzliſi kríva vága KŠ 1754, 50; naj krivo vcsenyé i nepobo'zni 'zitek odvrácsajo KŠ 1754, 217; Ár zſzrczá zhájajo krivo ſzvedouſztvo KŠ 1771, 51; Krivo vcsenyé tiraj od náſz SŠ 1796, 3; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; Kakda bli'znyega vkrive la'zi zmejsamo KŠ 1754, 54; Ne gúcsi krivoga ſzvedocsánſztva prouti tvojemi bli'snyemi KM 1790, 110; Krivoga zmislênya nevervanye BRM 1823, VII; krive priſzege zdr'závanyem KŠ 1754, 18; vari ſze od tvoje laſztivne krive miſzli KŠ 1771, 444; iſzkali ſzo krivo ſzvedouſztvo prouti Jezuſi KŠ 1771, 91; ſzvoje vu krivom vadlüvanyi i vöri potrdjávanye KŠ 1754, 196; kai ſzmo pregreiſſili zkrivim priſzéganyem SM 1747, 54; dvakrat pregrisih, 1. ſzkrivim priſzéganyem KŠ 1754, 18; kakda ſze krſztsánſzki návuk ſzkrivim vcsenyom oſzkrúni KŠ 1771, 716; Csi ali ga pa ſzkrivimi ricsmi vkanimo KŠ 1754, 55
4. ki je v nasprotju s priznanim, pravilnim: Jálen cslovik, krivi mou'z z jálnimi vuſztami hodi KŠ 1754, 55; Sztánejo krivi Kriſztusje i krivi Proroczke KŠ 1754, 12a; nego i krivi Apoſtolje ſzo ſze pobüdili KŠ 1771, 434; Varte ſze pa od krivi prorokouv KŠ 1771, 22; ſzo rávno tak csinili krivim prorokom ocseve nyihovi KŠ 1771, 184; Molitev za Czérkev prôti krivim vucsitelom TA 1848, 4; I poſztavili ſzo krive ſzvedoke govorécse KŠ 1771, 358; Vrág .. po krivi vucsiteli KŠ 1754, 164
krívi -a -o sam. krivi: je argumentum, gde opomina proti tim krivim KŠ 1771, 757; Csi kaj krivoga, ali negvusnoga prepovidávamo KŠ 1754, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krivìčen -čna -o prid.
1. krivičen: Krivicsno blá-go nema szrecse KOJ 1845, 120; Krivicsnoga, ali dönok pokouro cſinécsega, csloveka KŠ 1754, 134; da sze lüsztvo po vnougom krivicsnom bojovanyi krouto vösztrejbi KOJ 1848, 10
2. kriv: Ár ſztánejo krivicsni Kriſztuske KŠ 1771, 81
krivìčnejši -a -e prid. krivičnejši: ſtimate, ka ſzo eti Galileánczi krivicsnejſi bili od vſzej drúgi Galileánczov KŠ 1771, 215
krivìčni -a -o sam. krivični: Krivicſne pravicſnimi vſze Doli poſzadis BKM 1789, 360

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kríž in kríš -a m
1. križ: naj ſze kris Kriſztusov ne ſzprázni KŠ 1771, 491; Ka je ſzkri'za viſzilo KŠ 1754, 258; po znaményi Sz. Kri'sa KMK 1780, 9; Kako je pravicſno za mé na kris dáno TF 1715, 40; na kris raſzpéti vu veliki mántraj KŠ 1754, 237; na kri'z KŠ 1754, 108; na kriſi ſzi za me mrel SM 1747, 70; ſtero je Kriſztus na kri'zi nyemi poroucso KŠ 1771, 260; zliſzenimi kri'zi KŠ 1754, 183
2. znamenje v obliki križa: Deca se zdignejo, križ na sébe denejo i etak molijo BJ 1886, 3
3. trpljenje, težava, skrb: kai bi ſze ete kris nad menom odviſse posmehcsal SM 1747, 56; Kri'z od Boga na náſz püscseni KŠ 1754, 179; Szám kris ſzo nasi dnévi SŠ 1796, 118; Trucz i kriſa, nevouli SM 1747, 74; vu etom ſziromaskom sitki cſi kris teilo moje trpi SM 1747, 72; ſtera nas kri'z i 'zaloſzt obrne na vráſztvo KŠ 1754, 117; kri'z mirovno noſziti KŠ 1754, 12b; i na ſzé vzeme kris ſzvoj KŠ 1771, 128; Tak vſze nase nevoule, Kris, i teskoucse trpmo BKM 1789, 10; da mi vkri'zi ſztálni oſztánemo KŠ 1754, 128; ſzkri'zom KŠ 1754, 173; vu naſsih kriſi, ſaloſztái SM 1747, 50; po dobroutaj i kri'saj v-nébo pela KOJ 1845, 112
4. zloženi snopi žita: v-sznopje zvézati, eto vkupznosziti i v-kri'ze (kopé) szkládszti KAJ 1870, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krížanje -a s
1. križanje, mučenje, usmrtitev na križu: I dájo ga poganom na oſzpotávanye i bicsüvanye i kri'zanye KŠ 1771, 65
2. delanje znamenja v obliki križa: po zaményi ſz. Kri'za: gda vu Kri'sanyi vſzáko imenüje KMK 1780, 8; szo fararje procs odprávlali z pápinszkih šege, kati: kri'sanye z rokov KOJ 1914, 135

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krížni -a -o prid.
1. križen, nanašajoč se na Kristusov križ: za volo tvoje ſztrasne kri'sne moke KM 1783, 36; ki ſzi za mé na krisno moko, ino ſzmert isſal SM 1747, 56; On je natom manternom kriſnom dreivi ſzvojo ſzvéto kerv prelejao TF 1715, 38; je ſzvojo kerv na Krisnom dreivi vön preleal SM 1747, 38; za náſz ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103; ki je za náſz na kri'znom drejvi zadoſzta vcsino KŠ 1771, 825; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'znom drejvi odküpila KMK 1780; Hválim te za kri'zne moke BKM 1789, 69; Kri'sna drejva szo dali doliposzekati KOJ 1914, 134
2. križarski: Prve kri'sne serege prav vrlo je pomláto i razegnao KOJ 1848, 24
3. križničen: Naj vidim tve I kri'zne bolezni BKM 1789, 81

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kròtko prisl. krotko, ponižno: Kriſztus krotko ide po Samárii KŠ 1771, 196; Hüdo z-hüdim ne placsüjte, nego ono krotko pretrpte KM 1790, 70; vsigdár krotko i dobro bodem hodo BJ 1886, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kròtkost -i ž krotkost, ponižnost: Ka eſcſe eſzi ſzlisi krotkoſzt KŠ 1754, 41; Szád Dühá je pa krotkoſzt KŠ 1771, 568; ali zlübéznoſztyov i v-Dühi krotkoſzti KŠ 1771, 498; Ti ſzi Duh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; da je lepse na krsztsánszko krotkoszti mirnoszt sze vaditi KOJ 1848, 11; môdroszt, I 'znyé zhájajôcso kortkoszt KAJ 1848, 206; da vu krotkoſzti ktebi priglihnejſi bodem KŠ 1754, 239; váſz po krotkoſzti i miloſztivnoſzti Kriſztuſovoj KŠ 1771, 545; Vkrotkoſzti leipo tiho hodi BKM 1789, 8; Zevſzov poniznoſztyov i krotkoſztyov KŠ 1771, 580

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

króto in króuto prisl. zelo, močno, hudo: Krouto i jáko vörjem TF 1715, 37; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; Krouto, i jáko vörjem SM 1747, 37; ár je dober krouto KŠ 1754, 266; ka ſzmo prouti tebi krouto neſzmerno pregrejſili KŠ 1771, 852; A gizdáve zvisávcze, On krouto oduri BKM 1789, 13; Gda bi ſze Peter krouto joukao KM 1790, 52; Krouto nepobo'sno KM 1796, 69; Szkuzis ſze krouto nad menom SŠ 1796, 159; Oni sze nájbole od 179 ½ leta máo krouto szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika KOJ 1833, VIII; Vszegavejcs nám je krouto potrejbna KOJ 1845, 5; nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; vidévsi Gejza, da sze lüsztvo po vnougom krivicsnom bojovanyi krouto vosztrejbi KOJ 1848, 10; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

króužiti in króžiti -im nedov. krožiti, obkroževati, hoditi okrog: Po vöri je zidina Jerichova ſzpádnola, ſtero ſzo ſzedem dni krou'zili KŠ 1771, 693; Eti i vudné letijo, ár z-vodami doszta krô'ziti morejo [ptiči] KAJ 1870, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

króžni -a -o prid. okrožen: Szprávlene po Gáspár Jánosi krô'zno-sôlszkom ravniteli KAJ 1870, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kr̀st in kèrst -a m krst: Kerſzt i vetsérja nyega SM 1747, 87; Krſzt i Kriſztuseva Vecsérja KŠ 1754, 184; Predganye i krſzt Ivanov KŠ 1771, 9; Prvi je Krſzt KM 1790, 111; Szvéti Krſzt BRM 1823, VI; Szvéti krszt KAJ 1848, VI; od Szvétoga kerſzta TF 1715, 31; nego i to zavezo mojega kerſzta prſztoupo SM 1747, 48; edno ſzveſztvo krſzta KŠ 1754, 132; Od Kriſztuſovoga krſzta KŠ 1771, 172; Gda bi pa vido vnouge prihájajoucse kſzvojemi krſzti KŠ 1771, 9; ako gdo kerſzt, vecſérjo Kriſtuſſevo nerazmi TF 1715, 48; je Kriſztus li dvej naſztavo .. Krſzt KŠ 1754, 185; Kai znamenüje vtom kerſzti ta voda TF 1715, 33; kai ſzi meni veſz kints vu mojem kerſzti zobſztom ſenkal SM 1747, 52; Záto voda po Krſzti KŠ 1754, 184; pokopani ſzmo 'znyim po krſzti vu ſzmrt KŠ 1771, 459; I v-krſzti je nazôcsi BRM 1823, 5; i ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; Nego od krſztov návuka KŠ 1771, 679

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kr̀stiti -im nedov.
1. krstiti: Keresztelni; krsztiti KOJ 1833, 162; Kakda moremo krſztiti KŠ 1771, 10; i ſz-krſztom, ſterim ſze jaſz krſztim, ſze okrſztite KŠ 1771, 135; Jaſz te Krſztim KMK 1780, 59; Teda je priſao Jezus k-Ivani, da biſze krſzto od nyega KŠ 1771, 10; Pravo je záto lüſztvi, ſtero je vö slo, da bi ſze krſztilo od nyega KŠ 1771, 173; Hválo dájem Bougi, kaj ſzam nikoga med vami nej krſzto KŠ 1771, 491
2. dati ime, poimenovati: Skéri nôvih mertükom szo na nôve iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6
kr̀stšeni -a -o krščen: té je pa na moje imé krsztsen AIP 1876, br. 1, 7; Boug Otsa tomi krſztsenomi obecsa eto KŠ 1754, 188; I vſzi ſzo po Moj'zeſi krſztseni vu obláki KŠ 1771, 580; Ar ſze krſztsanye zovémo krſztseni BKM 1789, 225; kot vzklik oh krſztseni cslovik BKM 1789, 433

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krstšánsko prisl. krščansko: Krſztsánſzko ne 'zivés BKM 1789, 260; Po krſztsánſzkom, Katolitsánſzkom vörvati je KMK 1780, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krstšávanje -a s krščevanje: nej po drügoucs krſztsávanyi KŠ 1754, 193; Zgoudilo ſze je pa vu krſztsávanyi vſzega lüſztva KŠ 1771, 174

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kr̀t -a m krt: Krt AI 1878, 10; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kr̀tnica -e ž krtina: [krt] pod zemlôv, gde po krtinicaj hodi z-ednoga meszta na drügo KAJ 1870, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krtovìnjek tudi kertovìnjek -a m krtina: Što nebi pozno küpiče zemlé – krtovinjeke, štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; kertovinjecke nam kážejo ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krùglica -e ž kroglica: cvetna glávica, štero je po obcvetenji kruglica AI 1878, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krǘh -a m kruh: Panis Krüh KMS 1780, A7b; Krüh Kenyér KM 1790, 95; krüh i vino po v'zivanyi ſzo nej ſzveſztvo KŠ 1754, 184; erczi, naj eta kaménya krüh bodo KŠ 1771, 11; Krüha naſſega vſzakdenéſnyega dái nám ga gneſz TF 1715, 25; Krüha nassega ABC 1725, A4b; Krüha naſſega dai nám SM 1747, 4; Csi Otso bode ſzin krüha proſzo KŠ 1754, 154; Krüha naſega dáj nam ga KŠ 1771, 18; Krüha naſſega dáj nám KM 1783, 140; Krüha naſſega dáj nám KM 1790, 109; Nej so meli krüha BJ 1886, 9; ino je te ſzvéti krüh jo KŠ 1771, 38; naj z-znójom ſzvojega obráza krüh jej KM 1796, 7; idi i krüh szi küpi KAJ 1870; Ka je po krühi dánom cſinio KŠ 1754, 203; právo tejlo i práv kerv ſzkrühom i zvinom KŠ 1754, 200; clovik ne 'zivé zſzamim krühom KŠ 1771, 11; ne 'ſivé cslovik ſzamim krühom KM 1783, 141; Ar ſzo nej razmeli od ti krühov KŠ 1771, 122; i jo je krühe polo'zenyá KŠ 1771, 108; pren. bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz ſzam te 'zitka krüh KŠ 1771, 286

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

krùmpiš -a m krompir: Krumpiša domovina je jüžna Amerika AI 1878, 43; vszákdenésnya jêsztvina je krüh i krumpiske KAJ 1870, 44; Krumpisov cêna po centi 1 frt. AI 1875, kaz. br. 8; Z-krumpišov se vsakojačka téčna hrána správla BJ 1886, 27; Margêca v-pôle odisla krumpise kopat AI 1875, kaz. br. 7; Vu feobnice pa krumpiše i drüga tákša devajo BJ 1886, 7; Te drügi z-krumpisi 'zivé, ka je jedino lagoja hrána AIP 1876, br. 3, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Krǘšno póule -ga -a s Kenyermezo, kraj v Transilvaniji: Ta prva csrejda Torkov je po Báthori Stevani, ino Kinisi Pávli na Krüsnom poulji pobita KOJ 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kr̀v krví ž
1. kri pri človeku: Sanguis Krv KMS 1780, A7b; Krv Vér KM 1790, 93(a); Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala k-Bougi KM 1796, 9; Krv po telovnom tecsé BRM 1823, 9; Na to je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; Vi ſzte eſcſe nei do kervi proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; krv, ſtera prelijána na zemlo od krvi Ábelove KŠ 1771, 78; z-rouke szvoje vszáki malo krvi vu edno szklejczo püsztécs KOJ 1848, 7; Naſſe vojüvanye je nej prouti krvi i tejli KŠ 1754, 105; ie ſzvojo ſzvéto kerv preleao TF 1715, 39; ie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185; Dete szlatko mleko 'zelévcsi, pilô materne szrcá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; Vampir, ka tém spajéčim lidem i stárim krv scéca i spijé AI 1878, 7; mámo mi Odküplenye po nyegovoi kervi SM 1747, 21; Vu Kriſztuſi mámo odrejſanye po krvi nyegovoj KŠ 1754, 116; ne bi bili tálniczke 'znyimi vrét vu krvi prorokov KŠ 1771, 78; [Atila] ino tak v-szvojoj krvi sze zalejao KOJ 1848, 5; vönka oſzloboudo .. nego ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ino ſzi náz ſztvojov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ino je za nyé ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; koga ſzi ſzvoiom drágom kervjom odkupil SM 1747, 63; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; je náſz odkupo ſz-ſzvojov drágov krvjouv KŠ 1754, 119; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; Náſz ſzi ſztvom Krvjom odkupo BKM 1789, 4; Zmojom krvjom, ſtere ſzam odkupo SŠ 1796, 8; da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; I na Kri'zi za náſz mrao, ſzvo ſzvéto Krv prelejo BKM 1789, 6; Szvéto krv voprelejao BRM 1823, 4; pren. Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; kaje vu ſzvétom Sacramentomi právo Telou, ino prava kerv kriſtusſeva TF 1715, 40; Ar teilo moje jeſzte prava jeiſztvina, i kerv moja práva pitvina SM 1747, 24; Jezusa Kriſztusa právo tejlo i práva krv na pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; ſnyegovoga ſzvétoga Telá ino kervi TF 1715; Liki krſzt ſztoji .. ino Kriſztuseve krvi KŠ 1754, 186; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili i prouti nyegovoi kervi SM 1747, 24; Ki kerv moio pié, on oſztáne vu meni SM 1747, 24; Píte ztoga vſzi, eto je pehár nouvoga Teſtamentoma vu mojoi kervi koteraſze za váſz prelejé TF 1715, 39
2. kri, katere izguba pomeni izgubo življenja: Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri leta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; [vera] i kakda je ráſzla med vnougim pregányanyem i krvi preleávanyem KŠ 1771, 339; ár je tejlo i krv nej oznánila tou tebi KŠ 1771, 54; kaj ſzam tou nekrivicsno krv oudao KŠ 1771, 93; [domovini] escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialduvati KOJ 1833, VII; Ar voziscse nyih krv TA 1848, 7; gde je i vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti ſzkrvjom návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b)
3. sorodstvo: Ali da szi tak dobro szrdcze szka'züvao k-meni i k tvojoj vbôgoj krvi, tá ti mam szranyüvati pêneze tvoje KAJ 1870, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kr̀vašnji -a -e prid. krven: je 'seleznim szlovenszkim fararom szkradnyi den na odvandranye po krvasnyem (vármegyszkom) szodczi (birouvi) na znanye dani bio KOJ 1914, 149

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ktèri -a -o ozir. zaim. kateri, ki: Nemai drügi Bogov nego kteri lada SM 1747, 87; Kteri ſzedis zdejszne Ocsé BKM 1789, 133; toie moja kerv, ktera ſze za váſz vön preleie SM 1747, 39; zvejzdo, Ktera preſzvejti váras Betlehemſzki BKM 1789, 58; Právo cſiszto szrczé, Ktero grejh odürjáva BKM 1789, 13; ſziná porodi, kteroga Immé bode Jesus zvál SM 1747, 10; Kteroga moucs velíka, Naj náſz tak ohráni BKM 1789, 18; ednoga ſziná porodi, kteroga bode zvála Immanuel SM 1747, 10; za tvoio britko moko, ktero ſzi naime teda imel, gda SM 1747, 59; vu onoi Nocſi, vu kteroi je bil predán SM 1747, 39; po naſsem Goſzpon Jesussi .. i po kterom tudi mi prihodek mámo SM 1747, 17; i pravicza, onim, kteri nyegov zavezek, i pravdo dersio SM 1747, 93; Poglej na náſz znébe, Kteri ktebi kricsimo BKM 1789, 104; Ktere ſzo one reicſi SM 1747, 39; Lüſztvo tákse vpelas na nyé, kterim reicsi ne razmeio SM 1747, 85; Kterim obecsa poſzlati Szvétoga Düha BKM 1789, 112; odpüſzti nam vſzeh naſe zle, i teske greihe, zkterimi ſzmo tvoie Imé zbantüvali SM 1747, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kǜga -e ž kuga: Dög; küga, mrlina, mrczina KOJ 1833, 154; Stero je telovno küga KŠ 1754, 176; Küga KAJ 1848, IX; je nej ſzamo v-Rimi od küge 30000 lüſztva mrlo KŠ 1771, 433; Za odvrnenye küge BRM 1823, IX; Ár ſzmo nej najsli etoga mo'zá, kügo KŠ 1771, 416; Po kügi KAJ 1848, 372; Lüdjé szo szi dugo nej znali pred touv kügov pomágati KOJ 1845, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kùkorišče -a s koruzišče, njiva: osztro vetrôvje fücska po kukoriscsi i sztrnyiscsaj KAJ 1870, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kùkovica -e ž kukavica: Kukovica je po svojem glási dobro poznana AI 1878, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kùkurica in kùkurca -e ž koruza: Kukurca je z jüžne Amerike prinešena AI 1878, 42; Opice živéjo od sadü kukurce AI 1878, 7; Karl VI. napravo po velejnyi kukurice i krumpira szaditi KOJ 1914, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kumín -a m kumina: Kumin rasté povsédi po trávnikaj AI 1878, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kǜn -a m kumina: Ár deſzetinijete meticzo i koper, i kün KŠ 1771, 77; kün po centi 17 frt AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kǜnšt -a m spretnost: Friderik z-fancsoszti vogerszkoga krála kincse po künsti dobi KOJ 1848, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kǘpiti -im dov. kupiti: Küpiti Venni KM 1790, 95; tákse kose küpiti, ka nede potrêbno vcselé bujti AI 1875, kaz. br. 8; jeli idoucsi küpimo za dvejſztou ſzodouv krüha KŠ 1771, 121; naj idoucsi vu veſznicze, ſzi küpijo hráno KŠ 1771, 48; idite bole k-Odávczom i küpte ſzi ga KŠ 1771, 84; Küpte mi potrebne knige KAJ 1870, 23; kaj bi kaj hráne küpili KŠ 1771, 274; nyivo ſzam küpo KŠ 1771, 220; küpo je nyivo ono KŠ 1771, 46; küpili ſzo za nyé edno nyivo KŠ 1771, 93; Ocsa szo mi je küpili KAJ 1870, 6; küpile ſzo zácsimbo KŠ 1771, 154; pren. i küpo ſzi náſz Bougi ſztvojov krvjouv KŠ 1771, 776
kǜpleni -a -o kupljen: Psenice je cêna na szprotolêtje küplene je 5 frt 10 kr. AI 1875, kaz. br. 8; pren. Za drágo czejno ſzte küpleni KŠ 1771, 503; ti ſztou ſtirideſzét ſtiri jezero, ki ſzo küpleni od zemlé KŠ 1771, 791; Po Kriſztusi ſzo küpleni SŠ 1796, 164
kǜpleni -a -o sam. kupljeni: vnogo lüdsztvo, ki z-küplenim okladjeni domo odhájali KAJ 1870, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kǜpoma prisl. v kupih, množično: szo po küpoma le'sali mertveci KOJ 1914, 142; vnogo Szlovenov i Szlovenk, stere szo oni küpoma odegnali KOJ 1914, 130

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kurváliti in kurváriti -im nedov. vlačugati se: ki nihás 'zeni Jezabel kurváriti KŠ 1771, 771; Ki po nocsi kurvári KOJ 1845, 52; z-ednov po iméni Bore Katiczov sze je encsasz Kurváro KOJ 1848, 65; Zſterov ſzo kurválili králove zemelſzki KŠ 1771, 796; Fararje szo sze potepali kurvárili KOJ 1914, 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

kurvéjški -a -o prid. vlačugarski: Ete hüdi i kurvejski národ znamejnye proſzi KŠ 1771, 53; Csi ſze ſzprevedno i po kurvejskom noſzimo KŠ 1754, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Kǜzmič -a m Kuzmič: Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare, Poſtüvani Küzmics Stevan zacsnoje BKM 1789, 3; ſzem vrouke doubo preminoucsega Küzmics Stevana peſzmi BKM 1789, 3; Liki je i Goſzpodin Boug na tou nadigno Stevan Küzmicsa KŠ 1771, A7a; na szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; po Poſtuvanom Goſzpoudi Küzmics Miklósi KM 1796 (1)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ládanje -a s imetje, posest: Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero naſemi 'zitki ſzlü'zi, liki dobro ládanye KŠ 1754, 165; Indasnye ládanye v-Spanyolszkom nezadovolnoszt obüdilo AI 1875, kaz. br. 3; te mladénecz ár je meo vnogo ládanya KŠ 1771, 63; naj poterejo moucs Vraiso, vſze ladanye nyegovo SM 1747, 65; Ne ſzprávlajte na ládanye zláta, niti ſzrebra KŠ 1771, 32; nego nyemi je obecsaom, ka nyemi jo dá na ládanye KŠ 1771, 359; Ino ribe vmourji plávajoucse, Dao ſzi csloveki na ládanye BKM 1789, 2; Geto pouleg ládanye znamenüvajoucse recsi nak, nek dokoncsek sztoji KOJ 1833, 22; i dam ti krajine zemlé tebi na ládanye TA 1848, 3; Czaszari obecsao, csi ga on v-ládanye z-rouk zvianoga Králesztva nazáj posztávi KOJ 1848, 22; én (-am) znamenüje ládavca, ház pa ládanye AIN 1876, 16; ſteri ſzo zkakſté tálom vu drügoga ládanyi KMK 1780, 42; Vu nyega zmo'znom ládanyi BKM 1789, 46; Batthyáni Ferencza je pa Ferdinand tak za szé doubo, da ga je niháo vu ládanyi Nouvográda KOJ 1848, 77; da ſze mi pod nyihovim ládanyem od toga bole blagoſzlovimo KŠ 1771, 840; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BKM 1789, 38; Kama je Julius ſzpremo'snim ládanyem SŠ 1796, 88; I ládanya i poiſtva ſzo odávali KŠ 1771, 347

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ládanstvo -a s vladarstvo: naj Álmosa zevszega szvojega ládansztva pretira KOJ 1848, 26; János tak je i po vszem szvojem ládansztvi zapovedao KOJ 1845, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

làgoji -a -e prid. slab, hud: Erköltselen; lagoji -a -o KOJ 1833, 155; i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; nikákſa lagoja voda TF 1715, 31; Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8; lagoje drejvo pa lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Eto leto za nász verte lagoje bilo AI 1875, kaz. br. 7; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; Zamán hvála lagoje ſztvári KŠ 1754, 50; lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Kára lagojo prosnyo KŠ 1771, 751; Ki lagoje ſzrczé ká'se KM 1790, 18; vlagojem i v dobrom vrejmeni KŠ 1771, 433; csi ſzo hüdi, lagoi Vládniczke KŠ 1754, 34; Lagoje ribe KŠ 1754, 131; za volo tákſi lagoji lüdi KŠ 1754, 196; ali jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Ar vſzáki, ki lagoja dela csini KŠ 1771, 272; naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br.
lagojéjši in lagojéši -a -e slabši, hujši: Csi ſze pa ſto za laſztivne ſzvoje ne ſzkrbi, od nevernoga je lagojejſi KŠ 1771, 640; ka je zemljé pôv vsigdár lagojesi AIP 1876, br. 3, 8; drügi dén ſzo to lagojejso náklado vö zlücsali KŠ 1771, 425; oprvim dobro vino polo'zi pred goſzti, i gda ſzo ſze napójili, teda to lagojejſe KŠ 1771, 269; Zdaj za hercegovinánce lagojese AIP 1876, br. 4, 3
nájlagojéši -a -e najslabši: Jáko varno hodi po najlagoješi i nevarnejši potáj AI 1878, 14
làgoji -a -e sam. slabi: ſterekoli ſzo najsli, i dobre i lagoje KŠ 1771, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

làjati -am nedov. lajati: Ugatni; lajjati KOJ 1833, 178; pesz laja AIN 1876, 24; lajajo kak pszi, i okôli drcsejo po várasi TA 1848, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lámati -am tudi -lem nedov. lomiti: tou je moje tejlo, kotero ſze za váſz lámle KŠ 1771, 513; Te krüh, ſteroga lámlemo KŠ 1771, 510; ka csinite, kaj ſze joucsete i lámlete mi Szrczé moje KŠ 1771, 408
lamajóuči -a -e lomeč: Lámajoucs krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94
lámavši -a -e lomivši: I vſzáki dén bodoucsi vu czérkvi, i lámavſi krüh po hi'zaj, jemáli ſzo jejſztvino KŠ 1771, 347

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

làmpičin -a -o prid. svetilkin, lučkin: meszto disáve sze zible goszti lampicsin dim szemtam po hi'zi AIP 1876, br. 10, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lastìvnost -i ž lastnost: kákša je njéna lastivnost AI 1878, 3; Szlejdnye recsi terminatie ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; lasztivnoszt znamenüje KOJ 1833, 14; Szamosztavnik je vsze ono, stero ali tisztoga dugoványa lasztivnoszt znamenüje AIN 1876, 10; Ka ſze po Bo'sánſzke dobroute, lepote, i drugi nyegovi laſztivnoſzt doſztája KM 1796, 5; je edna drugoj vſze ſzvoje laſztivnoſzti podilila KŠ 1754, 101; je on zlaſztivnoſztmi nej 'ziveo KŠ 1754, 106

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

latínski -a -o prid. latinski: z-szrdczá gucsi po latinszkom nazoucsim sztálisom KAJ 1848, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Lázar -a m Lazar: Bio je pa niki ſziromák ziménom Lázar KŠ 1771, 226; Od Bethániánſzkoga Lázara betega KŠ 1771, 302; Po ſzmrti ſze dokoncsa ſziromaſtvo Lázarov KM 1783, 196

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lázenje -a s lazenje, plazenje: njegovo [krtovo] valjasto telo se najbole priprávi za lazenje po zvoranoj lüknji AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

láziti -im nedov. laziti, lesti, plaziti se: Tsuzni; láziti, pleziti, posplesznoti KOJ 1833, 177; navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; Pred pestisom, steri v kmiczi lazi TA 1848, 76; Po pouti nelázi KOJ 1845, 2; Na teli [pirušlek] teško lazi AI 1878, 7; kak lazijo rošči prek poti AI 1878, 3
lazéči -a -e lazeč, plazeč se: ſzi ſztvouro Po zemli lazécso ſztvár BKM 1789, 158; Vu kom ſzo bilé i lazécse i letajoucse ſztvári nebeſzke KŠ 1771, 372; Troubite I ſztvári lazécse BKM 1789, 86
lazajóuči -a -e lazeč, plazeč se: sézti dén je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i drüge ſztvári KM 1796, 4; naj goſzpodüje nad na zemli lazajoucsimi ſztvármi KŠ 1754, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

láž -i ž laž: Jeli je nej vaſſe proroküvanye lá'z KŠ 1754, 20; Lás je pa vſze ono gúcsanye KŠ 1754, 54; i iſztina je i nej je lá'z KŠ 1771, 729; ár je on la'zecz i Ocsa nyé, tou je lá'zi KŠ 1754, 95; ki lübijo i csinijo lá'z KŠ 1771, 808; ete lá'z küha TA 1848, 6; Csi je záto iſztina Bo'za vu mojoj lá'zi oblijávala KŠ 1771, 452; Ki ſze ednouk vu lá'si zapopádne KM 1790, 16; i tak z-tem lá'zom po szvéti hodijo AIP 1876, br. 10, 2; i lá'zi zmislávecz pogine KŠ 1754, 57 Tak ne-vöri nyega la'sém SŠ 1796, 51; kaibi mi naſſega blisnyega vnikakſe lasi nenamákali TF 1715, 16; bli'znyega vkrive la'zi ne zmej'zajmo KŠ 1754, 54; i máte radi la'zi TA 1848, 4; ſteri ga zla'zmi i jálnoſztyov ſüta porinouti KŠ 1754, 213

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lažlívi -a -o prid. lažniv: i vö je po nyih raziſao té la'slivi gláſz KM 1796, 114; Nedáj od náſz odevzéti Nego hüd’ návuk lá'zlivi Odvrni BKM 1789, 184; To je to: vszele isztina, ár la'sliva vüszta düso vmorijo KOJ 1845, 11; ár la'zliva vüszta sze májo zateknoti TA 1848, 49; La'zlive zle gláſzi ſzo vö zmislávali BKM 1789, 311; vu znamejnyaj i csüdaj la'zlivi KŠ 1771, 628

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

léjtati léjčem nedov.
1. letati, premikati se po zraku z letalnimi organi: Repdesni; lejtati KOJ 1833, 170; pirušlek Po večeráj lejče sem-tam AI 1878, 7; fticze Vradoſzti lejcsejo BKM 1789, 95; Da nike ſztvári ober náſz lejcsejo BKM 1789, 157; vidimo kak lejčejo pisani metüli AI 1878, 3
2. pog. tekati: nej trbej na pouli szem i tá lejtati KOJ 1845, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

léjvi tudi lévi -o prid. levi: i z lejvoga plecsa na právo KMK 1780, 9; onim, ki bodo zlejve ſztráni KŠ 1771, 86; K-Szvétoj Rani Lejve Rouke KM 1783, 67; Ali cſi po lejvoj bo’m do ſzmrti hodo KM 1783, 283; stiri kükle má dvá kre lêve rôke KAJ 1870, 9; sze szlisijo szkrágnyemi lêvomi sztráni AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

leprái tudi lepráj prisl. samo: vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki, neili leprai drügi nábosni knig, nego eſche TF 1715, 8; na Deſzétero Bosjo zápoved ſzprouſzto leprai more navcsiti TF 1715, 11; inoſze leprai v-nyem ſzamom procs odvergovſi vüpazen TF 1715, 13; Ár lepraj po Kriſztusi, Dobis zvelicsanye BKM 1789, 196; Neznas bos li 'sivo lepraj do megnyena SŠ 1796, 10; da leprai edna kraplicza more odvzéti SM 1747, 61; Lepraj ſz-tejm je on ſteo mené Vtrgnoti KŠ 1754, 249; Vu ſzmrti mi lepraj troſt moj, Bode Jezus SŠ 1796, 123; On je leprâ z-durkanya kôl na pamet vzéo, kâ je ceszta z-kamnom popodjena KAJ 1870, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lèsen -sna -o prid. blesteč: Vrêmen je zimsko, po snejgi vse lesno, sni se ponyem škalijo vesélo BJ 1886, 39

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

letèti -ím nedov.
1. leteti: nu keipi golobecsjem znébe doli leti TF 1715, 38; liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 262; mühica, neleti tak blüzi k-plámni szvêcse KAJ 1870, 8; Komaj ednôk je gori doli letêla KAJ 1870, 8; pren. I dáni ſzo toj 'zeni dvej velikoga orla perouti, ka bi letejla vu püſcsávo KŠ 1771, 788; Kakda právite düsi mojoj naj leti goré vase TA 1848, 9; A letijo vgrejhe, kak ftics na lejtanye BKM 1789, 252
2. teči: Po pouti neleti KOJ 1845, 28
letéči tudi letóči -a -e leteč: Letéča riba AI 1878, 32; ta ſtrta ſztvár je priſzpodobna kletécsemi orli KŠ 1771, 774; Te je ednoga letécsega jásztrepa sztrêlo AI 1875, kaz. br. 7; Dvá angyela letécsa, zkoteri eden nazviſcsáva Evanyeliom KŠ 1771, 790; Ar vſzáka natúra i divji letécsi, lazécsi i morſzki ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; ſzi ſztvouro Vnouge féle csudne ſztvári letécse BKM 1789, 157; ino pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

létni -a -o prid. poleten: Či se v lepom letnom dnévi po poli sprehájamo AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lèto -a s
1. leto, čas dvanajstih mesecev: Leto KMS 1780, A2b; Leto Eſztendö KM 1790, 94; Annus Leto KMS 1780, A8; Esztendö; letto KOJ 1833, 156; pétdeſzéto letto KŠ 1754, 23; Eto leto za nász vérte lagoje bilô AI 1875, kaz. br.; Na leta ſzlednyi vecsér BRM 1823, X; Oni sze nájbole od 179 ½ letta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; lipa stera je cseresz leta jáko lepô cvela KAJ 1870, 112; vleti narodjenoga Kriſztuſa 1562 KŠ 1771, A6a; vu czejlom 'zitki ali leti KŠ 1771, 542; vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; Za dvej leti ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; kſteroga 'zitki ſi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; I gda bi bio dvanájſzet lejt ſztar KŠ 1771, 171; i devét lejt 'ſiveo KM 1796, 10; tú'sna püsztina za nyim osztáne na vnogo lejt KOJ 1848, 4; pred 60 lejtih je vecskrát pri kravaj zapázo KOJ 1845, 118; koga tak dugo lejt ne vido AI 1878, 8; 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8; Za nistera lêta szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; pred szedmi leti kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; pred ſtirinájſzetimi lejtmi KŠ 1771, 550; Koje pred vnogo ſztou letmi, Szkrivno dr'zo Boug pred nami BKM 1789, 5
2. poletje: Leto Nyár KM 1790, 94; gda je 'ze vejka nyegova mejhka znájte, kaje blüzi leto KŠ 1771, 81; Leto KAJ 1848, IX; Potrejben je i vleti či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8
3. življenjska doba: zdihávajo, da szo nej v-szvojih mládih lejtih v solo hodili KOJ 1845, 7
4. s prilastkom novoletni dan: Ev. Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mládom leti, Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 53; Po novom leti zná bidti escse prvle, szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; od 1876-toga nôvoga leta AI 1875, kaz. br. 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

levitánski -a -o prid. levitanski: niki ſtimajo: ka je Levitánſzki pop bio KŠ 1771, 101; a. Levitánſzko KŠ 1771, 670; Da bi záto popolnoſzt po Levitánſzkom popouſztvi bíla KŠ 1771, 682

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

li prisl.
1. le, izraža omejenost glede na navedeno: kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki, nei-li leprai drügi knig, nego nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; dabi nei li ſzamo drobna decza zetoga mleika SM 1747, 1; I tá vſza li ſzamo ſz-ſzvoje Otſinſzke dobroute KŠ 1754, 86; ár je li eden Kriſztus KŠ 1754, 85; po ſterom ſzamom li vu ſzvoji Prorokov piſzmaj razmijo KŠ 1771, A7a; ſzkrb Bo'za ſze je vö ſzkázala nejli ſzamo med onim lüſztvom KŠ 1771, A5a; Gda je li ſzamo pouleg natúre po 'salüvanye KMK 1780, 70; kak ſté popejvanye, nego li tiſzto, ſtero zhája BKM 1789, 7b; i gde je li mogoucse bilou, na cadentie prneſzo BKM 1789, 4b; Vu zacsétki je li eden pár lüdih bio KM 1790, 84; pogledni cslovik li ti SŠ 1796, 129; kaj je Boug, li za etoga volo nasztavo hiſtvo SIZ 1807, 8; Ki ga li z-vüſztami Vadlüje BRM 1823, 7; ár mi li ti Goszpodne szam dás bátrivno prebiváliscse TA 1848, 4; Nebôgaj nágibov têla, Nego li glász goszpodna KAJ 1848, 160; Piszki sze nemorejo csüti, nego li viditi KAJ 1870; Človeka li te zgrábi, gda je razdrášdžen AI 1878, 10
2. poudarja nasprotje s povedanim: Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3; 'Zenszka pa li poszlühsala AI 1875, kaz. br. 7
3. poudarja pogojenost: Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71
4. ali: Morejo li verni ino bogábojecſi terpeti SM 1747, 28; Nej li i publikánuske tou csinijo KŠ 1771, 17
5. izraža zadovoljstvo: Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Nas Boug je li právi Goszpoud KŠ 1754, 266

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

licitácija -e ž licitacija: ka je vküpszpiszano sze po licitáciji odá AIP 1876, br. 4, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lìh prisl. le: gda velijo po nemskom herein – (lih notri) KOJ 1845; [Madžari] szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi ino preklinyanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; denok je lih veliki Károl frankoszki Krao bio on junák KOJ 1848, 6; tam je vsze na pobêgi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

líst -á m
1. pismo: Liſzt Levél KM 1790, 94; Judásov liſzt KŠ 1754, 3; K-Kolossánczom piszani liszt KŠ 1771, 601; Svéto pismo je nyegov list BJ 1886, 46; ſzvéti Paveo k-Rimlánczom piſzoucsi liſztá ſzvojega KŠ 1754, 192; Zaprtek liſztá KŠ 1771, 586; ſz. Pavla Galatánczom liſzt darüvao KŠ 1771, A6b; naj ji dá razlocsenyá liſzt KŠ 1771, 16; Pavel Apoſtol, vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; ſterekoli bodte ſtimali ſzpodobne po liſzti KŠ 1771, 525; Ali potrebüjemo preporácsani liſztouv kvám KŠ 1771, 532; Proſzo je od nyega liſztí vu Damaskus KŠ 1771, 367; Liki i vu vſzej liſztéj, gucsécsi KŠ 1771, 723; Apoſtolov Djánye zLiſztmi i ſz. Ivana Oznanoſztjom KŠ 1771, A6b
2. list, del rastline: Niti edno liszt sze nê genolo AI 1875, kaz. br. 7; i ono ſzta z-liſztyom figovoga drejva zakrivala KM 1796, 7
3. list v knjigi: Na lisztê govorênya jeszo KAJ 1870, 6; Lisztôvje knig szo z-papirov KAJ 1870, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lóg -á in lóug -a m gozd: Lôg i pojbár AIN 1876, 11; Az erdö, lôg AIN 1876, 11; Lôg BJ 1886, 30; ki nemajo logá AI 1875, kaz. br. 8; táksa zemla, csi sze za lôg püszti AI 1875, br. 1, 5; hrambo zaklenola i v-lôg odisla AI 1875, kaz. br. 7; pôt po logê, goráj, vodáj KAJ 1870, 25; Pa csibi v-etom lôgi edno AI 1875, kaz. br. 7; logôvje, vu sterih sze drva szêkajo AI 1875, br. 1, 6; Bükev dela cele logé AI 1878, 46; Jelen V logáj se zdržáva AI 1878, 16; Bela III sz tem vcsino z logámi zemlo obnyivati KOJ 1914, 105; Kak vlougi, ſzekejr je vnogo tam bilou BKM 1789, 325; i od Lámeka za divjácsino ſtimani vu lougi je preſztreljeni KM 1796, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lóskati -am nedov. čofotati: reca, gôszka z-perôtjov po vodi lôszka KAJ 1870, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lóučiti -im nedov. ločiti: dejte loucsiti ſcséjo od dojke BKM 1789, 8; rávno tak more dzs od cs, dz od cz ali z litere loucsiti KOJ 1833, 6; gda bodo na ſzoudbi grejsne od pravicsni Angyelje loucsili KM 1783, 283
lóučiti se tudi lóčiti se -im se
1. ločiti se: gda ſze je tvoia Duſsa od ſzvétoga teila procs loucsila SM 1747, 59; Válni; loucsiti sze KOJ 1833, 180; vſzejm vnyem 'sivoucsim, Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6
2. razlikovati se: Govorejnye je ono, po sterom sze lidjé loucsijo KOJ 1833, VIII; kak szo tê lidjé zapüscseni, malo sze lôcsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3
lóučivši -a -e ločeč: Niti Persóne vküp mejsavsi, niti bojstva loucsivsi KM 1783, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lóv -a m lov: Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lovìna -e ž lov: Vadászat; jagaria, lovina KOJ 1833, 180; czaszar escse i teda vecs junákov má pri szebi, gda na lovino vöide KOJ 1848, 56; Po lovini je poſzlao ocsa E'ſaua KM 1796, 20; Rad po lovini hodi AI 1875, br. 2, 5; i dokonca na lovini bila z-ovimi AIP 1876, br. 4, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lovìti -ím nedov. loviti: Fogdosok, lovim -iti AIN 1876, 18; ki jáko z-velikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; pirušlek müšlice lovi AI 1878, 7; ſou bom ribe lovit KŠ 1771, 334; liki na razbojnika ſzte prisli zro'zjem i zdrogami me lovit KŠ 1771, 91; Jázbec po noči ide lovit mláde závce AI 1878, 10; Peter, gda je ládjo pelao i ribe lovio KŠ 1771, 446; Leopold je lovio edenkrát metüla KM 1790, 20; Potom je szkopcom liszice i küne lôvo AI 1875, kaz. br. 7; pren. ár ſzmrt ſzrditoſztjom lovi SŠ 1796, 148; I poſzlali ſzo knyemi nike, kaj bi ga lovili zricsjom KŠ 1771, 140
lòvleni -a -o ujet: Tak je bio lovlen eden voj hercegovinancarom AIP 1876, br. 4, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lübeznívi -a -o prid.
1. ljubezniv: András je dober, lübeznivi pojeb bio KAJ 1870, 49
2. ljubljen: Abba, tou je lübeznivi Otsa KŠ 1754, 154; ti ſzi on moj lübeznivi Szin KŠ 1771, 104; liki lübeznivoga Otso, zvati i proſziti moremo KŠ 1754, 154; Dicſimo lübeznivoga Jezus Kriſztusa BKM 1789, 23; Dá Ocsa ſzam Szina toga lübeznivoga BRM 1823, 22; po lübeznivom na ſzvoje du'zne cséſzti doprnáſanye KŠ 1771, 757; Pozdravte edendrügoga vlübeznivom küsüvanyi KŠ 1771, 714; Stero zlübeznivov geto k-Pavli ſzlü'zbov potrdi KŠ 1771, 663; záto, ka ſzte nám lübeznivi bili KŠ 1771, 616; Bojdte liki lübezniva decza KŠ 1771, 583

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lǘbiti in lúbiti -im nedov.
1. ljubiti: Lübiti Szretni KM 1790, 93a; Szretni; lübiti, rad biti KOJ 1833, 173; kaibiſze vcſio od nyega Bogá ino mojega blisnyega lübiti TF 1715, 42; po steroi bi te mogli lübiti SM 1747, 50; Steri ſcsé 'zitek lübiti KŠ 1754, 59; I lübiti ga zczejloga ſzrczá KŠ 1771, 142; naj morem tebé popolno lubiti KM 1783, 4; dáj mi lübiti BKM 1789, 129; Kak bi 'zeleli 'zitek lübiti KAJ 1848, 7; deca jih moro lübiti AIN 1876, 9; ka delam, ne lübim KŠ 1771, 462; Bogá hválim, postüjem, lübim KM 1783, 3; Da Te ſztálno lübim BRM 1823, 9; Ti nász ſztejm lübis krouto BKM 1789, 11; Zvun tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; ka nyé Boug lübi KŠ 1754, 220; csi eden ſzveczki Goſzpoud, ne lübi kak ſté prouſzno mú'ziko BKM 1789, 7b; nyega ſze doſztojno poſtüje, lübi SIZ 1807, 10; V-grehi nelübi váſz BRM 1823, 5; ki lübi Dobro szvoje Králevcsine KOJ 1833, VIII; Goszpod, i lübi praviczo TA 1848, 9; nego lübi tudi sladki sád [lisica] AI 1878, 9; kaj Bogá lübimo KŠ 1754, 14; I lübimo presztajocsa KAJ 1848; Vu zimi ga jáko lübimo BJ 1886, 8; zaka lübite márna TA 1848, 4; koteri mené lübio TF 1715, 18; ki mené lübio SM 1747, 46; Ar lübijo vu ſzpráviſcsaj moliti KŠ 1771, 18; naj nyega lübijo KMK 1780, 10; ki nyega lübijo BKM 1789, 11; naj bodo veszéli vu tebi, ki tvoje imé lübijo TA 1848, 5; dobre sestre edendrugoga lübijo BJ 1886, 9; Lübi Bogá zczeiloga ſzerczá TF 1715, 18; Lübi bli'znyega KŠ 1754, 257; lübi bli'znyega tvojega KŠ 1771, 17; Záto lübimo Bogá TF 1715, 18; Záto Bogá lübimo KŠ 1754, 68; ne lübmo ſze zricsjom KŠ 1771, 731; Naj te z-czejloga ſzrczá, i duse lubimo KM 1783, 10; I jáko krouto je lübte KŠ 1754, 33; ſzinki, lübte ſze med ſzebom KŠ 1771, 261; lübte nepriátele vaſe KŠ 1771, 184; kaibi ſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tuvariſſa lübo TF 1715, 15; Kaibiſze mi Bogá nyega lübili TF 1715, 13; da bi Boug vas Ocsa bio, lübili bi me KŠ 1771, 294; naj li Jezusa lübijo KŠ 1754, 220; Zváo bom lüſztvo i lübo KŠ 1754, 127; Ár ali ednoga bode odürjávao i toga drügoga lübo KŠ 1771, 19; Ár ali ednoga bode drügoga lübilo KŠ 1771, 225; Ar, csi bodete lübili li té KŠ 1771, 17; Kriſztus je náſz tak lübo KŠ 1754, 215; Lübo je pa Jezus Mártho KŠ 1771, 303; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1754, 121; ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1771, 272; vſzi, ki ſzo peſzmi lübili BKM 1789, 5; Kákda moremo naſſega bli'znyega lübiti KŠ 1754, 28; vcsini, da te zevſze duse, pámeti ino moucſi moje lübim KŠ 1754, 226; Nego tvoio miloscſo, stero davas, stere lubis SM 1747, 90; steri te prav lubi SM 1747, 90; Záto kak nyemi lübi, Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268
2. ugajati: oh ſzrecsa! jálna düſe mreſa, ti mi ne lübis SM 1747, 77
3. imeti: verbumi pa, steri v-jedinszkoj trétyoj persóni ik szillabo lübijo KOJ 1833, 49
lübléni -a -o ljub, ljubljen: Kedves, lüblen -a -o AIN 1876, 15; Ovoje moi lübleni ſzin TF 1715, 38; Dai meni o lübléni Bog SM 1747, 53; nas lübléni Otsa nebeſzki KŠ 1754, 158; Szin moj, te lübléni KŠ 1771, 10; I ſzin Márie lübléni BKM 1789, 3; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Jáko lübléni je vu stanici BJ 1886, 8; Ne bi, lübléna decza KM 1790, 84; lübléna csi Márie KOJ 1845, 84; je roditelom i vučiteli jáko lübléna bila BJ 1886; boidi miloſztiv meni za tvoiega lüblenoga ſzina britko moko SM 1747, 60; Kaj Bog nyo odlocsi, I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; Lüblénomi ſzlovenſzkomi Národi SM 1747, 2; Te ſztariſi lüblénomi Gájuſi KŠ 1771, 740; Gda bi pa eſcse ednoga lüblénoga ſzvojega Sziná meo KŠ 1771, 139; stere je náſz ſzébi zoubſztom prietne vcsino, vu tom lüblénom SM 1747, 21; po Kristussi tvoiem lüblénom ſzini SM 1747, 48; vu tebi, mojem lüblénom Jezusi KŠ 1754, 239; mámo proſziti, kako lübleni ſzinkove TF 1715, 26; Lübléni moji, mi ſzmo zdai Bosji ſzinouve SM 1747, 32; proſzimo, kako lübléni ſzinovje KŠ 1754, 153; Moji lübléni prijátelje sztojijo TA 1848, 31; za oszrecsanye szvojih lüblénih otrokov KOJ 1845, 6; ka nebi mojim lüblénim dobrovolnim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; kako lübléni ſzinovje ſzvoje lübléne Otseve KŠ 1754, 153; nego, liki lübléne moje ſzini, opominam KŠ 1771, 497
lüblénejši -a -e bolj ljubljen: Jezus, Od vsze ſztvári lublenejſi KM 1783, 252
nájlüblénejši -a -e najljubši: Ete je deci te nájlüblenêši svétek BJ 1886, 38; Slaviček záto za volo lepoga pevanja je najlüblenejši ftič AI 1878, 27
lübléni -a -o sam. ljubi, ljubljeni: Vi pa, lübléni gori czimprajte váſz KŠ 1754, 2b; Lubléni! ne vörte vſzákomi dühi KŠ 1771, 732; Csinasi lubléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Vidilo ſze je nám poſzlati kvám, zlüblénimi naſimi Barnabáſom i Pavlom KŠ 1771, 390

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lüdjé lǘdi in lidjé lidí m mn.
1. ljudje: uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; nai ſze vſzih lidjé zvelicsaio SM 1747, 8; ſzvéti Bo'zi lidjé KŠ 1754, 148; ſterakoli ſcséte, naj vám vcſinijo lidjé, tak i vi csinite nyim KŠ 1771, 22; jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Geto ſzo ſtenyá vcseni lidjé ni domá nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5; Govorjenye je ono, po sterom sze lidjé od sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Atila, steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; gda zaman lüdjé med szinmi cslovecsimi ládajo TA 1848, 10; Lidjé se ga bojijo AI 1878, 7; ki ne hodi vu hudi ludi tanácsi SM 1747, 92; je ſzebé ſzám dal za vſzeh lüdi za odküplenyé SM 1747, 13; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; jeſzo vkopleni, ki ſzo od lüdih vkopleni KŠ 1771, 62; ſze vo vr'ze, i ſzklácsi od lüdi KŠ 1771, 14; Kama nepobo'snih ludih düſe ido KMS 1780, B2b; ſtera je tühih lüdih otrokom mogla dvoriti KM 1790, 60; Sztáve ti lüdi BRM 1823, VIII; Rázlocsne sztáve ludi KAJ 1848, VII; med jezero lüdi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; lübezen kvſzeim greiſnim ludém TF 1715, 41; onda vernim lüdim veſzelo sché biti SM 1747, 83; tim hüdim lidém KŠ 1754, 165; Csi pa ne odpüſztite lidém KŠ 1771, 19; navádi se bole k hiži kak lidém AI 1878, 9; je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; kai je náſz greisne lüdih odkupo SM 1747, 12; tak je na vſze lidi ſzmrt razisla KŠ 1754, 71; i tak bode vcſio lidi KŠ 1771, 14; Boug je senitev eti na ſzvejti na lidih zavüpao SIZ 1807, 41; zvon vküpszprávla raztepen lidi vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; rejšüvao je (pes) v Švájci lidi snegá AI 1878, 8; pükso küpo, naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br. 7; rejcs nám po ſzvéti lidéjh nazvejſztsena KŠ 1754, 1; ercsé nyim: pri lidi je tou, iſztina, nemogoucse KŠ 1771, 63; vu lidih pa dopádenyé KŠ 1771, 168; ſzvedok bodes pri vſzej lidi tiſztoga, ſtera ſzi vido KŠ 1771, 411; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; poſteno bode ponássanye nyegovo povſzud pred Bogom i lidmi SIZ 1807, 9; pred Bougom i lüdmi pa nej KOJ 1845, 3; Kakda sze zovéjo med lüdmi prebivajocse sztvare KAJ 1870, 10
2. določena skupnost ljudi: je nej ſteo, kaibi li v'Zidovſzkom i Grcskom jeziki, da ſzo ga vſzi lidjé nej znali, oſztalo KŠ 1771, A4b; V-ednoj fari szo sze lüdjé tak szpohüjsali KOJ 1845, 3; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3; Ali i na tou je naſe lidi pobo'zna gyedrnoſzt nadignola KŠ 1771, A5b; nego i med onimi lidmi, ki ſzo priti ſzuncsenomi záhodi KŠ 1771, A5a; z-podlo'snimi lüdmi neszmilno baratali KOJ 1848, 6; Z-Bosnie vise 40.000 ludi na Horvatsko prislo AI 1875, kaz. br. 3; odiso Spanyolszkoga, da ne vredno dr'zo kral bidti táksim lidim AI 1875, kaz. br. 3; Tak je törszko ládanye pozábilo ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; záto szo eti lidji za sztrahsne opoznani [Črnogorci] AIP 1876, br. 6, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lǘknja -e ž luknja, votlina: Luk; lüknya KOJ 1833, 164; Bila je pa lüknya, i kamen je bio na nyou djáni KŠ 1771, 305; Jeli ſztüdenecz zedne lüknye vré ſzlatko i britko KŠ 1771, 750; Gda bi pa Saul z-one lüknye vö odiſao KM 1796, 59; vi ſzte pa 'znyé vcsinili razbojnikov lüknyo KŠ 1771, 138; Kak vlüknyi ſzlavicsek BKM 1789, 414; Kak vlüknyi ſzlavicsek SŠ 1796, 119; liki oroszlán, vu luknyi, nasztregáva na porob TA 1848, 8; za lazenje po zvoranoj lüknji AI 1878, 10; Liſzicze lüknye májo KŠ 1754, 108; Liſzicze lüknye májo KŠ 1771, 26; se vlüknjaj zdržáva [vipera] AI 1878, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lùterski -a -o prid. lutrski, protestantski: Ka delajo lutherszki návuki KOJ 1845, 79; Eni predgarje szo vcsili po lutherszkom od Krisztusove vecsérje KOJ 1914, 118

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Lúther -ra m Luther: po D. Luther Mártonni zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lútost -i ž divjost: steri szo sze tou'sili Czaszari od lútoszti necslovecske groznoszti szvojega Krála KOJ 1848, 26; Varva sze divje lútoszti KOJ 1848, 316; Po etoj lútoszti szo denok nej hüdovolni szrdinczke poftissani KOJ 1848, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

lǘžarski -a -o prid. kožarski, usnjarski: Goszpoudi szo sze nej dopádnile nike sztáre – enoglászne – po lüsarszkom vlácsene peszmi pri bo'soj szlü'sbi KOJ 1845

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

macedoniánski -a -o prid. makedonski: Vu Macedoniánſzkom váraſſi po iméni v-Filipiſzi KM 1796, 128

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

májcini -a -o prid. majčken: Csi pecsatni vojszk po szüknyi csouvas, da sze szegreje, májcine lisztike papira na szé potégne KOJ 1845, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

màk -a m mak: Mák; mak KOJ 1833, 164; mak po kébli 15–13 frt AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

maleríja -e ž slikanje, slikarstvo: Karol .. i on je po tom maleriji postenyé szpravo med Vogrinami KOJ 1848, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

máli -a -o prid.
1. majhen, mali: Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; Ne boj ſze máli ſereg KŠ 1771, 213; Li máli csaſz trpi nyeg’vo odhájanye BKM 1789, 406; da bi eden máli csaſz po ſzvojem trudi KM 1783, 216; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Máli vucsenik knige neszé KAJ 1870, 6; Máli vért AI 1875, kaz. br. 8; máli dervár neprehenjano klüka AI 1878, 3; ſlab sem ino máli BJ 1886, 7; Dokecs je decza mála bila KM 1790, 84; Eta mála stvár je bole nücliva AI 1878, 10; ki ſzi tüdi edno málo deite poſztano ABC 1725, A6b; bilou je zburkanye nej málo med vitézmi KŠ 1771, 380; je i máloga gucsa bio KŠ 1771, 431; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega TA 1848, 9; ka je vu šoli od máloga Jezuša zaslišala BJ 1886, 4; neili leprai drügi nábosni knig, nego eſche i ete mále kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; záto tákſim vámje potreibno biti, kako toi máloi Deczi TF 1715, 8; záto jako máli ali berſei nikakvi haſen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ino povéksávai tvoi mali sereg ABC 1725, A7a; vzemi záto ete máli dár KŠ 1754, 12a; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; Edna mati je ednoga máloga sziná mela KAJ 1870, 187; kágda bi mogli vto málo Deczo noter vczepiti TF 1715, 6; steri zdai edno malo vreime ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; csi za kaksté málo delo Bogá zezávamo KŠ 1754, 21; ka nebi prikázao toti málo iszkro KOJ 1833, IIII; Po malom vrejmeni pa, priſztoupili ſzo niki KŠ 1771, 92; ka bodes cſinécſi cſi de ti po malom császi pravo KM 1783, 205; po malom vrejmeni i vám je ſzem priti SŠ 1796, 78; pa gvüsno domá osztáne pri szvojem málom pojbeci AI 1875, kaz. br. 7; vu máloj hüdoubi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; neboidi náz ſzrám ſztov malov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; naj bi kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtámpanye eti máli ali dönok puni kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ka nebi mojim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; na vogrszki Jezik vcsiti szvoje mále vucsenike KOJ 1833, III; či tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3; odzvüna se povékša z obsednjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4; dobro delnikom, velikim i malim SM 1747, 2; Vſzejm lidém, velikim ino málim KŠ 1754, 4; Proſzimo obarui náſz tve verne, velike ino male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj velike i mále KŠ 1754, 267;
2. mali: ſzem pa pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa czejli návuk razdejlo KŠ 1754, 5b
3. v zvezi mala meša praznik Marijinega rojstva 8. septembra: Na mále Meſſe, ali Márie narodjenyá, dén KŠ 1771, 849; Evangy. na Mále Meſe, ali Devicze Márie rodjenyá dén KŠ 1771, 4
nájménši -a -e najmanjši: Kakda bi tak mogao kraj vzéti te naj ménſi grejh KŠ 1771, 445; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Ár ſzam jaſz te naj ménſi med Apoſztolmi KŠ 1771, 521; steroga najménsi táo toga celoga imé noszi AIN 1876, 10; I ti Betlehem ſzi nej náj ménſa KŠ 1771, 7; da ſze je ni te naj ménſe piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 114; Nikaj, ni to naj ménſo rejcs KŠ 1754, 48; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; da vnaj ménsem dugoványi KŠ 1754, 233
máli -a -o sam. mali: vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni TF 1715, 19; Ali vnogo sze more escse vcsiti, ka naj vsze eno do máloga pozna, stero znati csészt nyagova 'zelê AI 1875, br. 2, 5; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; nad málim ſzi bio veren KŠ 1771, 84; Vidite, da ne zavr'zrete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, AB (2); k-tomi czili te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; za malo dr'sécsi ſzvojo zgübleno veliko praviczo KM 1796, 19; Ki pa ne zna, csini pa kaſtige vrejdna dela, bit bode zmalim KŠ 1771, 214; Kaj je po oznanenyej meni na znánye dáo ſzkrovnoſzt: liki ſzam pred tejm zmalim piſzao KŠ 1771, 578
nájménši -a -e sam. najmanjši: ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ar me vſzi ſzpoznajo, od naj ménſega 'znyih KŠ 1771, 684; Vidis, ne zdr'závas Li náj ménſega tála BKM 1789, 261; Drügoucs náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; liki ka bi ſzpácso ednoga eti naj ménſi KŠ 1771, 227

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

málički -a -o prid. majčken: Paveo, zdèacskoga Paullus málicski, zhája KŠ 1771, 431; od materé, gda szem máliczki bi KAJ 1870, 56; od trdi vötrov ſze gonijo, dönok ſze od málicskoga veſzla tá pelajo KŠ 1771, 750; V-tom meszti málicski Czaszarje i Králi zrászto gori KOJ 1845, 140
málički -a -o sam. mali: Jeli ſzte nigdár nej ſteli, kaj zvüſzt ti málicski ſzi ſzi hválo ſzpravo KŠ 1771, 69; Po vüsztaj ti málicski ino czeczajoucsi grüntao szi TA 1848, 7; ino ſzi je najzvejſzto tim málicskim TA 1848, 37; i ki prevecs nihájo tim málicskim TA 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

màlogdà prisl. malokdaj: grum vdári, ka sze po zimi malogda godi KOJ 1845, 103; Viste, láni szte me v-sôlo Malogda poszlali KAJ 1870, 23; Zdaj sze malogda kaj imenitnoga zgodi AIP 1876, br. 9, 1; Küri teško letijo i se záto malogda s tla vzdignejo AI 1878, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mandàle -àl ž mn. mandlji: ár je v-Radgonyo sla po zácsimbo, po fige, mandale SIZ 1807, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mandìgati -am nedov. mahati jo, iti, hoditi: ali po dolê i trávniki zcsaszoma zácsa mandigati KAJ 1870, 86; gda bi Luther proti Witebergi mandigao KOJ 1845, 68; i te drügi je zcsaszoma za nyim mandigao KAJ 1870, 130

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mandríl -a m mandril, opica: mandril, šteroga je večkrát po menažeriji viditi AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

manjìca -e ž lenuhinja: ár je hi'se vörna pomocsnicza, velika manyicza SIZ 1807, 52; Kcsaſzi pa i manyicze bodoucse vcsijo ſze okouli hoditi po hi'zaj KŠ 1771, 640

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

manjǜkivanje tudi manjìküvanje -a s lenarjenje: te naj vékſi zrok je manyükivanye KŠ 1754, 44; Po manyükivanyi KŠ 1754, 50; na hotlivoſzt pobüdjáva manyiküvanye KMK 1780, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

manjǜkivati in manjìküvati -üjem tudi -am nedov. lenariti: Henyélni; manyiküvati KOJ 1833, 361; kak je potrejbno vſzeſzkouſz moliti, i nej manyükivati KŠ 1771, 230; je nej ſzlobodno Csloveki manyükivati BRM 1823, 361; Zvünejsnyim tálom manyükije KŠ 1754, 36; zidár nemanyükiva KAJ 1870, 74; Csi manyükijemo KŠ 1754, 24; Po jejsztvinaj vnougi doma manyiküjo BKM 1789, 448; po jejſztvinaj vnougi, domá manyiküjo SŠ 1796, 105; Csemi moski nemanyiküvajo KOJ 1845, 42; dönok je nej manyiküvao KM 1790, 42; Ali dönok je nê manyükivala KAJ 1870, 13; Vrág, i ſzvejt Szta nej manyiküvala BKM 1789, 393
manjükivajóuči -a -e ko je lenaril: vö idoucsi najſao je drüge manyükivajoucs ſztojécse i ercsé nyim KŠ 1771, 64; nego kaj ſzam nej nad vami manyükivajoucsi le'zao KŠ 1771, 551; vido je drüge ſztojécse na pláczi manyükivajoucse KŠ 1771, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

márati -am nedov., navadno z nikalnico
1. marati, izraža voljo, željo osebka: Bánni; 'salüvati, márati KOJ 1833, 151; Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113; Goſzpodne, ne máras, ka me je ſzeſztra moja ſzamo nihála ſlü'ziti KŠ 1771, 205; premiszlivsi, ka szpameten plantavi nemára, csi gli czigütajo one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. zanimati se, meniti se: Nai erjüje Satan, kak divji oroſzlán, Nikai ne máram SM 1747, 76; Goſzpodne csi li tebé mám, nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; Ali nikaj ne máram, ni düſa moja mije nej drága KŠ 1771, 405; Dönok za tá nemáram SŠ 1796, 100; velijo nyemi: vucsiteo, známo; i za nikoga ne máras KŠ 1771, 140; Dönok ti nemáras za tve zvelicsanye SŠ 1796, 9; za ta düsevna i za ta zgoránya czilou niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; Te ſzvejt za nyega nemára SŠ 1796, 122; ki nemára za nevernike, ali postüje te bogábojécse TA 1848, 11; za cérkev pa malo mára KAJ 1870, 6; Ali oh kak malo máramo za te neſzrecsne KM 1796, 27; Vu trdoſzti vasoj, Gda nikaj nemárate BKM 1789, 10; Kak ſztojite pred nyim, da nika nemárate BRM 1823, 5; Nemárajo za poſtenyé BKM 1789, 344; Nemárajo vnougi za té ricsi SŠ 1796, 20; je onkris pretrpo, i nei je máral za ſpot SM 1747, 28; ali Gallion je nikaj za tou nej márao KŠ 1771, 399; Paveo je za vſza malo márao, i na nikoj je nej pazo KM 1790, 34; oni ſzo pa nej márali za nyé, i odisli ſzo KŠ 1771, 72; nemárai za lüczko nikokovo blágo, ne selei lüczki sen SM 1747, 89; Szluga ſzi pozváni? Ne máraj KŠ 1771, 502; csi za tákſe zvelicsanye ne bomo márali, ſtero ſze je zácsalo po Goſzpodini KŠ 1771, 673
3. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: Ka jas máram! – odgovori Jožek – samo idi povej BJ 1886, 5; Oni ſzo pa erkli: ka mi máramo, ti vidi KŠ 1771, 93; kaj ſzi máram za ſzvejt BKM 1789, 283
marajóuči -a -e marajoč: i za dobra dela nikaj nemárajoucs na szamo vöro sze zanásati KOJ 1845, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

María in Mária -e ž Marija, Kristusova mati: Maria ABC 1725, A3b; Ovo, (Maria) ednoga ſziná porodi SM 1747, 10; zarocsena mati nyegova Mária Jo'zefi KŠ 1771, 5; kakti Csloveka je Mati bila Blá'sena Divicza María KMK 1780, 14; od Devicze Márie vu vreimeni porogyen TF 1715, 22; porodil sze ie od Devicze Marie ABC 1725, A5a; porodoſze je od Devicze Marie SM 1747, 44; ſze je i od csiſzte devicze Maríe vu vrejmeni naroudo KŠ 1754, 91; Jákob je pa poroudo Jó'zefa mo'zá Márie KŠ 1771, 5; Nej je tou te teſzács, ſzin Márie KŠ 1771, 118; poroudo ſze je od Divicze Maríe KMK 1780, 7; Devicze Márie peſzen BKM 1789, 16; Angel je rekal Marii SM 1747, 10; Litaníe k-Blá'senoj Div. Maríi KM 1783, 85; Poſzlo je Gabriel angyela Vu meſzto Názareth, Kdeviczi Márii BKM 1789, 17; V-Názareth je poſzlao Gábriel Angyela, Márii znati dao BRM 1823, 10; Jó'zef neboiſze kſzebi prijéti Mário 'zeno tvojo KŠ 1771, 6; ka ſzi nám hválo zdávanya példo po Diviczi Márii pred náſz djáo KŠ 1771, 847; najsli ſzo etó dejte zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

márjanje -a s
1. zatiranje: po dvöj ſzlejdnyi zapouvidaj ſze zapovidáva .. hudi náklonoſzt márjanye KMK 1780, 45
2. ubijanje, morjenje: po razposzlanoj szvojoj vojszki z-vu'siganyom, razdiranyom, ino márjanyom je po vszem Országi tákso sztráhoto napravo KOJ 1848, 90

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

màrof -a m pristava: Okouli onoga meſzta ſzo pa bili marofje toga prednyejſega etoga zátona po iméni Publiuſa KŠ 1771, 427; i kamakoli je ſou vu veſznicze, ali marofe KŠ 1771, 122

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Màrtin in Márton -a m Martin: Sz. Mártin KŠ 1771, 813; Obete'sao je Martin KM 1790, 42; Doktor Luther Mártin KOJ 1845, 53; po D. Luther Mártonni vküp zebráni TF 1715, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

màsen -sna -o prid. masten: po masznoj jesztvini obcsuje AIP 1876, br. 5, 7; dobra je pecsénya, z-dobrov maſznov kásov SIZ 1807, 36; maszne recsi KAJ 1848, 172; naj norcza k-szebi zvábi, i z-masznimi recsmi sziti KAJ 1848, 250; pren. Matyas z-lejpim i másznim obecsanyom poftissa KOJ 1848, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

máščava -e ž mast, maščoba: Szvinszka máscsava po centi 40 frt. AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Mátaj -a m Matej: koteroga je ſzvéti Matay uu .. popiſzau TF 1715, 38; Tak piso Mátaj KŠ 1754, 201; Mátaj zhája 'Zidovſzke rejcſi KŠ 1771, 1 (Bla); Szvéti Mátaj KM 1783, 93; Mátaja Evangélium KŠ 1754, 3; Evangyeliom pouleg piszma szvétoga Mátaja KŠ 1771, 1 (Bla); vido je ednoga csloveka ſzedécsega na máuti po iméni Mátaja KŠ 1771, 28; pri ſzvétom Matay na ſéſztom táli TF 1715, 25; Pri Sz. Mátaji na 16. táli KŠ 1754, 193; Pri ſzvétom Máthaj vnyega séſztom táli BKM 1789, 180; pri ſzvétom Máthei BKM 1789, 337; Pri ſzvétom Máteji BKM 1789, 447; tak právi Kriſztus pri Mátaji SŠ 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

màti mátere ž
1. mati: Mater Mati KMS 1780, A9; Mati Anya KM 1790, 95; ali ſze pak Otecz ino Mati zcſéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; prva mati Ejva KŠ 1754, 96; zarocsena mati nyegova Mária KŠ 1771, 5; ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; Edna mati je ednoga máloga sziná méla KAJ 1870, 8; Mati sze trüdila AI 1875, kaz. br. 7; oča ino mati BJ 1886, 9; na prſzaj materé moje le'zao KŠ 1754, 242; ocsé ſzvojega i materé ſzvoje KŠ 1771, 50; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; Ednoga očé i edne materé deca BJ 1886, 9; ki hüdougucsi Ocsi, ali materi KŠ 1771, 50; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7; Szvojoj materi je pa nejvüpao ovaditi BJ 1886, 9; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega, i mati tvojo SM 1747, 45; Oczo ino mater ti vſzigdár rad postüi SM 1747, 88; vzemi to dejte i mater nyegovo KŠ 1771, 8; Kaj Bog nyô odlocsi, I za mater zvoli BRM 1823, 10; najsli ſzo tó dejte zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; Sto ſzo Otsevje i Matere vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; pren. Greihov mati gyjzdoſzt SM 1747, 77; Tejlo pa nyegovo materi zemli SŠ 1796, 6
2. v zvezi Mati Cerkev Cerkev: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa ſz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; i ſzvéta Mati Czérkev, pred náſz dála KMK 1780, 4; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſztus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 1807, 10; kotera je od ſzvéte Matere czirkvi noter vzéta TF 1715, 20; Od szvéte Matere Czérkvi KŠ 1754, 129; Deſzétere zapouvidi i Sz. Materé Czerkvi petére zapouvidi KMK 1780, 6; vu ſzvétoi Materi Czirkvi delajo TF 1715, 35; ſze naj tak ponása praj k-'seni ſzvojoj, liki Kriſztus Jeſus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; vörjem jedno ſzvéto Mater Czirkev kerſchánſzko TF 1715, 23; vöriem iedino ſzvéto mater Czirkev kershánszko ABC 1725, A5a; po steroi ſzvéto Mater Czirkev plánta SM 1747, 35; naj mater czérkev na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Vörjem Szvéto krſztsánſzko Mater Vzérkev KMK 1780, 7; Jeru'zálem, znamenüje ſz. Mater czérkev BKM 1789, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

máutnar -a m mitničar: i vido je ednoga mautnara, po iméni Levia KŠ 1771, 181

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

méd -a tudi -ǘ m med, sladka snov: Ti ſi Méd i mlejko vmoji vüſztaj KŠ 1754, 272; bodo ſzlatke, liki méd KŠ 1771, 785; Ti ſzi Méd i mlejko vmoji vüſztaj BKM 1789, 455; Méd po centi 20 frt. AI 1875, kaz. br. 8; gúcsanya tvoja, ſzlatkejsa ſzo od medü KŠ 1754, 4; tva vrejdnoſzt, Szlatkejsa od méda BKM 1789, 80; moro dokoncsati méda-brátvo AI 1875, kaz. br.; Mlejko i méd bode jo KŠ 1771, 816; Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; i méd tüdi dobimo AI 1875, kaz. br. 8; včéle méd i vosk beréjo AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

med predl.
I. s tož.
1. za izražanje usmerjenosti: Niſtero je pa ſzpadnolo med trnye KŠ 1771, 42; da ſzo Bo'zo ſz. rejcs med pogane neſzli KŠ 1771, A5b; Boug dáj med nyiva lübéznoſzt SIZ 1807, 6; ki sze med pleve mejsa, ga szvinye pojejo KOJ 1845, 6
2. za izražanje razdeljevanja: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53
3. za izražanje pripadnosti: On náſz med te odebráne notr vzeme KŠ 1754, 126; po gorivzétji nezbrojenih szlovenskih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8
II. z or.
1. za izražanje položaja: ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio TF 1715, 19; kaiſzeje med vſzeim Boſim ſztvorjenyoum nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41; nai tak razsté tvoi ország med nami doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; ino je med nami gori poſztavo reics, toga zmirjeinya SM 1747, 16; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; Med ſtirami je on náj prednyejſi Evangyeliſta KŠ 1771, 2 (B1b)
2. za izražanje pripadnosti: niti je nej dáno drügo imé pod nébov med lidmi, vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; poſztavo je je na ſzrejdi med nyimi KŠ 1771, 58
3. za izražanje medsebojnega odnosa: Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; Oni ſzo ſze pa ſtükali med ſzobom govorécsi KŠ 1771, 53; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzvêta národmi BRM 1823, 101; Goszpodüj med nepriátelmi tvojimi TA 1848, 93; Med poszlavci najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1; gda vu Kri'sanyi vſzáko med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8
4. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ki ſze zdai med ſitkom ino ſzmertiom vertj (boji) SM 1747, 63; Med Bo'zov szlü'zbov BRM 1823, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mèja tudi méha -é ž meja: ſteri mejou razmecse, vgriznega katsa KŠ 1754, 62; Mehô szi nyim polo'zo, stere nepresztôpijo TA 1848, 84; naj mi Szlovenye na poudnésnyoj Orszácskoj mejji bi prebivali KOJ 1833, VII; Ár ſzo oni ſzouſzidov mejé z-mejſzt gibali KM 1790, 70; Veliko jih je i na persiánszke mejé odislo KOJ 1848, 7; Nyive sze po meháj locsijo od edendrüge KAJ 1870, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

méjšanca -e ž zmešnjava: Sztvoriteo .. vidilo sze je nyemi, po preminenyi nász z- vszakojacskimi nevolami, i zmejsanczov pohájati KOJ 1833, IX

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

méjšanje tudi méšanje -a s
1. mešanje: nisteri pa zmêsanyom (vino) pokvarijo AIP 1876, br. 2, 8
2. združevanje: Boug, Eden je po gori vzétyi cslovecsánſztva vu Bo'sánſztvo. Eden iſztina, nej z-mejsanyem bojstva, neko z-jedinſztvom Persóne KM 1783, 15
3. upor: I napunyeno je czejlo meſzto zmejſanyem KŠ 1771, 402
4. zmešnjava: Grô'zanye, mêsanye itak trpi AIP 1876, br. 7, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

menažeríja -e ž menažerija: Mandril, šteroga je večkrát po menažeriji viditi AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

menjáva -e ž zamenjava: Pri pasztérni národaj je menjyáve blágo 'zivincse bilo AIP 1876, br. 10, 2; Poznavci konjov spoznajo konjsko starost po menjávi zob AI 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

menòti -ém nedov. meti, mečkati: Örleni; mleti, menoti KOJ 1833, 168; i zácsali ſzo vucseniczke nyegovi po pouti idoucsi menoti vlatovjé KŠ 1771, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mentǜvati -ǘjem in mentùvati -ùjem dov. rešiti: Naj náſz tak i vekivecsne kaſtige mentüje KMK 1780, 30; On Naſz pekla mentüje BKM 1789, 28; Mentüje nyemi vsze nyegove koszti TA 1848, 26; da bi náz Boug od vſzeih nevoul obarvau ino mentüvao TF 1715, 30; Da bi náſz ſzojov ſzmrtyov, Od ſzkvárjenya mentüvo BKM 1789, 18; mentui me na pokonczi SM 1747, 68; me pomozi, Ino mentüj mouk peklénſzki SŠ 1796, 162; kai ſzi mene od huda mentuval SM 1747, 64; ka ſzi mené od hüda mentüvao KM 1783, 221; Ar náſz je pekla mentüvo BKM 1789, 60
mentǜvati se -ǘjem se rešiti se: Da bi mogo Zſzega zla ſze mentüvati BKM 1789, 176; mouk ſze mentüjemo SŠ 1796, 36
mentǜvani -a -o rešen: Mentüvan krvávih poszlov je szpráviscse dr'sao KOJ 1845, 66; vojnicske szkrbi mentüvan Károl réd naszlednisztva naprávi KOJ 1848, 106; I mentüvane protivne skode Sze vküpveszelijo KAJ 1870, 114; Po nyem mentüvani veke bodemo BKM 1789, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mèra tudi méjra -e ž mera, enota, priprava za merjenje: Eſzi ſzliſi kriva vága, i mera KŠ 1754, 50; Eto prinasz tüdi gorivzéto mero szo francusi goriszpravili AI 1875, kaz. br. 6; Pri dugôcsoj meri zdaj stiri razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; pren. je pa dána miloſcsa pouleg mere dára Kriſztuſovoga KŠ 1771, 580; Pomiluj nász pouleg mere, oh Boug tvoje dobroute KM 1783, 260; I vi napunyávate mero ocsév vaſi KM 1783, 78; Ár nyemi ne dá Boug po meri Dühá ſzvétoga KM 1783, 274; Boug váſz vu dike meri Prineſzé vſzé kmeni SŠ 1796, 101; i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode vám nazáj merjeno SŠ 1796, 21; Ár ſterov mejrov bodte merili, ſztiſztov bode SŠ 1796, 185

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mèrtik in mèrtük -a m
1. mera, priprava za merjenje: i potom je po prêk za méter–mertük imenüvan AI 1875, kaz. br. 6; Preobrácsanya sztároga mertüka na nôvoga nê je vszáki vcsen AI 1875, kaz. br. 6; Nôvi mertük tak obrácsaj AIP 1876, br. 1, 1; szamo dvá mertüka bodeta nücaniva AIP 1876, br. 1, 6; Nôvi mertüki leh'zêsi bodo vracsuni AIP 1876, br. 1, 6; Od nôvi mertükov AI 1875, br. 1, 2; nôve mertüke nücajo AI 1875, kaz. br. 6; pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6; da szo sztárimi mertükami zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6
2. metrum: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b
3. dopustna stopnja, količina česa: kaj ſzmo vö zmertüka po'zmécsani bili KŠ 1771, 529; Tak i Boug mertik derſi SM 1747, 73; Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Vcsi nasz vu vszem mertük dr'zati KAJ 1848, 124; Vu vszem djányi mertük dr'zi KAJ 1870, 18; ta Doika pomali zmertükom püſcsa mleiko TF 1715

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mertüčlívost -i ž zmernost: Naj je vmeni mértücslivoſzt BKM 1789, 399; Mertücslivoſzt i treznoſzt BRM 1823, VII; Vcſio je na mertücslivoſzt KM 1796, 104; Ár mi dá mertücslivoszt KAJ 1848, 201; dr'zi náſz po tvojem ſztráhi vu mertücslivoſzti KŠ 1771, 853; Jejſztvina pitvina vmertücslivoſzti BKM 1789, 364; nego i zmertücslivoſztjom KŠ 1754, 47; nego i zmertücslivoſztjov KŠ 1754, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mesaréjnje tudi mesárjenje -a s mesarjenje, množično ubijanje: ka je sztrasno meszarjenye posztanilo KOJ 1848, 120; nyim Büdino po meszarejnyi szrecsno z-rouk odvija KOJ 1848, 99; klánye i meszárenye narédi KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mesnìca -e ž mesnica: Ka gyejzdis Vu Jeru'zálem kmeſzniczi BKM 1789, 2; Stera meszniczo odprto po szvejti noszi KOJ 1845, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mèsto tudi méjsto -a s
1. mesto, večje naselje: i vſzáko meſzto ali hi'za razdeljena prouti ſzebi KŠ 1771, 39; I gda bi ga poznali tiſztoga meſzta mo'zjé KŠ 1771, 49; zMeſzta Betlehema KŠ 1771, 3 (B2a); Ki sz-tühinszkoga meszta trsztje scsé kupiti AI 1875, kaz. br. 8; le'zi bode liki meſzti onomi KŠ 1771, 32; Teda ga je vzéo vrág vu ſzveto meſzto KŠ 1771, 11; Vu meſzto Názareth KŠ 1771, 17; szi naprávijo csüdno meszto Benetke KAJ 1848, 4; Etakše selo se za mesto ali za váraš zové BJ 1886, 22; Stámpano vSaxonii vMeſzti Halla TF 1715, 1; I, tá pridoucſi prebivao je vmeſzti, ſtero ſze veli Názareth KŠ 1771, 9; v-sterom meszti sze orszácsko szpraviscse odpré AI 1875, kaz. br. 1; na porüsenyé trdnimejſzt KŠ 1754, 161; vno'zina lüſztva od Galilee, i deſzét mejſzt KŠ 1771, 13; Teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam KŠ 1771, 36; ne ſzkoncsate mejſzta Izraelſzka KŠ 1771, 33; gráde i meszta dao obzidati mocsno KOJ 1848, 8; akoſze glih v niſterih meiſztih, katechiſmus reczitüje TF 1715, 5; geto ſzo ji vnogo vnougi mejſztaj pripelali KŠ 1771, A5b; Obari náſz zevſzejmi mejſztami, veſzniczami KŠ 1754, 224; pren. I ovo, vſze meſzto je vö slo pred Jezuſa KŠ 1771, 227
2. nedoločen kraj: Meſzta i vrejmen, ka gde? i gda? je piſzao, pravicsno neznamo KŠ 1771, 338; Golgotha, tou je, temena meſzto KŠ 1771, 95; vnebéſzaj, vpékli, Trétyega meſzta pa nejga KŠ 1754, 151; bi sze Roditelje obodvoujega meszta bole szpoznali KOJ 1833, XVII; odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; Törki szo z-vnogih mesztaj voodtirani AI 1875, kaz. br. 3
3. kraj v naravi ali prostoru: Kak zárocsnik z-ſzvega meſzta, Zisoje BKM 1789, 4; ono [šibo] je nepreſztano ſcsuko, naj bi ſze z-meſzta genola KM 1790, 18; je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; ſzvetloſzt, (ſzveicso) stera vu kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; Vſzigdár i vſzaksem meſzti, gdekoli ga molimo KŠ 1754, 182; To drugo je pa ſzpadnolo na pecsinſzka mejſzta KŠ 1771, 111; Düso mi razveſzeli vszáki mejstaj BKM 1789, 4; Szvojo 'sivino ſzo vnogokrát po prepovejdani mejſztej paſzli KM 1790, 70; pren. Oh nebésza, prelejpo meszto KM 1783, 183; On je vnougom meſzti, Vu vecsérji, vu rejcſi nazoucsi BKM 1789, 9; Touje moie meſzto, gde vi bodte ſztali SM 1747, 83; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 1747, 78; Nám meſzto ſzprávlat ide BKM 1789, 109; Ponizno 'zele ſzrdcze, V-nyem ſzi meſzto ſzprávi BRM 1823, 1823, 6; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848, 8; i kvár, ſteroga je vcsino, na meſzto poſztávi KMK 1780, 75
4. položaj, funkcija: najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
5. odlomek pisanega, govorjenega besedila: nej z-Szvétoga Mátaja Evangyelioma (ár je vnougom meſzti dugsi i vnoga má) KŠ 1771, 102; Liki i v drügom meſzti právi KŠ 1771, 678; ſztáre peſzmi ſzem na meſzti nihao BKM 1789, 4b
6. mesto na telesu: i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1783, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mèti mám nedov.
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Miklóš -a m Miklavž, Mikloš: Szvéti Miklós KM 1783, 94; Miklóš, Vince BJ 1886, 32; Na ſz. Miklóſa püspeka dén KŠ 1771, 842; po Küzmics Miklósi KM 1796, (1)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

milosr̀cen -cna -o prid. dobrosrčen, usmiljen: miloszrczen je po vszejh szvojih Országaj krivice vöpüszto KOJ 1848, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mìlošča -e ž milost: miloſcha nyegova kmeni TF 1715, 41; nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; Miloſztsa KŠ 1754; ſze Bo'za miloscsa nazvecsáva KŠ 1754, 197; nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; miloſcsa, vöra KŠ 1771; Ka je Bo'sa miloſcsa na zvelicsanye potrejbna KMK 1780, 6; Miloſcsa ſzvétoga Düha BKM 1789, 119; Miloscsa váſz iscse BRM 1823, 8; vecsna miloscsa KAJ 1848, 3; tou vſze on ſzvoje miloſche csini TF 1715, 21; kai szi mené sztvoie nezgovorne milosche obaruval ABC 1725, A5b; Csi kai oblübi zmiloſcse SM 1747, 75; nego li zmiloſtse kaj podili KŠ 1754, 81; naj 'znyegove miloscse ürocsniczke boudemo KŠ 1754, 190; Mámo 'znyegove miloſcse KŠ 1771, A3b; miloſcse puna KM 1790, 109; Od ſzvétoga Dühá miloſcse BKM 1789, 6; kakti urocsnika miloscse Bo'se SIZ 1807, 10; Kak velikoszt miloscse bo'ze KAJ 1848, 6; ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 439; A miloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; ino nyegovo miloscho zcsakávaio ABC 1725, A6a; Nego tvoio miloscſo, stero dávas SM 1747, 90; Milostso pa obejcse KŠ 1754, 67; Moremo Bo'zo miloscso nazáj iſzkati KŠ 1754, 192; Vſzákomi miloſcso KŠ 1771, A2a; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; vcsini z-menov tou milosco KM 1796, 27; naj dá miloſcso vſzejm BKM 1789, 8b; naj dá vſzem vecsno miloscso BRM 1823, IV; Vdáblam miloscso KAJ 1848, 5; Molitev za miloszcso TA 1848, 19; ſzvétoga Dühá podeli, po ſteroga miloſchi mi vörjemo TF 1715, 27; inu vu tvoioi miloſcsi nigdár nezdvoim SM 1747, 56; bogat bodoucſi vu ſzvojoj miloscsi KŠ 1754, 117; po miloſcsi ſzte tak zvelicsani KŠ 1771, 576; Boug je vu ſzvojoj miloſcsi KMK 1780, 10; ſzta bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; vu modrouszti, i miloscsi pred Bougom KOJ 1845, 3; i zmiloscsom ſzvojom vſzigdár prigleda náſz SM 1747, 84; ár ſzte pod miloscsov KŠ 1754, 116; Hválo dájem za váſz nad miloſcsov Bo'zov KŠ 1771, 490; ſz-tvojom Bo'sánſzkom miloscsom napuni KM 1783, 1; On je Zmiloscsom nazaucsi BKM 1789, 10; blagoszlovis z miloszcsov TA 1848, 5; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ministérium -a m ministrstvo: Po dokoncsanyem goripisza miniszterium naprê prilo'zi AI 1875, kaz. br. 2; steromi miniszteriuma 'zelênye neodgovárja AI 1875, kaz. br. 2; vödáne po ministeriumi vadlüványa KAJ 1870, (1)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

minóuti tudi minóti -ém dov. miniti: I dáj nám vu právoj vöri, Sztoga ſzvejta minouti BKM 1789, 148; Znás, da minés SŠ 1796, 170; Jezusa Orſzág neminé BRM 1823, 65; Eto goszpodsztvo nyim zdaj miní AIP 1876, br. 4, 2; oſztáne nazoucsi, dokecs tejva ne minéta KMK 1780, 62; Sztáro leto je minoulo BKM 1789, 47; Štiri léta minolo, ka blizi nász nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; Gda je pét let minolo AI 1878, 8
minóči tudi minóuči -a -e minevajoč, izginjajoč: Cslovek dnévi nyegovi szo kak szencza minócsa TA 1848, 117; Minoucsa tü hi'sa, tam nepreminoucsa SŠ 1796, 83
mínjeni -a -o minuli: Po minyeni vnogi letaj AIP 1876, br. 4, 6; Vu minyen meszeci AI 1875, br. 1, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mirénje tudi mirjénje -a s pomiritev: Za mán delo sze pokázalo, ka je od nasega kraja vcsinyeno za volo mirênya AIP 1876, br. 5, 3; po Kristussi po sterom ſzmo zdai eto mirjénye zadobili SM 1747, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mižùrkanje -a s mežikanje: ka nye lüsztvo zacsinya odürjávati, ka nyim je pokázalo po misurkanyi, muvlenyi KOJ 1914, 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mládi -a -o prid.
1. mlad: gda ſzi mládi bio, ſzám ſzi ſze opasüvao KŠ 1771, 335; mládi ſzam escſe BKM 1789, 408; Za skolnika je eden mladi, zvoleni KOJ 1845, 4; eden mládi 16 let sztar szin AI 1875, kaz. br. 3; le'zála, kak ta mláda deca AI 1875, kaz. br. 7; z-dúgocsov pa mláde pameti KOJ 1833, IIII; stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VIII; Ár gda bi mládo králeszko csér Ildiko szi pridjáo KOJ 1848, 5; i cſiſzto je mládo vrbje KM 1790, 76; I dáli bi áldov .. ali dvá mláda golouba KŠ 1771, 169; ali ga ti mládi orlj pojejjo KŠ 1754, 32; Drejvje tráva, i czvejtje, Mládi ſzo vradoſzti BKM 1789, 93; poſzlüsávczov ti mládi KŠ 1771, 659; vnogo mládi bojnickov hercegovinancom na pomôcs odévsi AI 1875, kaz. br. 3; ſteri dá hráno tim mládim vranicſom TF 1715, 47; ino hráno tim mládim vranicsom ABC 1725, A6a; Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4; Nasledüje závce, mláde srne AI 1878, 9; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7
2. v zvezi mlado leto novo leto: Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mladom leti Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 55; steri sze z-szvétkom nôvoga (mladoga) leta zacsne KAJ 1870, 160; nam sztôpi v-hi'zo mládo leto KAJ 1870, 60
mlájši -a -e mlajši: Mlájſi ſzin pa Ádama je bio paſztér KM 1796, 8
nájmlájši -a -e najmlajši: nego te naj vékſi med vami naj bode, liki te naj mlájſi KŠ 1771, 246; Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi, sészt najmlájsi poszlavcov zapernike gorizazové AI 1875, kaz. br. 1
mládi -a -o sam. mladi, mladič: Mládi ABC 1725, A3b; Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvejtom KŠ 1754, 271; Vis, vu gnezdi mi mláde pocsivajo KAJ 1870, 15; Stirim mládam szi jo noszim KAJ 1870, 58; csaplo ka szvoje mláde z-ednoga türna neszé KOJ 1848, 4; Z-kêm krmijo szvoje mláde KAJ 1870, 14; V ednom leti osemkrát má mláde AI 1878, 24; stvári, štere svoje mláde docecávajo AI 1878, 5; Ka bode se pa sirótami mládimi godilo BJ 1886, 18
mlájši -a -e sam.
1. mlajši: I ercsé te mlájſi ſzvojemi ocsi KŠ 1771, 222; No mlájsi, zaberte vi ednoga AIP 1876, br. 1, 7; nego ga opominaj, kak ocso, mlájse pa, liki brate KŠ 1771, 640
2. otrok: gda mlájse po szvétesnyem goroblecseno prvle, kak v Cérkev odide k-szpovedi KOJ 1845, 19; Mlájsi brezi potrejbnoga povcsenyá vu vrszti sze povéksávajo KOJ 1845, 3; Pa mlájsi domá okoli goszodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7; szo sze i mlájsi na passi vajali KAJ 1848, 49; bi teliko senszkih mlájsov odposzlali vu kákso vogrszko vész KOJ 1833, XVI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

mléiko tudi mléjko -a s mleko: tej (mlêko) AIN 1876, 10; Ali ſto paſzé csrejdo i zmlejka csrejde ne jej KŠ 1771, 506; poſztne dnéve pa z-mlejka, i z-bilicz vſáke féle hráne zdr'závamo KMK 1780, 55; kako goder ta Doika pomali zmertükom püſcsa mleiko, vu vuſzta TF 1715, 6; Mlejko i méd bode jo KŠ 1771, 816; Dête mleko 'zelévcsi AI 1875, kaz. br. 8; Vu feobnice pa vino, mlejko, derva dêvajo BJ 1886, 7; Po malom mlejki ſze hráni BKM 1789, 25; zmaterinſzkim mleikom navküpe noter vczepiti TF 1715, 6; Jezus z-Dejve mlejkom nadájani KM 1783, 72; sze naj ne zmêsa z-máternom mlêkom AI 1875, kaz. br. 7; pren. Ár tu je zagviſno to Düſſevno mleiko TF 1715, 6; Tiſzi Méd i mlejko vmoji vüſztaj KŠ 1754, 272; dabi nei li ſzamo drobna decza zetoga mleiko ſzpoznanya Bosjega zaimati mogli SM 1747, 1; rejcsi Bo'ze brezi jálnoſzti bodoucse mlejko 'zelte KŠ 1771, 705; liki ki mlejko potrebüjete KŠ 1771, 679

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.