ahker m, F
5,
menianum, -ni, en
ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6;
pergula, en
ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
podium, -ÿ, ena loupa, ali
ahker pred hiſho;
protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali
ahkerji per hiſhah;
ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali
ahker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
andoht ž, F
4,
ara, en Altár,
andoht, poſviteliszhe;
devotio, andoht: tudi obluba;
pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji,
andoht;
religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko
andohtjo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
antverh m, F
5,
artificium, moiſtria,
antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe;
faber, -bri, en déloviz eniga
antverha;
opificium, antverh, moiſtria;
organicè, ſe pomikovati, ṡkuṡi vſe ṡhlaht orodje: po kunṡhti, inu
antverhi;
pecuniosae artes, danarni
antverhi, per katerih ſe doſti doby
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ardrati se nedov., F
5,
expostulare, ſe toṡhiti, krégati,
ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati;
jurgare, ſe kreigati,
ardrati;
jurgiosus, -a, -um, kateri
ſe rad
ardrá, inu kréga;
rinari, ſe ardrati;
rixari, ſe krégati,
ardrati, prepirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aržet m, F
6,
aſcopera, koſmata torbiza, vſinata torbiza, ali
arẛhet;
manticulari, vunkai
s'arṡheta, ali torbe kraſti;
pasceolus, -li, ena moſhna, ali uſſinat ṡhakel,
arṡhet, ali torbiza;
ſaccularius, -rÿ, kateri po
arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe;
zona, -ae, en paṡ, ali ṡhakelz, tak
arṡhet ali pas, v'kateri te danarje ſtavio;
zonarius sector, kateri is
arṡhetou krade, ali yh odréṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
asellus –,
salpa, -ae, je ena morṡka riba, ima ene ṡlate farbe proge po ſebi, nei ṡtokfiṡh, ṡakai ṡhtokfiṡh je
Aſellus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
baba ž, F
5,
aniliter, po babje, kakòr ena
baba;
anus, ẛadnîza, rit: ena ſtara
baba;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare
babe;
doliaris anus, ena ſtara
baba, katera ima trébuh kakòr en ſod;
obstetrix, -cis, baba per porodu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
babje prisl., aniliter, po
babje, kakòr ena baba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bahati se (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., strepere, strepitare, bahati se [po Verant.101: Strepere, Räuschen, Bahati]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
belkast prid., F
4,
subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi;
ſubalbidus, -a, -um, beilkaſt, enu malu beil;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali
beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bi člen., F
44,
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de
bi po terni shly;
ausim, de
bi ſmil;
exercendus, kateri
bi ſe imil ṡkuſhati;
faxit deus, de
bi Búg dal;
forem, bi bil;
fugam ardet abire, vus gory kakú
bi béṡhal;
in ictu oculi, kakòr de
bi s'okam trenil;
magis vellem, jeſt
bi hotel doſti raiſhi;
nutu, uno nutu, kar
bi trenil;
quamquam, De
bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de
bi lyh;
quasi, kaku
debi, ṡkorai;
subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de
bi ṡhitu veyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blato s, F
19,
coenum, blatu [str. 35a ];
coenum, blatu [str. 46a ];
illimis, et le, pres gline, pres
blata;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga
blata;
implicitus luto, poln
blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen;
interlinire, s'blatam pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku
blatu;
lutamentum, -ti, s'blatom ṡydanîe, ali fraihanîe;
lutarius, -a, -um, kar
v'blati ṡhivy, ali prebiva;
lutensis, -se, ut lutensis piscis, po
blatu diſhezha riba;
luteus, -a, -um, is
blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt;
luto inficere, oſtrofotati,
s'blatom ozmokati;
lutum, -ti, blatu;
oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti;
oesipum, -pi, ovzhji lein, tú
blatu, kateru ſe volne darṡhy;
oletum, -ti, zhloveṡku
blatu;
squalere, polhin
blata biti;
volutatus in luto, v'blati povailan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blazina ž, F
5,
anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè:
blaẛina;
culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik;
culcitra, blasina, madrázh. Vnterbeth, Polster;
plumarius, -rÿ, kateri pernate
blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika;
pulvinus, -ni, blaṡina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blek2 m, F
4,
lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim gvantu;
lentigo, -nis, plehi, ali
bleki na ṡhivoti v'ṡhtalti ene lèzhe, madeṡhni
bleki;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni
bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bližnji prid., F
13,
accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed;
agnata, blishnîa, od ozheta tetta;
agnati, blishnîa ṡhlahta po ozhetu;
cognata, tetta, ſvieſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consangvineus, rodják,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consanguinitas, ſvojáſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
genere ſum ei proximus, jeſt ſim nîemu
bliṡhîa ṡhlahta;
Germanus, Nemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta
bliṡhnîa;
propinquus, -a, -um, bliṡhnî;
proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta;
sangvine junctus, bliṡhnîa ṡhlahta;
suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh;
vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid
- bližnjejši , F2, proprior, tá bliṡhniſhi; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh
- najbližnjejši F2, citimus, -a, -um, tá narbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimus, narbliṡhniſhi ſoſſid
- najbližnji , menix, koṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bljuvati nedov., F
5,
acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali
bluvati;
intervomere, v'meis
bluvati, zhes dajati;
vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati;
vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali
bluvati, inu zhes dajati;
vomitor, kateri pluvá,
bluvá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blodica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, meretricula, blodiza [po Verant.61: Meretrix, Hür, Kurba, bludicza]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bobov prid., F
5,
fabae scapus, bobova bilka;
fabale, et lis, enu ſtablu
bobovu;
fabalia, et fabago, bobovi obzhinki;
lomentum, -ti, lobova [bobova] kaſha, po Laṡhku faveta,
bobova moka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bodi vez., F
19,
esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa
bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe,
bodi ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ
bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan,
bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh
bodi;
pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi
bodi gvant, ali danarji;
perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
qualiscunque, kakerſhenkuli
bodi;
qualitercumque, v'kakerſhno kuli
bodi visho;
quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantumcunque, kolikar kuli
bodi;
quocunque, kamer kuli
bodi;
quoquomodo, kakorkuli
bodi;
stupa, -ae, predivu, ſi
bodi lanenu, ali konopnu;
ubicunque, kirkuli
bodi;
undelibet, is katerigakuli meiſta
bodi, od kateriga kuli kraja
bodi;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi
bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bogaboječe prisl., F
2,
piè, brumnu,
Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu;
religiosè, po duhovnu,
Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bonaca ž, malacia, -ae, tihu na murju, po Laṡhku
bonaza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
božje sam., divinè, po
Boṡhym
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
božji prid., F
52,
apoplexia, Boshji shlák;
cultus dei, ſluṡhba
boṡhya;
Dei Genitrix, Boṡhya porodniza;
Dei timor, Boṡhji ſtráh;
divinus, -a, -um, Boṡhye;
divus locus, Boṡhye meiſtu;
divus, -a, -um, ſvèt,
Boṡhji;
indigentes, -tum, ty potrébni, ṡa
boṡhjo volo gori vṡèti;
inflatus divinus, Boṡhye nadihnenîe;
paralysis, -sis, Boṡhji ṡhlàk;
peregrinari, vandrati, po
Boṡhyh pootih hoditi;
theophana, Boṡhye perkaṡanîe;
upupa, -ae, en dap, ali
boṡhji peteliniz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: božji prid., oraculum, -li, boſhje odgovor Hyp.423
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brada ž, F
13,
aerobarbus, kufraſte
brade, ardezhobrad;
aruncus, kosja
brada;
athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod
brado ſtavi, kadar pyejo;
barba, brada;
barba impena, ne pozheſſana
brada;
lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na
bradi;
mentum, -ti, zhelúſt,
brada, podbradik;
multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto
bradó;
promiſsa barba, dolga
brada;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana
brada, katera do perſih doſeṡhe;
pubescere, ṡazheti dlake raſti na
bradi;
verticeps, katerimu ṡazhne
brada raſti;
vir imberbis, móṡh pres
bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja
brada Scopoli
[ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
branjarica ž, interpolatrix, brangariza, katera ſtare rizhy po méſti predaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brat m, F
35,
abpatruus, -trui, didetou
brát;
adelphus, -phi, brat;
amitimi, od
brata, ali ſestre otrozi;
avunculus.
1. vujiz, materin
brát;
eja fratres juvate, Nu
bratje pomagaite;
frater, brát;
patrueles, ſtrizi, dveih
bratou otroci;
sellariolus, -a, -um, sellariola pupina, ena oṡhtaria, kir ty pyani
bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo;
uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli
brat, ali ſeſtra;
prim. cehebrat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bratovsko prisl., fraternè, po
bratovṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brezsramen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., petulans, bressramne [po Verant.77: Petulans, Mutwillig, Bez-ßrama]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bukniti dov., F
3,
irruo, irruere, nad eniga
bukniti, planiti, vdariti, ṡkozhiti;
irrumpere, predréti, naglu
bukniti, po ſyli notar vdariti;
impepetum facere, naglu planiti, nad eniga
bukniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bukovski prisl., latinè, Latinṡki, po latinṡki, ali
bukouṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cagljivo prisl., F
3,
desperatè, desperanter, zaglivu;
effoeminatè, po ṡhenṡku,
zaglivu;
timidè, ſtraſhlivu,
zaglivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cajt m, F
10,
chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim
zaitu rojen;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim
zaiti, ob pravim zhaſſi;
maturatè, hitru, per
zaiti;
maturè, per
zaiti, ṡgudai;
poma praecocia, per
zaiti ṡreila jabulka;
tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali
zait;
tempestivitas, pravi
zait;
temporibus obedire, ſe po
zaitu oberniti;
traductio temporis, tega
zaita pregnanîe;
uvae precociae, per
zaitu ṡreilu groṡdje;
prim. pricajti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
calamare –, F
2,
loligo, -nis, ena morṡka riba, habotnizi onaka, po laṡhku
Calamare;
sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila inu s'trakmy, kakòr
Calamare, s'eno beilo koſtjo v'ſebi, morṡki paik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cavaler m, necydalus, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla, po Laṡhku ſe imenuje
Cavaler, ſe redy s'perjam od beile murve
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cegel m, F
17,
adagia sunt: zégil pere, vodó mlati;
ambrices, ſtreſhni
zégil, ta ravni;
cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali
zégla;
frustra conari, vodó mlatiti,
zegel prati;
imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat
zégel, ali votel
zégel;
imbricare, ṡhlibate
zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati;
imbricatim, po podobi takeſhniga
zégla;
imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati
zégel ſturjen;
later, -ris, en
zeigel;
lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali
s'zeigla ſturjen;
pavimentum lateritium, is
zegla yṡterleh;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga
zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi
zégla, ali kamenîa;
tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga
zégla;
tegula, -ae, zeigil;
Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
celo prisl., F
349,
approbus, cilú dober;
aqua eximia, ena
cilú dobra voda;
caro mustea, cilú friſhnu meſſú;
celeriter, -rius, -mè, cilú hitru;
disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti;
dulciculus, cilú oſlaſſen;
edurus, -a, -um, de nei
cilú terd;
emirari, ſe
cilú ṡazhuditi;
humillimus, cilú pohlevèn;
infensus, -a, -um, na eniga
cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
integerrimè, cilú do konza riſnizhnu;
intimus, tá
cilú nar noterſhnî;
juvencula, junizhizha,
cilú mlada;
largiter, cilú obilnu;
libenter, cilú rad;
merè, zhiſtu,
cilú;
neutiquam, cilú kratku nikár;
ocyſsimè, cilú hitru;
omninò, cilú, timu je takú;
per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi;
perangustè, cilú na voṡku;
plané, cilú, ravnu takú;
scientiſsimus, kateri
cilú dobro ṡná,
cilú do konza dobru vuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
celtarsko prisl., tolutim, hitru, po
zeltarṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cesta ž, F
15,
cippi, ṡnaminîa na
céſtah, katera poot kaṡhejo;
comes, na pooti,
ceſty tovariṡh;
dare ſe itineri, na
zeſtó ſe podati;
glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek kateri ſe na
céſti ſveiti, inu laṡkazhe kakòr ṡlatú;
insidere itinera, na
céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi;
iter, ceſta, raiṡha, tudi
zéſta, hod;
montium itinera, po gorrah
céſte, kollovoṡi, klanzi;
proseuches, -ches, vel Proseucha, -ae, ena petlerṡka uttiza per eni
zeiſti;
saxosa via, kamenita
céſta;
subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na
céſtah zhaka, en ṡhpègar;
via regia, zeiſta, ceiſta, céſta;
vicus, -ci, uliza, gaſſa,
zeiſta, vaṡ, terg;
vocis iter, zéſta te ṡhtime je enu piſarṡku perú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cev ž, F
7,
calamus, zéu, perje ſa piſſanîe;
panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya;
sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe;
siphon, -nis, ena
zeu, ali ror, po katerim voda tezhe;
siringa, -ae, ena
zeu, ali ror;
tibia, -ae, tudi ta
zeu pod kolénam, goleinu;
tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cevčica ž, siphunculus, -li, ena
zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cilj m, F
5,
interminatus, -a, -um, pres
zyla, inu konza;
meta, -ae, zyl, ta dulni malinṡki kamen, tarzha;
praefinire, en
zyl, ali koniz poſtaviti;
praefinitio, po mèri, ali
zylu;
scopus, en
zyl, ali tarzha, v'katero ſe ſtréla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cirati nedov., F
9,
adornare, lipú
zirati, ali pozirati;
bostrychus, kateri po ṡhensku laſie
zira;
condecorare, lipú
zirati, ſnaṡhiti;
decorare, lipú
zirati, ṡnaṡhiti, ſhtaltati;
excolere, v'zhaſti iméti, skopati, otrébiti,
zirati;
ornandus, -a, -um, kar ſe ima
zirati, ali lipú narejati;
ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati;
phalerae, -arum, valdrapa na koinîa, inu vſe tú, kar ga
zira;
topiaria, -ae, tá kunṡht en vert lipú
zirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cug m, F
2,
ergata, -ae, ena vinta per preſhi, en
zúg;
trochlea, kolú po katerim
zúg tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cvetje s, F
21,
acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim
zveitjom kakor rigilzi roshe;
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim
zvétjom, pres duha;
balaustium, -i, zveitje ene divje margarane;
chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe,
zveitje ṡhene;
condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim
zvétjam, Augusta méſza
zvétje;
cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim
zvéitjom;
cyprinum oleum, olie
s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine;
cytinus, -ni, margaranovu
zveitje;
deflorare, ozvéjſti,
zveitje odtergati;
deflorescere, zviſti,
v'zveitji biti;
erigeron, kriṡhni korèn, ima
zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne;
florere, zviſti, zvitéti, ſe
zvétje perkaṡati;
flores, populje inu
zveitje;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu,
s'zveitjam pak materini duſhizi;
iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu
zveîtje;
intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim
zvétjam, cicoria;
leucanthemis, -dis, kamilizhinu
zveitje;
umbella, tú ſhiroku
zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi;
uredo, -nis, popalenîe
zveitja, ali ſadú
v'zveitji, poṡheg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cvibel m, F
6,
anceps, v'zvibli, negotou, negviſhin, zvibleozhi;
aporiari, v'zvibli biti, mujo imeti;
arbitrariò, preṡ
zvibla, po doṡdévanîu;
contraversus, -a, -um, kar je ſhe
v'zvibli;
procul dubio, pres
zvibla, sá gviſhnu;
sine dubio, preṡ
zvibla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čast ž, F
69,
advenerari, zháſt ṡkaṡati,
zháſt ſturiti, pozhaſtiti;
ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe
zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe
zhaſty inu hvale;
colere, zhaſtiti,
zhaſt ṡkaṡati,
v'zhaſti derṡhati;
cultus, zháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe;
decus, zháſt, hvala, poſhtenîe;
dignitas, obláſt,
zháſt, vrédnoſt;
excolere, v'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati;
fastigium tenere inter homines, v'viſſoki
zhaſti biti v'mei zhlovéki;
gloria, -ae, zháſt, velizhaſtvu, hvala;
honor, vel honos, zháſt, ſpoſhtovanîe;
inambitiosus, -a, -um, zhaſty nelakomni, nelakomni po
zhaſti;
inanis gloria, praṡna
zháſt;
infamare, opravlati, enimu zhes
zháſt govoriti;
inglorius, -a, -um, nezheṡzhen, pres
zhaſty;
instalari, v'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti;
installare, eniga
v'zháſt poſſaditi;
instituere, poſtaviti, vlaſtiti:
v:g: ga je
v'zháſt vſtavyl;
intronizare, v'zhaſt poſtaviti;
intronizatus, v'zhaſt poſtavlen;
litterae honorariae, piſma te
zhaſty;
observantia, -ae, zhaſty ṡkasanîe;
scema, oblaſt,
zhaſt. Sap:6;
stola gloriae, oblazhilu te
zhaſty;
venerandus, -a, -um, zhaſty vréden, viſſoku vréden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
častnik2 m, F
2,
cultor, zhaſtnyk;
marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela,
zhaſtnyk tega malika Marṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čedno prisl., F
15,
bacchatus, -a, -um, zhednu napravlen;
bellè, zhednu, dobru, lipú, prezei dobru;
bullatus, a, -um, veſſel, inu leip, ohol,
zhednu napravlen;
civiliter, zhednu, ſnaṡhnu, po purgarṡku;
disertè, lipú,
zhednu, ṡgovornu;
eleganter, zhednu;
illuminatè, ozhitnu, reſveitnu, jaſnu,
zhédnu;
laute, ſlaṡhnu, po goſpodsku,
zhednu, poſhtenu;
lemniscatus, -a, -um, ſylnu zheden, ali
zhednu, inu poſhtenu napravlen;
modestè, zhednu, krotkú, ṡmaſnu;
ornatè, zhednu, ſpravnu;
perbellè, cilú lipú, inu
zhednu;
perbenè, cilú dobru, inu
zhednu;
subtiliter, tenkú,
zhednu, zhudnu;
vitis topiaria, ena
zhednu ṡaſajena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
česalnik m, pectinatim, po reṡzheſſanîu, po viṡhi tega glavnika,
zheſſalnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čez predl., ab hinc post annum, od sdai
zhes enu leitu;
ad haec, zhes letú;
aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti;
canalis, en graben
zheṡ ror;
detractare, hudú
zheṡ eniga govoriti;
lex agraria, polṡka, ali
zhes pula poſtava;
modicum, malu,
zhes enu malu;
obsaevire, ſe
zhes eniga jeṡiti;
pernox, -ctis, celó núzh,
zhes ceilo núzh;
placa, -ae, ena berv
zhes vodó;
prodigiosè, zhes naturo;
quinetiam, já tudi,
zhes tú;
rex regum, krail
zhes kraile;
subdiu, zhes dán, po dnèvi;
succensere, zhes eniga ſa reſſerditi;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti;
supra, ṡgorai, verhu, nad,
zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čislo s, F
8,
a rationibus, eden kateri
zhiſlu, ali raitengo déla;
centuria, enu
zhiſlu od nyh ſtú;
decuria, -ae, enu
zhiſlu od nyh deſſet;
innumerabilis, -le, pres
zhiſla, kar ſe ne more preṡhteti, nepreṡhtiven;
numerus, -ri, ṡhtivenîe, ṡhtivilu,
zhiſlu;
ordine, po verſti, po rèdu, po
zhiſlu;
ratio, -onis, um, pamet, urṡhoh, raṡlog, raitinga, razhún, zhiſlovanîe,
zhiſlu;
supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡ
zhiſlu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
človeski prid., F
20,
asterias, kateri na
zhloveska govorjenîa mèrka;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne
zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
dysuria, oſtrúſt
zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt
zhlovéṡke vodè v'zuranîu;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim
zhlovéṡkiga blata;
imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe;
incarnatio, zhlovéſku poſtanîe;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè
zhloveṡku blatu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda
zhloveṡka ṡaperta;
lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava;
lotium, -tÿ, ṡzalniza,
zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda;
matella medica, glaṡh ṡa
zhlovéṡko vodó;
medicamenta diuretica, arznie, katere
zhlovéṡko vodó ṡhenò;
oletum, -ti, zhloveṡku blatu;
persona, -ae, ena
zhloveṡka perſona;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó
zhloveṡko naturo;
physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava
zhlovesko naturo;
radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki
zhloveṡki danki;
statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po
zhloveṡkim ṡhivoti;
prim. človeški
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
človesko prisl., humanitus, humano modo, po
zhlovéṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čreda ž, F
9,
armentum, ſtadu goveda,
zhréda velike ẛhivine;
buceria, ena
zhreda ẛhivine, govèd;
congrex, h'zhreidi perdruṡhen;
equaria, ena
zhréda koyn;
gregatim, s'plaṡom, enu kardelu ṡa drugim, po
zhrédi;
grex, zhréda, kardelu, kup ṡhivine velike ali maihine;
milliarius grex, ena
zhréda od tavṡhent glau;
octigenarius grex, kardelu, ali
zhréda okuli oſſemdeſſet glau ṡhivine;
pecuaria, -orum, ena
zhreida, ali kardelu ṡhivine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
črevo s, F
19,
chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih
zhrevah terganîe;
colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu
zhrévah;
exta, -orum, drúb,
zhréva;
hilla, -ae, vel hilla, -orum, ſhublini,
zhréva, danka, klobaſſe;
ile, ilis, zrivú;
ileos, vel ileus, ilei, tú dolgu
zhrivú;
ilia, ilium, zréva, ledovje, podpás;
iliaca paſsio, dertje, klanîe po
zhrévah, kateriga po
zhrévih dere, inu vjeida;
ilia trahere post se, zhreva sa ſabo vlézhi;
iliosus, -a, -um, kateriga po
zhrévah dere;
intestina, zhréva, oſſerzhje;
intestinum, -ni, zhrivú, drúb,
zrivú;
involucrum intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per
zhrévah;
jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu
zvivú[!], kateru ṡdaici kar préme, vunkai verṡhe;
omasum, -si, danka, ſvinski ṡhelodez nafilan, enu tolſtu
zhrivu;
procedentia alvi, kadar tú veliku
zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde: ṡadnize vun s'hajanîe;
tortura, martra, martranîe, peiṡanîe: tudi v'ṡhelodzu, ali
v'zreivah klanîe;
prim. čevo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
črnkast prid., F
4,
infuscare, vinu s'vodó méſhati,
zhernkaſtu délati;
infuscus, -a, -um, zhernkaſt;
obater, -tra, -trum, ṡazhernên,
zhernkaſt;
vitilago, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhloveṡkim ṡhivoti,
zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe;
prim. črkast
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
črvec m, F
2,
nitedula, -ae, karstniza, en
zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en
zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čuti1 nedov., F
7,
advigilare, fliſſig vahtati,
zhuti, ſtrashiti, okuli gledati;
coma, enu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai
zhúti nemore;
custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati;
intervigilare, v'meis vahtati,
zhuti, nikár veliku ſpati;
pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa
zhuti, ali prezhuti;
vigilare, vahtati,
zhuti;
vigilias agere, po nozhi
zhuti, inu vahtati;
prim. čuječ, čujoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dajanje s, F
23,
ablepsia, ſlavu
dajanîe, prózh poſtavlenîe;
addicatio, k'laſtini
dajanîe, pervoszhenîe, perdajanîe, zhes
dajanîe;
anteceſsus, vel anteceſsum, poprei danîe, ali
dajanîe;
datarius, -a, -um, kar je
k'dajanîu, ali kar bó danu;
datus, -us, dajanîe;
dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe, v'laſt
dajanîe;
eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè
dajanîe;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe
dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe;
inspiratio, notar davanîe, notar
dajanîe;
intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali
h'dajanîu prizhe;
largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu
dajanîe;
largitio, dajanîe;
liberalitas, darotlivoſt, dobrutlivoſt, radú
dajanîe;
locatio, na zhenṡh
dajanîe;
mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt
dajanîe;
ordinatio, duhovnih ṡhègnu
dajanîe;
sectio inter milites, v'mei ſoldate na reṡdeil
dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli;
sugillatio, na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe
dajanîe;
sumptuarius, -a, -um, kar je h'potroṡhku, ali vun
dajanîu;
suppeditatio, podavanîe, potrebe
dajanîe;
tributio, tú
dajanîe;
vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes
dajanîe, koṡlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dan m, F
132,
antelucanus, pred
dnèm ſturjen, jutern: ena reizh pred
dnèm;
biduum, dvá céla
dny;
caniculares, paſji
dnevi;
diarius, eniga
dneva [str. 235a ];
diarius, -a, -um, eniga
dnè [str. 66a ];
diem dicere, dan poſtaviti;
dierecti, k'dnèvi obarnêni;
dies, dán;
diurnum, eniga
dnèva;
feriae esuriales, poſtni
dnèvi;
feriae Natalitiae, Boṡhizhni
dnèvi;
nudius quintus, pred peteimi
dnèvi;
pluviales dies, deshevni
dnèvi;
pridie, tá
dan poprei;
quatriduum, -dui, ṡhtiri
dny, zhaṡ ṡhterih
dnéh;
quotidie, vſak
dán, od
dnè do
dnè;
tertianus, tá tretji v'verſti: tretjiga
dnèva;
vigilia, ta
dán pred praṡnikam, poſtni
dán;
prim. po dnevi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dari m mn., F
10,
colibia, vilia munuscula, maihni
dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi
dari obdán;
lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali;
miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji;
munerarius, -rÿ, kateri
dary vunkai dily;
munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti;
musach. 4.Reg:16. ver:18.
Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh
darÿ;
perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti;
soteria, -orum, ſhenkinge, ali
dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil;
struere donis Altaria, na Altarje
dary poloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dekličko prisl., puellariter, po otrozhku, po
diklizhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
delanje s, F
11,
cultura, cultio, perdélanîe,
délanîe, oranîe;
densatio, goſtuſt, goſtú
delanîe;
imitabilis, et le, lahku ṡa enim drugim
delanîe, kar ſe lahku poſnèma;
imitamen, enaku
delanîe, poſnemanîe;
licitatio, obluba zéne s'eno reizh kupá
délanîe;
lucubratio, po nozhi per luzhi
déllanîe, ali opravlanîe;
lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa
délanîe;
operatio, déllu,
déllanîe;
rotundatio, tú okroglu
délanîe;
triplicatio, v'trigubè
déllanîe;
versificatio, verſtyz, ali péſmi
délanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
delež m, F
2,
divisus, -us, divisio, resdilenîe,
deileṡh;
partitè, po dilenîu, ali po
dileiṡhu, s'resdilenîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
deliti nedov., F
14,
amuſsis, ṡhnora s'katero
ſe kai mèri, ali
dily;
bipartire, na dvuje
deliti;
bipertiri, na dvuje
diliti;
creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu
dily;
didere, â dido, vun
diliti;
dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai
diliti;
elargitor, kateri vunkai
dily;
munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai
dily;
parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim
dily;
partes facere, diliti;
partitor, kateri
dily, ali deile déla;
sortè dividere, po ſrèzhi
diliti;
sulcare aequora, morje
diliti, ali ſe po nym voṡiti;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú
dilili, kadar je kei en bogat vmerl;
prim. od deljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
deljenje s, F
4,
frumentatio, ṡhita poberanîe: tudi enu gmain vun
dilenîe ṡhita;
partitè, po
dilenîu, ali po dileiṡhu, s'reṡdilenîam;
partitio, dilenîe, vel reṡdilenîe;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nekadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
delovec m, F
14,
agricola, orázh,
déloviz, kmet;
banausus, en gmain
déloviz, ali antverhar;
colonus, teṡhák, kmet, kmètizh,
déloviz, oſſobénik;
cultor, déloviz;
faber, -bri, en
déloviz eniga antverha;
fabricator, moiſter ſléherniga délla, antverhar,
déloviz;
factor, déloviz;
imitator, poſnemavez, po navuku eniga druṡiga
délovez, hodázh;
mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni
deloviz, antverhar;
mercenarius, -a, -um, najamnik, ṡa lon najeti
déloviz;
operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe
délovzom daje;
operarius, -rÿ, déloviz, najamnik;
ruricola, -ae, teṡhák, na puli
déloviz, orázh, kmetizh;
structor, -oris, déloviz, ṡydár, ali zimperman
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
delovica ž, F
2,
imitatrix, poſnemavka, po ſturjenîu eniga druṡiga
déloviza;
operaria, -ae, déloviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
devica ž, F
12,
bubonium, -nÿ, ṡeliṡzhe, tá mladi kaſtainiz, ali
divize Marie ſlamiza;
chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roshmarinu podobna,
divize Marie roshize, raſteo na zilinah;
laura, -ae, en lorberski kranzil, ali ſhapel, ṡa marternike, vuzhenike, inu
divize;
Lauretum, Loret Cerkou Mariae
Divize pod Racanatam;
nomen -za in singulari, tunc in plurali habere debet -ze: ut diuiza, diuize, et non diuice;
piperitis, -dis, aidovṡku ṡa rane ṡeliṡzhe,
divize Marie ṡeliṡzhe;
virgo, diviza, dékliza, deizhla;
virgo ante partum, diviza pred roiſtvom;
virgo in partu, diviza v'roiſtvu;
virgo post partum, diviza po roiſtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dež m, F
20,
appluit, deṡh perpada;
appluo, -ere, deṡh perpadati;
cataracta, en velik nagel
deẛh, ali nalyu;
colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od
deṡhja;
complutus, -a, -um, podeṡhjen, od
deṡhja s'mozhen, reshozhen
[!]. Amos.4.ver.7;
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od
deṡhja voda ṡbèra;
imber, -ris, en nagel
deṡh, ploha;
imber gelidus, en merṡel
deṡh;
imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl;
imbricus, -a, -um, deṡhevun,
h'deshju nagnên;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar
deṡh pomeini;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe
v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
penula, -ae, en plaṡzh ṡa
deṡh, ali ṡa hudu vremè;
pluere, deṡhiti;
pluit, deṡh grè, deṡhy;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa
deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
pluvia, -ae, deṡh;
procella, -ae, vihár s'naglim
deṡhjam, hudu vreme;
psecas, -dis, tih
deṡh, kadar po malim parſhy;
repentina pluvia, nagla ploha
deṡhja;
sudum, -di, lipú vremè po
daṡhji, vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dežela ž, F
109,
Affrica, ẛamorska
deshela;
agyrta, po
desheli klatesh;
area, tudi ena ſuha
deṡhela, gubnu;
dictio, derṡhava, ladanîe,
deṡhela;
Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski
deṡheli;
externus, vunaini, ptuji, s'ene druge
deṡhele;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali
v'deṡhelo priti;
geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali
deṡhele mèri;
Illyris, ſlovénṡka
deṡhela;
incola arbor, drivú s'ene druge
deṡhele;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu
deṡhele na ſredi vodè;
Latium, -ÿ, ta latinṡka
deṡhela v'laṡhki
deṡheli poleg Rima;
patria, -dum, ozhetina, ali domazha
deṡhela;
proceres, ti viſhi eniga méſta, ali
deṡhelè glavarji;
provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava;
regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán;
regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila
deṡhela;
rusticatio, kmetovanîe, na
deṡheli, ali na puli prebivanîe;
scolymos, laṡhki oſſad,
v'deṡheli naſhi ga je doſti;
subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ
deṡhelo;
tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati;
terra, -ae, ṡemla, perſt:
deṡhela;
vestrans, -tis, vaſhe
deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
deževnik m, onocrotalus, -li, dishevnik, ali gugaviz: je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima vrát kakor en ṡhakil: leffel gans po némṡhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dišati nedov., F
22,
fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu
diſhy. Cant:4;
fragrare, lipú
diſhati;
melligenus, -a, -um, kar po medú
diſhy;
mihi non sapit, meni ne
diſhy, je neṡhmahin;
obolere, ſmerdéti, ṡlu
diſhati;
odorare, diſhati, vohati;
olere, diſhati, dúh dajati;
olfacere, diſhati, podiſhati;
olfactare, vſeṡkuṡi
diſhati;
olfactorium, -rÿ, tú kar
diſhy, ali dúh ima;
olfactrix, -cis, katera
diſhy;
perolere, ſylnu mozhnú
diſhati;
redolere, diſhati, kei kai
diſhati, mozhnú
diſhati;
resipere, diſhati, en dúh iméti;
salivosus, -a, -um, kar po ſlinah
diſhy;
sapidus, -a, -um, dobru
diſhy;
sapio, sapere, ṡaſtopiti,
diſhati;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú
diſhy;
subolere, en deil ſmardéti, ali
diſhati, ali ṡadiſhati;
volupè est mihi, meni lipú
diſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dobiček m, F
19,
campsor, meinaviz denarjou
s'dobizhkam;
commodum, -di, nuz, ali
dobizhik, glegnat, perloṡhnu;
emolumentum, prid, núz,
dobizhik, koriſt;
foenus, -oris, dobivanîe, uharnia,
dobizhik;
foenusculum, -li, en maihin
dobizhik;
gratuitò, ṡabſtoin, preṡ
dobizhka, s'dobre vole;
lucellum, -li, en maihin
dobizhek;
lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh;
manubiae, -arum, junazhki
dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana;
manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga
dobizhka;
meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam
dobizhke délati;
opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti
dobizhka dajejo;
partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali
dobizhek;
quaestorius, -a, -um, kateri od
dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi;
quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po
dobizhku;
quaestus, -us, dobitik, núz, ali
dobizhik, tá pobrani danár;
quasticulus, -li, en maihin pober, ali
dobizhik;
tuditare, ṡa
dobizhka volo ſe truditi;
usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie,
dobizhik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dobičkljiv prid., quaestuosus, -a, -um, pridin,
dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dobro sam., F
19,
aequi boniquè consulere, ṡa
dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe;
aequi boniquè facere, ẛa
dóbru vṡèti;
afficere beneficÿs aliquem, enimu
dobru ſturiti;
benedicere, ṡhègnovati,
dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati;
benefacere, dobru ſturiti;
boni consulere, ṡa
dobru vṡèti;
commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi
dobru ſturiti;
contentum eſse, ṡa
dobru vṡèti;
facere aequi bonique, ṡa
dobru vṡèti;
genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali
k'dobrimu nagnenîe;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti
h'dobrimu, ali hudimu;
ominator, kateri hudu, ali
dobru loſſa, ali prerokuje;
ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali
dobru;
persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na
dobru pregovoriti;
praenimis, cilú prevezh, enu
dobru prevezh;
resolutare, ṡupèt
dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti;
salutator, poṡdravlaviz, kateri
dobru iṡdaja, inu zhaſty;
sectari bonum, po
dobrim ſe rovnati;
tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa
dobru iméti;
prim. bolje, boljše
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dokler vez., F
15,
adusque, dokler;
aeo[!] usque, dokler;
amicus usque: ad Aram, priatel
dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima;
catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen,
dokler ſhe nei kerṡzhen;
donec, dokler;
donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán oſtane;
dùm, dokler;
dum tempus habemus, dokler zhaṡ imamo;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila,
dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
quatenùs, dokle, kakú delézh,
dokler;
quippè, ṡakai,
dokler;
quoad, dokle,
dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain;
quoniam, dokler, potehmál,
dokler pak;
siquidem, dokler;
prim. dotler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dokončan del., F
5,
circumscriptus, -a, -um, finitus, dokonzhán, kateri ſvoje kraje ima;
finitus, -a, -um, dodélan,
dokonzhán;
peractus, -a, -um, doparneſſen, opravlen,
dokonzhán;
perpetrato bello, po doparneſſeni voiṡki, po
dokonzhani voiṡki;
transactus, -a, -um, dokonzhán, dodélan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dolgo sam., F
11,
comperendinare, na
dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ṡavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
comperendinatio, na
dolgu odlaſhanîe;
diffusè, reſproſtranu, po
dovgim;
fusè, na
dolgu;
in longum trahitur, ſe na
dolgu vleizhe;
procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na
dolgu vlézhi;
procurrens in longitudinem radix, korèn vunkai na
dolgu ṡhene;
prolixè, predolgu, na
dolgu, kaſnu;
propena ad pectora barba, ena po
dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe;
propenus, -a, -um, tú kar je po
dolgim ṡkamplanu;
tractim, na
dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dolgost ž, F
8,
beſsalis, oſſem komulzeu
dolgúſt;
dioptra, -ae, enu orodje ṡkuṡi kateru ſe gleda ene rizhy
dolgúſt, ſhirokúſt, viſſokúſt. 2.Mach:11.v.21;
diuturnitas, -tis, dolgoſt tega zhaſſa;
laxè, po ſhirokuſti, ali
dolguſti;
longitudo, dolgúſt;
proceritas, dolgúſt, viſſokúſt, ali raunoſt;
prolixitas, dolgúſt;
statura, -ae, zhloveṡka
dolgúſt, ṡhivota poſtava, poſtava
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
doli prisl., F
169, I.
deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl;
descendere, doli poiti,
doli ſtopiti;
devenire, doli priti;
indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen
doli;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja
doli lety;
praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen,
doli porinîen,
doli ſunên, ali verṡhen; II.
corruere, doli paſti;
dearmare, oroṡhje
doli poloṡhiti, odvṡèti;
decubare, leṡhati,
doli lèzhi;
deruere, doli paſti,
doli ſe vreizhi,
doli podreiti;
dificiens, kateri
doli jemle, obnemaga;
inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik
doli pade, ṡashganîe, vuṡhganîe, vrozhina;
labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti,
doli telebniti, buſhiti;
mortificare, doli tréti;
procidentia, -ae, tú
doli padanîe;
sensim deficere, po malim
doli jemati;
prim. dolipriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
domu prisl., F
10, I.
advenire, priti,
damu priti, perraishati;
capeſsere se domum, damú poiti,
damu ſe pobrati;
domuitio, damu prihod;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti
damu, ali v'deṡhelo priti;
reditio, nasai prihod,
damu naṡai perpelanîe;
vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame,
damu perneſſe, en hert; II.
colonia, -ae, prymṡzhina, katera po ſmerti te ṡhlahte timu goſpudu
damu pade;
postliminium, -nÿ, iṡ réve
damu prihod;
remigrare, ṡupèt
damu k'ſvojmu ſtanu priti, ali pervandrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
doprinašati nedov., F
2,
attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu
dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja;
munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla,
doparnaſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
doprinesen del., F
5,
commiſsum, enu
doperneſſenu djanîe;
jus actionum, praviza, katera
doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa anṡadene;
peractus, -a, -um, doparneſſen, opravlen, dokonzhan;
perpetrato bello, po
doparneſſeni voiṡki, po dokonzhani voiṡki;
perpetratus, -a, -um, doparneſſen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
doprinesti dov., F
22,
cacare, ſrati, potrébo
doperneſti;
committere caedem, enu vbyanîe
doperneſti;
consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati,
doparneſti, dokonati;
defungi, doperneſti;
egredi suo officio, ſvoje opravilu ne
doparneſti;
exequi, doparneſti;
exequutus, -a, -um, kateri je
doperneſſil;
finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati;
funeri paterno justa solvere, po ſmerti ſvojga ozheta vſe porozhenîe
doparneſti;
fungi officio suo, ſvoje opravilu, ali ſluṡhbó opraviti, ſturiti,
doperneſti;
imperium exequi, povelo
doparneſti;
judictum facere, kar je obſojenu
doparneſti;
justa reddere, dolshnúſt
doparneſti, pogreb;
libitinarius, -rÿ, kateri merlizha pokopá, inu vſe rizhi k'timu
doparneſſe, en pogrebnik;
luo, -re, tarpéti, plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro
doperneſti;
parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih
doparneſti;
peragere, dodélati,
doparneſti, dokonzhati, opraviti;
perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati,
doperneſti;
perfungi, s'fliſſom
doparneſti, ſluṡhbam ſtreizhi;
perpetrare, doparneſti, ſturiti;
praeſto, -are, vezh velati, doſtati,
doperneſti, dati;
tempus terere, zhas
doparneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
doseči dov., F
13,
adipisci, ṡadobiti,
doſézhi, h'timu priti;
aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti;
attingere, ſe dotakniti,
doſſezhi;
colon, tú veliku zhivú,
doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle;
consequi, doſsezhi, prejeti, ṡadobiti;
ferre repulsam, ne mozh
doſſezhi;
lichas, kar ſe more s'palzami, inu s'tem drugim perſtam
doſezhi;
orizon, vel Horizon, taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali
doſezhi;
partor, -oris, kateri je ſvoj deil prejèl, ali
doſſegel;
pertingere, doſezhi, doſegati;
praemiari, dobiti, lon
doſezhi, ali ṡadobiti;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih
doſeṡhe;
voti compos, oblubo
doſezhi, oblube deleṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dostikrat prisl., F
20,
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati;
compluries, vezhkrat, pogoſtim,
doſtikrat;
crebritas, fliṡ,
doſtikrat;
defensitare, cilú
doſtikrat obraniti;
ejectare, po goſtim, inu
doſtikrat vun metati;
evolitare, doſtikrát letéti;
identidem, doſtikrát;
infulcire, notar vgneſti,
doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
multoties, doſtikrát;
persepè, cilú
doſtikrat;
plerumque, doſtikrat, vekſhi deil;
pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali
doſtikrát oblubiti;
reclamitare, vſeṡkuṡi, ali
doſtikrát zhes kai ſhrajati;
restitare, pogoſtu, inu
doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepè, doſtikrát, pogoſtim;
saepiſsimè, ſylnu
doſtikrat, inu cilú po goſtim;
saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati;
subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati;
syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri
doſtikrat omadléva;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh
doſtikrat nuzati, ali imenovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dozdevanje s, F
6,
arbitrariò, preṡ zvibla, po
doṡdévanîu;
conjectura, doṡdéranîe [doṡdévanîe];
imaginatio, doṡdevanîe;
imaginatio hominis, zhloveṡki ván,
doṡdevanîe;
opinatio, doṡdevanîe, enu negviſhnu meinenîe;
suspitio, ſum, ſumnîa, nadjanîe, ſumneṡlivoſt, ſumnenîe,
doṡdevanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dreti3 nedov., F
2,
iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrévih
dere, inu vjeida;
iliosus, -a, -um, kateriga po zhrévah
dere
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dreti se nedov., concupere, et concupiscere, poṡheléti, ṡaṡheléti:
ſe dreti po zhaſty
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drtje s, F
6,
cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi
dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa;
colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe,
dertje;
diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati;
iliacus, -a, -um, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah;
lienteria, -ae, tákaſhna griṡha, ali tá beila,
dertje, driſt;
lientericus, -a, -um, kateri ima takeſhnu
dertje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drug prid., F
281,
aliò versum, v'en
drugi krai;
alius, en
drugi;
alter, drugi;
apploro, -are, per enim
drugim ſe jokati, s'enim
drugim ſe jokati;
collimitari, eden per
druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti;
contiguae domus, hiſhe ſe ena
druge tiṡzhè, tikajo;
convector, voṡnyk
s'drugimi;
excellere, viſhe biti kakòr en
drugi;
frustillatim, od eniga koṡza do
druṡiga;
guttatim, po kapelzi, od ene kaple do
druge;
lamina, -ae, kufraſt, ali
s'druṡiga metala pleh;
non extat alius, nei obeniga
druṡiga;
obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti
drugi gori poſtaviti, eno
drugo poſtavo ſturiti;
peraequè, cilú glih, enu kakòr tú
drugu;
plus caeteris, mimu veliku
druṡih;
praeeſse, zhes
druge biti, zhes
druge obláſt iméti: naprei ſtati;
refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga
druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega
drugiga govorjenîe;
tharso, -nis, en nêrgaviz zhes
druṡih ludy djanîe;
unus, et alter, eden, inu tá
drugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drugi štev., F
12,
ab Rege secundus, tá
drugi ṡa krajlom;
alburnum, tá
drugi lúb per drevji;
bigamus, druge ṡhene móṡh;
febris semitertiana, kir ſe zh
[l]ovéka en dán dvakrat loti,
drugi dán li enkrat;
postridiè, po jutershnîm, tá
drugi dán;
reliquus, -a, -um, zhes prebyt, zhes oſtán, tá
drugi;
secundanus miles, ṡholnèr, ali ſoldát od tega
druṡiga kardela;
secundarius, -a, -um, tá
drugi;
secundarius panis, ſorṡhizhni krúh, tá
drugi krúh;
secundus, -a, -um, drugi, tá
drugi;
series, -ei, verſta, ena verſta po ti
drugi;
prim. poldrugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
društvo s, F
4,
contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe;
convictus, -ctus, po ordnungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana,
druſhtvu;
socialiter, po pravim
druṡhtvu;
societas, druṡhtvu, tovariṡhtvu, tovarṡhtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
držeč del., F
3,
attiguus, -a, -um, v'kupai
derṡhèze[!], po verſti, tik, ſkleplenu, ali ṡklenênu;
servans, darṡhezhi;
tenax, -cis, ṡkóp,
derṡhèzh, ṡhylnaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
duhoven prid., F
21,
abbas, -tis, Apat,
duhouni ozha;
acolytus, pervi
duhovni ṡhègin;
alegoria, duhovna ṡaſtopnoſt;
canonicus, v'duhovni verſti, ordungi;
canonista, v'duhovnih pravdah vuzhen;
concilium, ṡbraliṡzhe
duhovnu, veliku Cerkovnu ṡbraliszhe;
consistorium, en
duhovni ſvit, ali pravda;
jus Canonicum, duhouna pravda;
lex canonica, Cerquèna, ali
Duhovna poſtava;
ordinare, duhovne ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti;
ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe;
ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri
duhovne ṡhègne daje;
ordo sacer, duhovni, ali maſhni ſtán;
patriarchae, ſtari ozhaki, firṡhti teh
Duhovnih ozhetou;
religio, -onis, vera,
duhovni ſtán, Boṡhya ſluṡhba, inu lubéṡan;
religiosus, -a, -um, Bogabojezhi,
duhovni, brumin, verin, dobre véſti;
ritus, -us, visha, navada, ali ſhega
duhovna, obizhai;
sacrilegium, -gÿ, Cerquena tatvina, lotria
s'duhovno ṡheno, ali zhlovékom;
spiritualis, -le, duhouṡki,
duhovni;
status religiosus, duhovṡki ſtan, ali
duhovni;
theosebes, Bogarodni,
duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
duhovno prisl., religiosè, po
duhovnu, Bogabojezhe, vernu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
duhovsko prisl., spiritualiter, po
duhovṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
erpergovanje s, hospitaliter, po priaṡnivimu
erpergovanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
faveta ž, lomentum, -ti, lobova
[bobova] kaſha, po Laṡhku
faveta, bobova moka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
fehtarsko prisl., palaestricè, po
fehtarṡku ṡa junaṡhtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
filozof m, magi, po Perſianṡku, po Garṡhku
Philoṡophi, Piſſarji. Mat:2. modri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
flisati se nedov., F
9,
crebrescere, zhe dle li vezh
ſe fliſſati, gmèrati, ṡgoditi;
evigilare in studio, v'vuzhenîu
ſe fliſſati;
exercens, kateri
ſe v'eni ali drugi rizhei
fliſſa;
immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti,
ſe mozhnu
fliſſati;
immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti,
ſe cilú ſylnu
fliſſati;
operare, délati,
ſe mujati,
fliſſati;
quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhliu, kateri
ſe fliſſa po dobizhku;
sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati,
ſe po ny
fliſſati, trahtati;
studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti,
ſe fliſſati, ſe paṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
folk m, F
35,
cumulus populi, kardelu, mnoṡhiza
folka;
gens, ludè,
folk, ṡhlahta;
in populis, v'mei
folki;
plebeius, -ja, -jum, is tega gmain
folka;
plebicila, -ae, kateri tá gmain
folk ṡa lubu ima;
plebiscitum, -ti, tega gmain
folka ſposnanîe;
popularis, -re, te gmaine, ali tega
folka;
populosus, polhin ludy, ali
folka;
populus, -li, en
fólk, ena gmaina v'méſti;
rusticorum populus, kmetiṡhki
fólk, ali ludſtvu;
vulgò, vekſhi deil, po navadi tega
folka, v'gmaini;
vulgus, -gi, gmain
fólk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
francežiš prisl., lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po
franceṡhiṡh, Maguerau
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gagatati nedov., mutire, gagatati, ſhepetati, mehku inu po malim govoriti. Exod:21
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gambaro -,
gammarus, -ri, en rák, po laṡhku
Gambaro
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gank m, F
16,
ambitus, -tus, ambulacrum, gank;
arula, tudi en
gánk;
cryptoporticus, gank pod ṡemló;
fori, -orum, tudi bervy ali
ganki v'barki;
gabbatha, en gvelban
gank;
hypaethrae ambulationes, veṡhè, ali
ganki preṡ ſtréhe, na katerih ſe plèſhe;
menianum, -ni, en ahker, ali
gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana;
orchestra, -ae, en muſt, ali
gant [gank] na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa;
paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh,
gank, ali loupa;
pergula, -ae, en ahker,
gank, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna,
ganki v'ladjah,
ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
peribolus, tá ṡyd, ali
gank, inu takeſhnu okroglu meiſtu. Ezech:42.v.7;
porticus, -cus, loupa, en pokryt
gank ṡa prehajenîe;
projecta, -orum, ahkerzi, vun iṡ ſtreihe porinîeni, ali
ganki per hiſhah;
propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali
gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gasa ž, F
4,
in capite viarum, na vogléh po vſih
gaſſah;
platea, -ae, en plaz, ena
gaſſa, ena uliza;
prothyrum, -ri, enu dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is
gaſe v'hiſho grède;
vicus, -ci, uliza,
gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gel prid., F
14,
capiteamenta, ti laſſi, na katerih ſtojè ti
geli tiffilzi v'gartroshi;
cerinus, gele farbe;
crocota, en ṡhenṡki gvant po ſtari ſhegi,
gele farbe;
flammeolum, en takeſhen maihen
giel ſhlár;
flammeum, -mei, en
giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile;
flavere, vel flavescere, gielbati,
giel ali ṡholt biti,
giel perhajati;
flaveus, giel ali gèlbaſt biti;
flavus, -a, -um, ṡholt,
giel;
gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek;
hiacynthus, -ti, tudi
gele ṡhide;
luteolus, -a, -um, kar na gèlu vleizhe, enu malu
gèlu;
sil, -silis, ena ſorta
giele ylovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gibati nedov., F
3,
commovere, eniga perpraviti, ſtreſti, reṡdreiti, ganiti,
gibati, trepetati, potréſti;
motare, po goſtim
gibati;
movere, majati, gnati, ganiti, premakniti,
gibati, pomakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ginestra ž, iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku
gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveîtje;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi,
gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
glabiti nedov., rapere, glabiti, ṡmikati, reṡmakniti, popaſti, poglabiti, po ſyli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
glavnik m, F
3,
pecten, -nis, glavnyk, grebèn, mikalnik, gradaſha;
pectinaria theca, taṡhka ṡa
glavnike;
pectinatim, po reṡzheſſanîu, po viṡhi tega
glavnika, zheſſalnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
glažek m, F
3,
caliculatim, po
glaṡhiku, po peharzu;
capula, vinṡka poſſodiza,
glaṡhik;
cucullus, tudi en
glaṡhik meniſhez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gmajna ž, F
26,
anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske
gmaine;
caetus, gmaina;
coëtus, ṡbraliṡzhe,
gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy;
communitas, gmaina;
concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene
gmaine;
ecclesia, Cerkou, ali ena
gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe;
ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene
gmaine govory;
excommunicare, panati, panovati, vun
s'gmaine vrézhi;
jus publicum, prauda te
gmaine, k'nuzu ti
gmaini;
pascua, -orum, pashe,
gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho;
peculator, -oris, en tat, kateri eni
gmaini, ali enimu firṡhtu krade;
pecunia publica, ene
gmaine danarji;
plebecula, -ae, is
gmaine enu kardelze;
plebs, ludſtvú, kardelu, is
gmaine;
populare, tudi te
gmaine lubau ṡadobiti;
popularis, -re, te
gmaine, ali tega folka;
popularis, is te
gmaine, ali deṡhelán;
populatim, od eniga folka, ali
gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk;
populis, -li, en fólk, ena
gmaina v'méſti;
quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali
gmaine;
respublica, opzhina,
gmaina;
synagoga, ṡbraliṡzhe,
gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou;
universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá
gmaina povſód;
vulgare, ozhituvati, v'mei
gmaino reṡglaſſiti;
vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka,
v'gmaini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gnan del., F
5,
adactus, -a, -um, s'ſylo, ali po ſyli
gnán, nagnán, pergnán;
ambactus, v'okrog pelán, ali
gnán;
circumactus, okuli
gnán, okuli ṡaſſipan;
exagitatus, -a, -um, reṡdraſhen, okuli
gnán;
impulsus, -a, -um, pahnên,
gnân, nagnán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gnoj m, F
24,
bolbiton, volovṡki
gnui;
empyema, tur na perſih, de eden naſnago,
gnoi, inu kry vun mèzhe;
feretrum stercorarium, trage ṡa
gnui;
fimetum, -ti, kúp
gnojá, kamer ſe
gnoi ſpravla, gomila;
fimus, -mi, gnoi;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi
s'gnojam ſturjeni;
laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati;
marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu
gnui;
muscerda, miſhji
gnoi, miſhji drek;
praetergere, obriſſati, otréti, en
gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim;
pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da
gnoi;
pus, -puris, gnoi;
sanies, -ei, gnoi, ſokerviza
s'gnojom, gnui;
saniosus, -a, -um, gnoján, polhin
gnoja, vuṡ gnyl;
saperda, en kúp ſmardezhiga
gnojá, inu ſmradú;
stercorarius, -a, -um, kar
k'gnoju ſliſhi;
stercorosus, -a, -um, polhin
gnoja, ali govne;
stercus, -oris, gouna, lén,
gnui, drek;
sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa
gnoi;
suscerda, -ae, ſvinski
gnoi;
tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul
gnui
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gnojiti nedov., F
6,
fermentare terram, ṡemló
gnoiti, dobru délati;
fimare, gnoyti;
laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve
gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati;
marga, -ae, ena ſorta beile ṡemlè, kakòr kraida, s'katero ty kmèti nyve
gnojè;
merdare, ſrati,
gnoyti;
stercorare, gnoyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
golt m, F
9,
agina, -ae, garla boléṡan, otúk v'garli, ali
v'goltu;
apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali
s'golta tó gnylóſt vun ſpravi;
arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ṡapa grè k'pluzham ſkusi
golt;
aſsa, vox, aſsa, ena
s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati;
faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez;
frumen, -nis, tá
golt na verh garla, goltanez;
palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na
golti, ali vrati eniga volla;
rictus, -us, divje ṡvirine gobez:
golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiṡzhanîe teh soby, teh uſt, ali
golta odpertje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
goltanec m, F
9,
faux, fauces, golt, gerlu, gobez,
goltanez;
frumen, -nis, tá golt na verh garla,
goltanez;
gurgulium, goltaniz;
guttur, goltaniz;
rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli;
stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali
goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó;
tonsillae, -arum, krji
goltanza, ali poṡhirka per korenu, kuſherjou bolésan;
trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali tá
goltaniz;
trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali
goltanze, ali gobze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
goniti se1 nedov., F
4,
admiſsura, -ae, perpuszhanîe, ali jésdenîe te ṡhivine kadar
ſe goni;
canis catulit, pſiza
ſe goni;
catulio, -ire, ſe goniti, ṡheléti breja biti;
equire, kobilina ṡhela po paſtuhi,
ſe goniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gora ž, F
28,
cisalpina Gallia, na leti ſtrani teh viſſokih
gúr;
mons, gorra;
montes ardui, planine, ſtarme
gorré;
montium itinera, po
gorrah céſte, kollovoṡi, klanzi;
oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte na
gorrah;
supercilium montis, gorrè ſleime;
radices montis, pod hribom, kir
gorra ṡazhne;
transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali
gurrè;
transmontanus, -a, -um, is prég
gorrè;
vertex montis, verh
gorrè;
vinearia mons, vinṡka
gorra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gospodsko prisl., lautè, ſlaṡhnú, po
goſpodṡku, zhedno, poſhtenu, obilnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gospojsko prisl., aulicè, po
goſpoiṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gostiti se nedov., F
4,
coëpulari, ſe v'kupai
goſtiti, lebati;
comeſsari, lebati,
ſe goſtiti, pred koſſilam, po koſſilu, po vezherji ṡhréti;
epulatus, kateri
ſe je
goſtyl;
pergraecari, ſe ſylnu
goſtiti, lebati, pyanzhovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gosto sam., magma, -tis, tú
goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine;
prim. po gostem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gostovanje s, F
16,
charistia, en veſſel praṡnik, ali v'kup prihod, ali
goſtovanîe v'mei ṡhlahto;
comeſsator, tá tovariṡh v'lebanîu,
v'goſtovanîu, poṡhréſhnik;
convivium, goſtovanîe;
cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu
goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte;
curare convivia, goſtovanîa perpravlati;
dapalis, -le, Goſpoiṡki, inu offertni v'ſhpiṡhah, ali
v'goſtovanîu;
dies epularis, genialis, dán tega
goſtovanîa;
epularis, -re, tá kateri
k'goſtovanîu ſliſhi;
epularis dies, dán tega
goſtovanîa;
epulatio, goſtaria, lebanîe,
goſtovanîe;
persicus apparatus, enu dragu ṡhlahtnu
goſtovanîe;
pollucere, laskatati, ſylnu ſvitléti, ſe puſtiti viditi, ṡlaſti ṡ
goſtuvanîam;
pollucibiliter, s'velikim
goſtovanîam;
repotia, -orum, goſtovanîa po ohzeti, s'temi oſtanki, oſtanki;
syssitia, -orum, enu gmain purgarṡku
goſtovanîe;
tractatio, tractatus, -tus, goſtovanîe, andlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
goščava ž, F
8,
condensio, goṡzhava;
craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy;
densitas, goṡzhava;
fructicatio, ṡraſtenîe ene
goṡzhave;
nemorosus locus, meiſtu v'borṡhti, kir je
goszhava;
saltus, -ti, en gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko
goṡzhavo, ena goſta hoſta;
spiſsitudo, goṡzhava;
stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta
goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
govorčinsko prisl., oratoriè, po
govorzhinṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
grob m, F
19,
aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera vṡhè
v'grob lety;
bustum, en
grob, ali truga;
capularis, ſtariz, motoren, kateri vus
v'grób viſſi;
cenotaphium, en zhaſtni praṡin ṡmiſlen
grob, ali enu ṡnaminîe eniga
groba;
conchilium, tudi en
grób;
conditivum, grob;
conditorium, en
grób, ṡkramba;
crypta, -ae, en
grob, ṡherh;
epitaphium, piſmu na
grobi, ali verhu
groba;
heroum, heroi, en
grob ſturjen h'zhaſti ene ṡhlahtne perſone;
inferiae, -arum, po mertvih maſhe, offri ṡa mertve, marlizha
v'grob ſpravlenîe;
monimentum, vel monumentum, en ſpomyn, ſpominik,
grob;
sarcophagus, -gi, en mertvazhki
grob;
sepulchretum, en britof poln
grobou;
sepulchrum, -chri, grob;
tumulus, -li, grob, jama ṡa merlizha, kup;
tymbus, -bi, en
grob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
grobo prisl., F
4,
indiscretè, grobú, nepametnu, pregrobú;
inurbané, po kmetizhku,
grobú;
obtusè, grobú, s'ṡhleht ṡaſtopnóſtjo;
rusticè, po kmetiṡhku,
grobú, tempaſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
grško prisl., magi, po Perſianṡku, po
Gerṡhku Philoṡophi, Piſſarji. Mat:2. modri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
guselli –,
acicula, -ae, tudi ena dolga tenka morska riba, po lashku
Guſelli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gvelb m, F
11,
absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per
gvèlbu;
arcuare, en
gvelb ſturiti, kai v'kriviti,
gvelb délati;
arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla;
camerare, gvelbati,
gvelb délati;
concameratio, gvelbanîe,
gvelb;
cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló;
fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod
gvelbi predaja, ali ſtazuno ima;
fornicare, gvelbati,
gvelbe ali ſtrope délati;
fornix, gvelb;
testudo, en
gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gvirc m, F
2,
fistula, tudi enu drivú, kateru po
gvirzu diſhy. Cant:4;
ungula, tudi ena lipú diſhezha reizh kakòr
gvirz. Eccl:24.v.21
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hiša ž, F
102,
aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe;
cancellaria, piſſarska
hiſha;
casa, -ae, ena ṡhleht
hiſha, kozha;
coenaculum, vezherje meiſtu, leitna
hiſha;
curare domum, ẛa
hiſho ṡkerbeti;
domesticatim, od
hiſhe do
hiſhe;
domus, hiſha;
dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe,
hiſha k'ſpanîu;
è domo, is
hiſhe, ali od
hiſhe;
gurgustium, -ÿ, paſtirska
hiſha;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá
v'hiſho padezha luzh;
incolumes aedes, dobru pozimprane
hiſhe;
lemures, nozhne poſhaſti, katere po
hiſhah ropotajo;
refectorium, ṡa jeid
hiſha;
suggandia, ſtreſhiza pred
hiſho;
textrina, -ae, tkalza
hiſha;
zeta, -ae, hiſha ali kamra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hišen prid., F
18,
aedilis, -is, en zimerman ali moiſter, per
hiſhnih zimprih, ali ẛydeih;
apophasis, enu ẛamerkanîe, ali regiſter
hiſhniga blagá;
architriolinus, hiſhni goſpodár, ali klúzhar;
casaria, tá katera hiſhe varuje,
hiſhna goſpodariza;
expilator, ẛadevavez
hiſhniga blagá, raṡboinik;
frivola, -orum, maihina, ṡhleht
hiſhna poſſoda;
hera, -ae, Hiſhna goſpodinîa;
herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali
hiſhni goſpodár;
inventarium, -ÿ, popiſſovanîe
hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti;
lar, -ris, ṡhkratel,
hiſhni malyk, domazhi dúh;
mater familias, goſpodinîa,
hiſhna mati;
pallaca, -ae, ena
hiſhna kurba;
pater familias, goſpodar v'eni hiſhi,
hiſhni ozha;
penus, -ni, preṡkerblenîe ṡa
hiſhno potrébo;
repertorium, -rÿ, en regiſhter ṡa ṡamerkovanîe
hiſhnih rizhy;
sartum tectum, hiſhna ſtréha, ali
hiſhnu poſtréſhje;
supellex, vel suppellex, -cis, pohiſhtvu, vſá ṡhlaht
hiſhna poſſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hiteti nedov., F
26,
accélerare, hitéti;
adniti, ſe ſyliti,
hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati;
anhelo, -are, hitru dihati,
hitéti, ſopihati, ſopéti;
approperare, hitéti, hitru ſturiti, hitru priti, hitru hoditi;
aſsectari, ẛa enim hoditi,
hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati, vernu ſpremlovati;
celerare, hitéti;
deproperare, cilú mozhnu
hiteiti;
festinans, kir
hity;
festinare, hiteti, hiteiti;
inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi
hiteiti, ṡheléti;
insector, tá kateri ṡa enim
hity, hitru grè, ali ṡa nym tezhe;
insectus, -a, -um, kateri sa enim grè, ali
hyti, ali tezhe;
insequens, kateri pody, ali sa enim
hity, inu tezhe;
insequi, poditi, naprei gnati, tirati, sa enim tezhi
hiteiti;
manicare, pro accelerare, hiteiti. Luc:21;
maturare, hiteiti, ſe nemuditi;
maturare fugam, hitéti k'beṡhanîu;
persequi, ṡa enim
hitéti, poditi, tirati, preganîati;
praecelerare, naprei
hiteiti;
praefestinare, prevezh
hitéti, ſylnu
hitéti, preṡgudai
hiteiti;
properare, hiteiti;
properatò opus est, je treiba
hiteiti;
prosequi, ṡa enim hoditi, ali
hiteiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hlad m, F
3,
cryptoporticus, gvelb ẛa
hlat po leiti;
frigus collere, hlád yṡkati, lubiti;
refrigerium, -ÿ, hlád, ohlajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hobotnica ž, F
3,
loligo, -nis, ena morṡka riba
habotnizi onaka, po laṡhku Calamare;
nautilus, ena morṡka riba, kakòr ena
habotniza, v'enim miſhelni prebiva, inu ſe voṡi;
habotniza, nautilus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hodač m, imitator, poſnemavez, po navúku eniga druṡiga délovez,
hodázh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hodeč del., F
2,
coena viatica, ambulatoria, [vezherja] katera ſe
hodezh jei;
quadrupedans, po ṡhterih nogah
hodèzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hoditi nedov., F
93,
ambulare, hoditi;
antecedo, -ere, naprei
hoditi, pred enim
hoditi;
badizare, hoditi;
beto, -ere, hoditi;
impervius, -a, -um, ut itinera impervia, pooti po katerih ſe ne more
hoditi;
ire, poiti,
hoditi;
patriſsare, po ozhetinih ſtopinîah
hoditi, po ozhetu ratati;
pedester, -tris, -tre, pedes ire, k'nogam
hoditi, poiti;
retrogradi, ṡadai
hoditi;
sequi, po enga ſtopinah
hodit [poznejši pripis neznane roke];
vulpinari, liſſizhiti, pregnanu rovnati, fólṡh, ali kunṡhtnu okuli
hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hojenje s, F
17,
aditio, hojenîe;
ceſsim, v'prózh vleizhenîe, v'neſai
hojenîu;
descensus, descensio, k'naṡduli
hojenîe;
egreſsus, -us, vun
hojenîe, is'hod;
exscensus, -us, enu niṡku
hojenîe;
frequentatio, frequentamentum, po goſtim
hojenîe;
greſsus, -us, hojenîe, korazh, ſtopinîe;
iitio, -onis, hojenîe;
inceſsus, -us, hoja,
hojenîe;
ingreſsio, et ingreſsus, -us, notar hodék, notar
hojenîe;
iter, -ineris, hojenîe, potovanîe;
itio, -onis, raiṡha,
hojenîe, hoja;
itus, -us, hojenîe;
permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku;
praegreſsio, -onis, naprei
hojenîe, naprei hoja;
proceſsus, -us, pravda, napreihod, naprei
hojenîe;
transitio, prehod, v'prég
hojenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hrana ž, F
10,
alimentum, alimonium, alimonia, reja, ſhpiṡha, ſpendia,
hrana, vshitik;
alitura, reja, ſhpiṡhanîe,
hrana;
annona, leitina,
hrana, ſhpendia;
cibarium, -ria, ſhpisha,
hrana;
convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa
hrana, druſhtvu;
demensi, -si, en odlozheni deil ẛa
hrano na en méſſiz, tudi odlozhena vſakdanîa
hrana;
educatio, reja,
hrana;
edulium, -lÿ, hrana, ſhpiṡha;
nutricatio, vel nutritio, nutrimen, nutrimentum, hrana, reja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hrib m, F
17,
Aetna, gorezhi
hrib v'Sicily;
claudius mons, Rogazha
hrib;
collis, hrib;
coronis, coronidis, tá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali
hriba;
deruptus collis, en ſterm
hrib;
fastigium, verh ali ſhpiza ene gorrè ali
hriba;
jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh ali ſhpiza eniga
hriba;
montosa via, v'hrib ſterm poot;
montosus, -a, -um, v'hrib ſtermú;
oceanus Atlanticus, tú morjé v'Mauritanji pod tem
hribom Atlans;
olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali
hrib, ali gorra s'olikami naſajena;
promontorium, -rÿ, en
hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe;
radices montis, pod
hribom, kir gorra ṡazhne;
supervehi montem, zheṡ
hrib preneſſen biti;
testaceus mons Romae, en
hrib v'Rimi ṡgúl is zhripyn;
transalpinus, -a, -um, is une ſtrani
hriba, ali gurrè;
transire colles, po
hribéh poskakovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hruška ž, F
15,
colibia, vilia munuscula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk,
hruſhik, pogazhe,
etc:; cruda pyra, ſrove
hruṡhke;
crustumium, ardezhkaſte hruṡhke;
cucurbitinus, -a, -um ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe;
elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih, kakòr ena
hruſhka;
hordeacium, muṡhkatelize =
hruṡhke;
onychina pyra, hruṡhke s'farbo timu kamenu onyx glih;
pyraster, te kiſſile drobne
hruṡhke, ali liſnika;
pyrum, -ri, pira, hruṡhka, ſád;
pyrum volemum, ena kakòr pèſt debela
hruṡhka;
pyrus, -ri, ena
hruṡhka, drivú;
sementina pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle;
tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr
hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
turbinatus, -a, -um, okrogil, inu odſpodai gori ṡhpizhaſt, kakòr ena preobernîena
hruṡhka;
vinum pyraceum, is
hruſhik vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hudoba ž, F
6,
maleficiosè, po
hudobi;
maleficiosè fecit, on je po
hudobi ſturil;
malignitas, hudoba;
perversitas, hudoba, ſpaka, slôba;
saevitia, -ae, groſovitoſt, slobnúſt, britka
hudoba;
vitiositas, hudoba, huda navada, gréh, folſhia
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
igrati nedov., F
20,
agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom
ygrá, inu ſe po desheli klati;
alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti,
ygrati;
chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami
ygrá;
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir
ſe ygrá;
choragus, tá kateri
ygrá, ali naprei pleſhe;
citharaedus, kir na ſtrune
ygra, tudi godiz;
colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali
ygrati;
cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali
ygrá;
diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt
ygrá;
fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument
ygrati;
ludo, -re, ygrati;
lusitare, li eno ygró
ygrati;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi
ygra;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali
ygrajo;
par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez?
pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam
ygrá;
psallocitharistae, kateri na ſtrune
ygrajo;
scenicus, -ci, kateri v'Comediah
ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo
ygrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ime s, F
31,
aequivocè, po vezh
imènih;
binominus, -a, -um, kateri ima dvei
imèni;
epitheton, raven
imè;
nomen, imè;
nomen adiectivum, perverṡhenu, ali perloṡhenu
imè;
nomen proprium, laſtnu
imè;
nomen substantivum, ſtojezhe
imè;
nomina, imena;
notam incurrere, dobru
imè ṡgubiti, en húd glaṡ ṡadobiti;
pronomen, tú pravu
imè, inu nikár preimik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
imenje s, F
13,
as, aſsis, en funt, libriza, ali enu célu
imenîe;
bonum, -ni, blagú,
iménîe;
facultas, obláſt,
imenîe, dopuṡzhenîe, blagú, perpuṡzhenîe;
facultates, iménîa, bogatie, blagú;
habentia, -ae, imenîe;
inventarium, -ÿ, popiſſovanîe hiſhniga
iménîa, ṡlaſti po ſmerti;
opes, opum, blagú, ali bogatu
iménîe;
opulentus, -a, -um, bogat, per velikim
iménîu;
peculidum, enu meihinu
iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu;
peculiosus, -a, -um, bogat v'ſvoim
iménîu;
peculium, perṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji, bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti
iménîam;
poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina,
imeinîe, erbṡzhina;
substantia, -ae, blagú,
imenîe, ſtán, ſtalu, ſtanina, obſtanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
imenovati dov. in nedov., F
18,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja,
imenovati, klizati;
axare, imenovati;
buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga
imenujejo buzolai;
denominare, jemenovati;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke
imenujejo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga
imenujejo ṡlatiga kamena detela;
mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo
imenovali mitra;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga
imenujo olander;
nominare, imenovati;
nuncupare, imenovati;
onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni
imenujejo Calcedonius;
pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga
imenujejo s: Antona ogîn;
testamentum nuncupare, imenovati teſtament;
tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga
imenujejo dragacanth;
transnominare, drugazhi
imenovati, imè preminiti;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali
imenovati;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati,
imenovati, enu imè dati;
zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas
imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
iskati nedov., F
22,
conquirere, s'fliſſam
yṡkati, ṡadobivati;
consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda
yṡzhe;
contari, zviblati, vpraſhati,
yṡkati;
dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai
yṡkati;
frigus collere, hlád
yṡkati, lubiti;
indagare, ſliditi, iṡpraſhovati, ſpraſhovati,
yṡkati, oſleiditi;
indigator aquarum, kateri vodene ṡverke
yṡzhe;
inquirere, vpraſhati,
yṡkati;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto
yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè;
pacificatorius legatus, en ſel kateri myr
yṡzhe, inu pegeruje;
pandectae, -arum, ene buque, v'katerih ſe vſe naide, kar eden
yṡzhe;
pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo
yṡzhe, ali najde;
percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi,
yṡkati;
perquirere, dobru
yṡkati, s'fliſſom poyṡkati, vpraſhati;
pervolutare libros, buque preplatlati, po buquah
yṡkati;
quaeritare, vſeṡkuṡi vpraſhati, ali
yṡkati, ṡpraſhovati;
querere, yṡkati, upraſhati;
requirire, eniga
yṡkati, ali vpraſhati;
specium, -cÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim
ſe te rane globozhina
yṡzhe;
vestigare, yṡkati, ſliditi;
vestigare odore, s'diſhanîam ſliditi, ali
yṡkati;
vestigator, ſlidnyk, en jager, kateri ſlidy, inu
yṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
iz1 predl., F
280,
bryton, pytje,
is jezhmena;
coena cymica, vezherja
is ſozhivja;
de, od,
iṡ, po;
e, iṡ, od;
ex, is, od;
ex lignis imputribilibus, is naſtroſhliviga lejſsá
[poznejši pripis neznane roke];
metallicus, -a, -um, is rude;
obsolescere, is navade priti, oſtareiti, preiti;
oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardenîe
is uſt;
panis ex acimis, is tropyn krúh;
rosaceus, -a, -um, is róṡh ſturjen;
transmontanus, -a, -um, is prég gorrè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
iz iskovati nedov., persectari, s'fliſſom
is yṡkovati, ſe po eni rizhi mozhnu puliti, trahtati, reṡmiſhlovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
izlaga ž, F
9,
declaratio, iṡlaga, oṡnananîe, ozhitovanîe;
definitio, reṡlozhenîe,
iṡlaga, ṡklenenîe;
epimythium, iṡlaga ene baiſni, ali fabule;
explanatio, iṡlaga, reṡlaga, reſveitenîe;
explicatio, iṡlaga, reṡlaga, resloṡhenîe;
gloſsa, -ae, jṡlaga tega piſma;
interpretatio, interpretamentum, iṡlaga;
interpretative, po
iṡlagi;
scholium, -lÿ, ena kratka
iṡlaga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
izvoliti dov., F
11,
adoptare, isvoliti, gori ẛa ſyna vsèti;
cooptare, k'nîemu
iṡvoliti, gori vṡèti, eniga ſhe k'ſebi
iṡvoliti;
deligere, iṡvoliti, iṡbrati, odlozhiti;
democratia, -ae, goſpodovanîe, ali oblaſtovanîe tega gmain folka, kateri ſi v'mei ſabo eniga glavarja
iṡvolio;
destinare, naméniti,
iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati;
diligere, lubiti,
iṡvoliti, ẛa lubu iméti;
eligere, iṡvoliti;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga
iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
subrogare, na meiſti eniga druṡiga
iṡvoliti, ali poſtaviti;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh
iṡvoliti, ali reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
jabolko1 s, F
22,
acacia, -ae, voda
s'jabolk ſprèſhana;
colibia, vilia munuſcula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta
jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
granatum, -ti, enu margaranovu
jabolku;
mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn;
mala frixa, pohana
jabulka;
mala rubeliana, ardezhkaſta
jabulka;
malum, -li, jabolku;
melapium, -py, ena ſorta
jabolk;
melimelum, -li, ena ſorta ſladkih
jabolk, kakòr mèd, paradiṡhizhi;
mollusca, -ae, ene breiṡque
jabolku, en orih s'eno tanko lupino;
poma acidula, kiſſila
jabulka, liſnika;
poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo;
poma decusnana, velika
jabulka;
poma fugatia, jabulka, katera hitru gnyejo;
poma praecocia, per zaiti ṡreila
jabulka;
poma seratina, poṡna ṡreila
jabulka;
pomum convalium, ſad, ali
jabolka is dolyn;
punicus, -a, -um, ardezhi,
ut punica poma, margarane
jabolka;
stipare malis, s'jabulki ſe ohladiti;
tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr,
jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
unedo, na terni
jabulka;
vinum pomarium, is
jabolk vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
jadriti (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., velificare, jadriti, jadruvati
[po Verant.110: Velificare, Saglen, Gidriti]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
jagned m, F
3,
populetum, -ti, kir topolovina,
jagnedi, ali topolke raſteo;
populifer, -ra, -rum, ut Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti
jagnedi;
populus, -li, tudi en topol, ali
jagned
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
jamič m, F
9,
colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni
jamizhi;
fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi;
hydraulax, vodeni
jamizh;
incilia, vodeni ṡhleibi, ali
jamizi, po katerih voda tezhe;
lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami
jamizh de ſe voda odtéka;
porca, -ae, tudi en krai na nyvi, tá viſſokota v'mei dvéma
jamizhama;
striatus, -a, -um, s'takeſhnimi
jamizhi, ali ṡhlibiki napravlen, ali ṡréṡan: tudi malanu déllu. 3.Reg:7.v.24;
sulci aquarÿ, vodeni
jamizhi;
sulcus, -ci, jamizh, braṡda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
jemati nedov., F
27,
consumor siti, merjem od ṡheje, konez
jemlem;
copiari, tudi ṡholnerje gori
jemati;
crescere, raſti, gori
jemati;
defatiscere, mozhnu doli
jemati;
obfuscare, pogled
jemati, obtemniti;
oppugnare, obdati, oblezhi, ṡhturmati, s'bojam po ſyli notar
jemati;
scriptura, zol, kateri
ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine;
sensim deficere, po malim doli
jemati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
judovsko prisl., abba, ozha po
Judovsku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
junačko prisl., F
8,
egregiè, junazhku;
excellenter, preṡhlahtnu, po
junazhku, prou modru, prou vuzhenu;
fervidè, junazhku, s'veliko vrozhuſtjo;
fortiter, mozhnú,
junazhku, jaku;
generosè, junazhku;
mactè virtute, friṡhku,
junazhku;
perfortiter, cilú mozhnú, ſylnu jaku, cilú
junazhku;
praeclarè, cilu dobru,
junazhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
junaško prisl., F
2,
strenuè, junaṡhku;
viriliter, moṡhku, po
junaṡhku;
prim. junačko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
junaštvo s, F
12,
athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ẛa fehtanîe, ali
junaſtvu;
audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt,
junaſtvu;
colluctari, s'enim ſe metati, tezhi, ſe ẛa
junaſhtvu ṡkuſhati;
deluctari, s'enim ſe metati, ſtritati, ẛa
junashtvu ṡkuſhati;
militaris animi magnitudo, junaṡhtvu;
palaestricè, po fehtarṡku, ṡa
junaṡhtvu;
palaestricus, -ci, tá kateri ſe s'enim mèzhe, ali ṡkuſha ṡa
junaṡhtvu;
provocare, draſtiti, na
junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti;
pugilatus, -us, fehtanîe, sa
junaṡhtvu ṡkuſhanîe;
reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa
junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali;
strenuitas, junaṡhtvu, ſtanovitnoſt;
vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſti, kateri s'ſvoim
junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride;
prim. junačtvo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
jutrišnji prim. po jutrišnjem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
k'višku prisl., F
13, I.
acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú
k'vishku, ſtermozhina;
horripilatio, ſtrah de laſſje
k'viṡhku ſtojè;
oculos attollere, ozhy povṡdigniti,
k'vishku gledati;
orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu
k'viṡhku darṡhy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti,
k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali
k'viṡhku uṡdignên;
surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13;
surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe
k'viṡhku povṡdigniti;
surrigi, k'viṡhku rovnati;
sursum, gori
k'viṡhku;
thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá
k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu;
vitis jugulata, terta
k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II.
suspectus, -tus, gori oṡeranîe,
k'viṡhku gledanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht
kadar kiſſa;
cum, kadar;
diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai;
eos, eois, ẛarja,
kadar ſonze gori grè, ẛora;
exactus, -us, predajanîe,
kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede;
exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan,
kadar eniga sobè bolè;
opperiri, zhakati,
kadar ſe kai enimu poſſodi;
psecas, -dis, tih deṡh,
kadar po malim parſhy;
quando, kadai,
kadar;
strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa,
kadar ſe pili;
transfumare, prekaditi,
kadar dim ṡkuṡi grè;
prim. kader
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kamenje s, F
23,
ansae ferreae, ṡheléṡne ṡvèẛe, s'katerimi ſe tú
kamenîe v'kup vṡame;
attae, -arum, ſhpizaſtu
kamenîe, ſhibre;
callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa
kamenîe lamati;
cataplasma, flaiſhter,
s'kamenîa, ali zégla;
chodchod, ṡhlahtnu
kamenîe;
deformata in lapidibus, na
kamenîe popiſſana: 2.Cor:ṡ;
elapidare, kamenîe ſtreibiti, pobrati, vun vreizhi;
elevare lapides, po
kamenîe poſsegati, inu vsdigovati;
lapidatio, s'kamenîam poſſipanîe;
lapidatus, s'kamenîam poſſút;
maceria, -ae, vel maceries, -ei, en ſúh ṡyd, graja
s'kamenîa ſturjena;
illedere saxis, na
kamenîe tarzhiti;
lapidare, s'kamenîam poſſipati, poſſuti, kamenovati;
lapidator, kateri
s'kamenîam poſſiple, ali luzha;
latomus, -mi, kateri
kamenîe lama, ali ſeika;
oniscus, -ci, praſizhiza ſiva ... ſe naide pod léſſam, ali pod
kaminîam kir je faihtnu;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerim doſti ſtariga zégla, inu
kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali
kamenîa;
saxatiles pisces, ribe v'mei
kaminîam lovlene;
saxifragium, -gÿ, vel saxifraga, -ae, enu ṡeliṡzhe, kateru je kiſſilu, per murju v'mei
kaminîam raſte;
saxosus, -a, -um, kameniten, poln
kamenîa;
suffrenatio, mozhnu
s'kamenîam veṡanîe v'kupai v'enim ṡydi;
viam lapidibus sternere, poot
s'kamenîam poflaiṡhtrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kapitel1 m, capitulatim, po redi od eniga
Capitelna do druṡiga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kaplja ž, F
3,
gutta, kapla, ṡraga;
guttatim, po kapelzi, od ene
kaple do druge;
stilla, -ae, ſraga,
kapla, en kapiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kapljica ž, F
3,
guttatim, po
kapelzi, od ene kaple do druge;
guttula, kapelza;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda,
kapilze myrre. Exod:30.v.34
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kar prisl., postquam, kar, po tem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kardeškati (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., digladiari, kardeshkat, kardoshkat
[Pohlin je naredil besedi po madžarskem glagolu Kardoskodni, ki ga ima Verant.29: Digladiari, Fëchten, Szichiße (sići se), Vngarice Kardoskodni.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kaša ž, F
5,
lomentum, -ti, bobova
kaſha, po Laṡhku faveta, bobova moka;
ptisana, -ae, pſhenu, jeſpraîn, jezhmenova
kaſha: tudi mozhnik;
pulmentum, mozhnik,
kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha;
puls, pultis, kaſha, mozhnik;
pultarius, -rÿ, en lonez ṡa
kaſho ali mozhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ki prisl., F
3,
captatio, lovlenîe, tú teikanîe, inu vpraſhanîe po enim
ky bi bil;
nec ubi, niti
ky;
uspiam, nigdèr, ali
ky na enim meiſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kita ž, F
14,
acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali
kite;
caesaries, dolgi laſſè,
kitta;
cartilago, hruſhtaniz,
kitta;
cincinnus, -ni, kite, kravṡhaſti laſſè;
cinnus, kite kravṡhaſtih laṡ;
cirrus, -i, zhuff,
kitte na glavi;
coma, kita, zhuf;
fasciae crinales, kite, vpleitki;
hapsus, -si, ena
kita prediva, ali volne;
lacertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate
kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau;
nervus, -vi, kita, ṡhyla;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile inu
kite ṡkarzio;
taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena
kitta, ena dolga ṡa glavo pinta;
virgo sub capillis, deikliza pod
kitami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
klagovanje s, F
17,
comploratio, s'drugim jokanîe,
klagovanîe;
dolendus, -a, -um, vreden ṡhalovanîa, ali
klagovanîa;
ejulatus, -us, ejulatio, javkanîe, veliku
klagovanîe;
implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu
s'klagovanîam proſſiti;
lamentabilis, -le, vrédnu
klagovanîa, jamranṡki;
lamentabiliter, s'jamraniam,
s'klagovanîam;
lamentum, -ti, milu
s'klagovanîam vpitje;
leſsus, -us, javkanîe, inu
klagovanîe zhes eniga mertviza;
luctisonus, -a, -um, glas, kateri ṡhaloſt, ali
klagovanîe pomeini;
luctus, -us, ṡhaloſt, troranîe,
klagovanîe, ṡhalovanîe;
lugubris, -bre, ṡhaloſtnu, ali kar
h'klagovanîu ſliſhi;
planctus, -us, klagovanîe, velika ṡhaloſt, inu jokanîe;
plangor, -oris, ſerzhnu
klagovanîe, inu ob tlá metanîe;
praeficae, -arum, najete ṡhene
h'klaguvanîu, inu k'objokanîu po marlizhi;
questus, -us, klagovanîe, jamranîe, kumranîe;
threnos, klagovanîe;
ululatus, -tus, tulenîe,
klagovanîe, pſou ṡavianîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
klagovati nedov., F
10,
complorare, s'drugimi ſe jokati,
klagovati;
delamentari, klagovati, jamrati;
lugere, ṡhaloſten biti, ṡhalovati,
klagovati, trorati;
lugetur, ſe ṡhaluje,
klaguje, trora;
plangere, plakati,
klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi;
quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati, ſe jamrati, inu
klagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
klanec m, F
3,
callis, klanez, tren poot, ſterm poot;
montium itinera, po gorrah céſte, kollovoṡi,
klanzi;
semita clivosa et angusta, klaniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
klanje2 s, F
5,
colica, vel colicus dolor, griẛenîe,
klanîe v'trébuhu, inu zhrévah;
iliaca paſsio, dertje,
klanîe po zhrévah;
tormina, -num, gris, griṡenîe,
klanîe v'shelodzi, kryi tezhenîe;
tortura, tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah
klanîe;
verminare, ozhervovéti, gliſt
klanîe iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
klatež m, F
9,
agyrta, po desheli
klatesh;
circulator, kateri s'kramo okuli hodio, ṡobè deró,
klateṡh, potepúh;
erro, -onis, en
klateṡh, ſhterzar;
lurco, en
klateṡh, poṡhréh, ṡhterzar, potepúh;
multivagus, -a, -um, en ṡhterzar, neobſtojezhi,
klateṡh, kateri povſod okuli hodi;
noctivagus, -a, -um, ponozhni ṡhterzar, nozhni
klateṡh;
pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri ſe povſod klati;
vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'délli, nedelovin;
vagabundus, -a, -um, en potepúh, en
klateṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
klatiti se nedov., F
18,
agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu
ſe po desheli
klati;
ambubaja, ena ṡhena, katera
ſe rada
klati, ena pyanka;
circumvagus, kateri
ſe povſod okuli
klati;
dispalare, ſem ter tám vleizhi,
ſe klatiti;
divagari, ſe okuli
klatiti;
emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri
ſe okuli
klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi déla;
errare, ṡahajati, poot gréſhiti,
ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti;
erraticus, -a, -um, kateri
ſe ſem ter tam
klati;
inerrare, ſe ſem ter tám
klatiti;
lurcari, ſe okuli
klatiti, inu ṡhterzati;
oberrare, ſe okuli ſem ter tám
klatiti;
omnivagus, -a, -um, katere
ſe povſod ſem ter tám
klati inu hodi;
pererrare, ſylnu ṡahajati,
ſe okuli
klatiti;
pervagari, ſem ter tám
ſe klatiti, vandrati, inu hoditi;
pervagatus, -a, -um, kateri
ſe je povſód
klatil, ſem ter tám hodil;
pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri
ſe povſód
klati;
suberrare, enu malu ṡahajati, ali
ſe okuli
klatiti;
vagari, ſe ſem ter tám
klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati;
prim. klateoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
klicati nedov., F
22,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati,
klizati;
calare, klizati;
clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati,
klizati;
coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti,
klizati, ſpelati;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi
klizati po nékadanî ſtari ſhegi;
evocans, kateri vunkai vabi, ali
klizhe;
evocare, ṡvabiti, vun
klizati;
evocare ad arma, vun na oroṡhye
klizati;
inclamare, na eniga krizhati, na vus glas
klizati;
invocare, na pumozh
klizati, proſſiti;
legem promulgare, poſtavo oṡnaniti, vun
klizati;
pappare, ſvojga ozheta
klizati;
pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai
klizati;
praeco, -onis, reṡglaſnyk, kateri vunkai
klizhe, inu oṡnanuje;
praedicare, pridigovati, vun
klizati, oṡnanovati;
provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga
klizati, vun vabiti;
provocator, -oris, kateri vunkai
klizhe ali vabi, ṡdraṡhbenik;
publicare, vun
klizati, oṡnaniti, ozhitovati;
revocare, eniga odverniti, naṡai
klizati;
testificari deum, Bogá na prizho
klizati, ali klèti;
vocare, klizati, poklizati, vabiti;
vocitare, vſeṡkuṡi
klizati, imenovati, enu imè dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kmetičko prisl., inurbanè, po
kmetizhku, grobú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kmetiško prisl., rusticè, po
kmetiṡhku, grobú, tompaſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kobilin prid., equire, kobilina ṡhela po poſtuhi, ſe goniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kol m, F
24,
aemotheta, -ae, nakovalu kovazhku, kovazha na
kolu[!];
charax, -cis, vinski
kol, paliza per tertah;
fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe
koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
fistucare, kole, ali bruna notar vbyati;
fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti
s'koly podloṡhen;
impalatus, -a, -um, na
kol nataknîen;
palaris sylva, hoſta ṡa
kolle;
palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu
kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe;
palus, -li, en
kol, en kolez;
pedo, -are, v'vinogradi terte kolliti,
kolle potikati;
ridica, -cae, vinṡki
kol;
scipio, -onis, ena paliza, ali
kol;
sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali
koll, ali ſuliza k'luzhanîu;
statumen vitis, kol ṡa vinṡko terto;
stipes, -tis, deblu, paîn,
kol;
sublica, -ae, kol ṡa múſt;
sublicium, tá
kol, kateri ſe v'vodó ṡabia;
sudes, -dis, tudi en
koll;
surus, en
kol, ali ṡhtanga;
talea, -ae, en
kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo;
vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika;
vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim
kolam, de zherv ym ne ṡhkodi;
vitis jugulata, terta k'viṡhku po
koleih gori uṡdignena, inu napelana;
vitis vidua, ena pres
kolla terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kolada ž, colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po porodi ene ṡhene, ali ṡhivine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kolovoz1 m, F
2,
montium itinera, po gorrah céſte,
kollovoṡi, klanzi;
via trita, vel publica, kolovos
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
konfeht m, epidipnidae, Confeht po jédi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
konfekt m, F
7,
bellaria, confect, kar ſe po jedi na miẛo perneſſe;
Confect. tragemata, bellaria, epidipnida;
confectio, en zuker, ali
Confect od ſémena, inu ſadú;
mensa secunda, Confect;
salgama, -orum, vſih ṡhláht ſad ṡa
Confect, naprei k'jeidi poſtavlen;
tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
tragemathotheca, ena
s'Confectam napravlena ṡhtazuna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
koritice s, maſtos, enu
koritize, po katerim ſtudeniz tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kos1 m, F
14,
concisè, po
koſſih;
contrucidare, pobyti, poſékati, poréẛati, na
koſſe reſékati;
diffringere, reṡbiti, na
koſſe reṡbiti;
fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en
koṡ;
frustratim, po
koſſih;
frustum, en
koṡ;
maſsa, -ae, gruzha, teſtú,
kóṡ, kèpa;
offa, -ae, en
koṡ meſſa, en
koṡ k'jédi;
piscem deartunare, ribo na
koſſe ſeſeikati;
pulpamentum, -ti, en dober
koṡ tega ſlaiſhiga meſſá;
secamentum, -ti, en odréṡan
koṡ eniga bruna, ali leſſa;
segmen, vel segmentum, -ti, en odſékan
koṡ, poléna odrobik;
versus, en
koṡ polá, ali grunta, kateri je 100. ſhulinu dolg, inu ſhirok
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kosec1 m, F
20,
caesim, ſékajozh, s'ſékanîam, na
kosze, na drobnu;
collyrida, pogazhiza, en maihin
koſiz kruha;
dipondium, en
koſſez ſrebrá, kar en kraizer velá;
fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en koṡ;
frustillatim, od eniga
koṡza do druṡiga;
frustulum, en
koſſez;
intercisè, po
koṡzih, s'preréṡanîam;
minutatim, od
koṡza do
koṡza po malim;
minutia, -ae, droptiniza, en
koſsiz;
offela, -ae, en
koſſez, ali ṡalusheiz;
offula, -ae, en
koſſez meſſá, ali en ṡaluṡhei;
particula, -ae, en
koſſez;
particulatim, po
koṡzih, po
koṡzih reṡdilenu;
pecciolum, ena marviza, en
koſſiz;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih,
koṡzi zégla, ali kamenîa;
scrupulatim, od
koṡza do
koṡza, po mizikinim;
structilis, -le, ṡzimpran, ali gori ṡloṡhen, od veliku
koṡzeu, ali ṡhtukou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kosilo s, F
15,
â prandio, po
koſſilu;
comeſsari, lebati, ſe goſtiti, pred
koſſilam, po
koſſilu, po vezherji ṡhréti;
compransor, kateri je s'enim per
koſſili;
ferales epulae, pogrebṡku
koſſilu, ali ſedmina;
funebre epulum, pogrèbṡku
koſſilu;
impransus, -a, -um, preṡ
koſſila, pres jedy, kateri nei koſſil;
parentalia, -orum, tá ſedmina, ali
koſſilu, kateru ſe darṡhy, ali dá tem pogrebnikom;
prandere, obédvati,
koſſilu jeiſti
[str. 168b ];
prandere, koſſilu jeiſti
[str. 172b ];
prandium, koſſilu [str. 168b ];
prandium, -ÿ, koſſilu [str. 172b ];
prandium abstemium, koſſilu pres vina;
pransor, -oris, kateri koſſi, ali je per
koſſili;
pransus, -a, -um, kateri je koſſel, ali per
koſſili jeidil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
koza1 ž, F
14,
aegonomus, -mi, en koẛár, kateri
kosè paſſe;
capra, koẛa;
capreolus, divja
koẛa, tudi ſerniza;
caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi
koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri
koẛè molẛe;
capripes, koṡje noge ṡhival, kateri ima noge, kakòr
koṡa;
dama, -ae, ena ſerniza, ali divja
koṡa;
hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje
koṡè;
ibix, -cis, divja
koṡa. Job.39.v.1;
nebrides, ena jelenova, ali divje
koṡè koṡha;
oetonis annis pariunt caprae, oſſem leit
koṡè rodè;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja
koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
pygargus, -gi, ena neṡnana ẛvirina divji
koṡi, ali ſernizi enaka;
rupicapra, divja
koṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kradenje s, F
2,
compilatio, tatvina,
kradenîe;
convasare, v'poſſodo ṡloṡhiti, ṡabiti, v'kúp ṡgrabiti,
s'kradenîem po tatinsku v'kúp sbèrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kraj1 m, F
59,
aliò versum, v'en drugi
krai;
alterutrinquè, od obéh
kraju, ali ſtrany;
anceps mucro, mezh na obéh
kraih oſter;
bipatens, na dveih
kraih, ali meiſtih odpert;
convena, -ae, is mnogih
kraju ali deṡhèl;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih
kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy;
extremus, tá ṡadnî, ali tá na
kraju;
fines, pokraine,
kraji;
fori, -orum, jamizhi, ali
kraji na nyvi;
ididem, od tajſtiga
kraja, ali meiſta;
indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim
kraju rojen;
jugeratim, po
kraih en dán ṡoranîa, ali raly;
jugerum, -ri, oranie, ali en
krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa;
labrum, vel labium, verh ali
krai oṡgorai ſléherne poſſode;
lacinia, -ae, falda, pleh, ali
krai gvanta, reſtergan gvant;
limborarius, -rÿ, tá kateri
kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva,
krajeu gvanta ṡhtikar;
marginatus, -a, -um, kar ima velike
kraje;
nullibi, nigdèr, v'obenim
kraju;
ora, -ae, ene ſléherne rizhy
krai ali konez,
kraji gvanta, deṡhele, vodè;
permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga
kraja v'tá drugi preiti;
porca, -ae, tudi en
krai na nyvi;
riparius, -a, -um, kateri na
kraji prebiva;
quaquaversum, na vſe
kraje, ſtrany;
septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy;
sesquijugerum, tolikain
kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán;
tractus, -tus, krai, okoliza:
in hoc tractu, v'letem
kraju;
versari, pogoſtu v'enim
kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kralj m, F
19,
ab Rege secundus, tá drugi ẛa
krajlom;
ad Regem, h'krailu;
desciscere, odpaſti od eniga, tú je kakòr od
kraila odpaſti, ter ſe ſovrashniku podati;
interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga
kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga
kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga
kraila naméſtnik;
ortygometra, -ae, krail teh prepelyz;
mulleus, -lei, ena ſorta ſhulinou teh
krailu v'Albanji, takeſhne potle ſo tudi ty Rimski
kraili noſſili;
perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga Ceſſarja,
kraila, ali Firṡhta;
primicerius, tá pervi poleg
kraila, ali ṡhkoffa;
regalis, -le, kraileivu, kar enimu
krailu ſliſhi;
regius, -a, -um, krailevi, kar enimu
krailu nuza, ali ſliſhi;
regnum, -ni, kraileſtvu, eniga
kraila deṡhela;
rex, -regis, krail;
rex Regum, krail zhes
kraile;
subregulus, kateri je en oblaſtnyk pod
krailom. 3.Esdr:6.v.ṡ;
tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu
kraili noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kraljevo prisl., regiè regificè, po
krailevu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krampec m, F
2,
murex, -cis, en ſuſebni morṡki pouṡh, leta pouṡh ima ṡhpize kakòr
krampize, ṡatorai murices ſe imenujejo tudi ti
krampizi, kateri ſe noſſio po ledu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krasti nedov., F
13,
abigeus, -gei, en ẛhivinski tat, kateri ẛhivino
krade;
compilare, kraſti, rupati, poſyli vṡèti, oṡkupſti;
directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de
kradeo;
furceri, kraſti;
latrocinari, raṡbiati, en raṡboinik biti,
kraſti;
mango, -onis, en martalos, kateri ludy
krade, inu kupuje, ter predaja;
manticulari, vunkai s'arṡheta, ali torbe
kraſti;
manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe, biſſage
krade;
peculator, -oris, en tat, kateri eni gmaini, ali enimu firṡhtu
krade;
plagiarius, -rÿ, en raṡboinik, kateri ludy
krade, inu ſhusenṡtvu odpelava;
saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih
krade, ali moſhnó odréṡhe;
suppilare, rupati,
kraſti, po ſyli jemati, inu oskubſti;
zonarius sector, kateri is arṡhetou
krade, ali yh odréṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kratko prisl., F
4,
nequaquam, kratku nikár, nikakor, cilú nikár, nikaker, cilú nikár, po oben poot nikár;
neutiquam, cilú
kratku nikár;
nullo modo, v'obeno viṡho,
kratku nikár;
preſsè, kratku, na kratku parveṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krdelo s, F
35,
agema, -ae, enu
kardelu voiszhakou;
agmen, kardelu, voiska, roi;
caterva, mnoshiza ẛholnerjou, ali
kardelu;
cohors, mnoṡhiza,
kardelu junakou;
exercitus, voiṡka, voiṡke
kardelu;
grex, zhréda,
kardelu, kup ṡhivine velike ali maihine;
oviaria, -ae, enu
kardelu ováz;
plebs, ludſtvú,
kardelu, is gmaine;
turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza,
kardelu;
turmatim, s'plaṡom, po
kardelu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krister m, enema, vel Clyſter, en
kriſter od ṡad po ſyli notar ṡhprizan;
prim. krišter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kriv1 prid., F
9,
apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lok, inu kar je
krivú, kollèṡ, okrogloſt;
camurus, -a, -um, krivu, v'krivenu, v'krivena poſſoda;
covinus, -ni, ene voiṡke kulla, ali vus, na katerim ſo bily oſtri, inu
krivi mezhi k'ſeikanîu;
curvescere, krivu perhajati;
devium, en
kriu poot;
obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt;
repandus, -a, -um, kriu, vunkai vkriven;
torvosus, -a, -um, kriu, ṡlokou, ṡvyt;
transversus, po ſtrani, ſtranṡki,
krivú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krivica ž, F
14,
cataplectatio, ferṡhmaiht,
kriviza teh beſſéd;
conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene
krivize obyṡzhe;
corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden, napelán,
h'krivizi podmiten;
culpa, -ae, pregréha, dolg, dolṡhenîe,
kriviza, urṡhoh;
derogare, eni poſtavi
krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti;
eruscare, danarje
s'krivizo dobivati;
imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati,
krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti;
imputator, kateri eniga krivú ṡatoṡhi, ali
krivizo na eniga verṡhe;
inferre iniuriam, krivizo naloṡhiti, ſturiti;
injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota,
kriviza, ṡashmaganîe;
injustè, krivú, po
krivizi;
injustitia, nepraviza,
kriviza;
insons, -tis, pravizhen, pres
krivize, preṡ gréha, nedolṡhin;
noxa, -ae, kriviza, ṡhkoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krivo2 prisl., F
10,
criminari, krivu ẛatoṡhiti, gerdú gréſhiti;
falsijurus, kateri
krivú perẛeṡhe;
imputator, kateri eniga
krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe;
injustè, krivu, po krivizi;
injustè agere, krivú rovnati;
pejerare, ſe
krivú perſegati, folṡh perſezhi;
perjurare, krivú perſezhi, fólṡh perſezhi;
perjurus, -a, -um, krivú perſegavez, kateri
krivú perſeṡhe;
refellere, ṡkaṡati, de tá drugi
krivu govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krsnica ž, F
2,
lucciola, -ae, karſniza, po nozhi ſe ſveiti;
pyrallis, -lis, karſniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krstnica1 ž, F
6,
cicindela, ẛlateniza,
kerſtniza;
lampyris, licht muck.
karſtniza;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena
karſtniza;
karstniza, nitedula;
nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti;
nocticula, karſtniza: tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krumpast prid., F
17,
anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha;
arcatus, kakòr en lok
krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen;
claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt,
krumpaſt, ẛbèdren;
distortus, -a, -um, vkriven,
krumpaſt;
gelaisinus, -ni, tudi ena
krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya;
lituus, -tui, en ṡvyt, ali
krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai;
mancus, -a, -um, pres ene rokè,
krumpaſt, ṡhtamfaſt;
obliquare, krumpaſtu délati,
krumpaſtu ſturiti;
obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani,
krumpaſt;
obuncus, -a, -um, krevlaſt,
krumpaſt;
praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt,
krumpaſt, martran;
silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt;
tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit;
tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt;
valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah
krumpaſte;
varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty
krumpaſte
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kunšt ž, F
58,
alchimia, kunsht ẛlatú délati;
ars, -tis, kunſt, navuk, vmétalnoſt, moiſtria;
ars liberalis, ſlobodna
kúnſt;
chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov;
lexica, beſſedna
kunṡht;
magice, -ces, zuparnie
kunṡht;
rhetoricè, vuzhenu po ti pravi
kunṡhti tega govorjenîa;
techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite
kunṡhti;
torenticè, s'tó
kunṡhtjo tega reiṡanîa;
vafricies, -ei, huda
kunṡht
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kurbirsko prisl., meretriciè, po
kurberṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ladjica ž, F
17,
acátié, ena lahka po vodi letezha ſa lou
ladiza [str. 12b ];
acatium, -tÿ, ena lagka povodi letezha ẛa lou
ladjiza [str. 12b ];
cymba, -ae, ladja,
ladjiza, barka;
cymbium, ena ẛa pytje poſſoda, kakòr ena
ladjiza;
cymbula, ladjiza cilú maihina;
dactyliotheca, perſianska
ladjiza;
episcopius, ena ladja ṡa ludy loviti, ſhpegarṡka
ladjiza;
horia, vel oria, ena ribiṡka
ladjiza, ali ladja;
lembus, -bi, ena maihina
ladyza, ali zhunizhik;
lenunculus, -a, -um, en zhulnizik, ena
ladyza;
linter, -tris, en zhun, ali
ladyza;
lintrarius, goſpodár takeſhne
ladyze, kateri v'zholnizhi v'prég voṡi;
navicula, -ae, barzhiza,
ladjiza;
navigiolum, -li, en ſléherni zhuniz,
ladjiza, ali barzhiza;
oria, -ae, ena ribzhja
ladiza;
phasellus, ena
ladjiza, s'katero ſe ſem ter tám per kraju voṡi;
scalpha, -ae, ena
ladyza, ali zholn ṡa ribizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lahko sam., pedatim, po
lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe;
prim. lagko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lastno sam., F
3,
appropriare, perlaſtiti,
laſtnu ſturiti;
propriè, vel proprium, laſtnú, po laſtnuſti, prou
laſtnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lastnost ž, F
3,
analogia, podoba,
laſtnuſt;
propriè, vel proprium, laſtnú, po
laſtnuſti, prou laſtnu;
proprietas, laſtnúſt, laſtjna, kar enimu ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
laški prid., F
45,
acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe;
bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza;
Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela
v'laṡhki deṡheli poleg Rima;
myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh
laṡhkih borovnyz;
myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55;
natio Itala, Laṡhki narod;
Padus populifer, tá voda Pó
v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi;
paederos, -tis, enu ṡeliszhe,
laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe;
ribes, tú ardezhe
laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol;
uva spina, laṡhku groṡdizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
laško prisl., storea, -ae, ſléherna odeya s'bizhja ſturjena, ſtora po
laṡhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
latinski prisl., F
3,
latinè, Latinṡki, po
latinṡki, ali bukouṡki;
mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene inu moshè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere ſo
latinski imenovali mitra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
latinsko prisl., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali tá goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po
latinṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lebati nedov., F
11,
coëpulari, ſe v'kupai goſtiti,
lebati;
comeſsari, lebati, ſe goſtiti, pred koſſilam, po koſſilu, po vezherji ṡhréti;
congraecare, lebati, pyanzhovati;
cutem curare, dobru
lebati, ſe dobru rediti;
epulari, lebati, goſtarie derṡhati;
heluari, poṡhréti,
lebati, ṡhlémati;
ligurire, dobru
lebati, poṡhirati, ṡhreiti;
nepotari, dobru
lebati, vſe ṡapraviti;
perbacchari, ſylnu mozhnu pyanzhovati, inu
lebati;
pergraecari, ſe ſylnu goſtiti,
lebati, pyanzhovati;
victitare, dobru ṡhiveiti,
lebati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
led m, F
6,
circungelatus, okuli ledèn, ẛmerẛel,
ṡ'ledom obdán;
gelabilis, -le, kar lahku
léd rata, ali ṡmerṡne;
gelu, lèd, mraṡ;
glacies, lèd;
lubricare, ſe polṡiti, s'popolṡniti, na
lèdu derṡkati;
murex, -cis, ṡatorai murices ſe imenujejo tudi ti krampizi, kateri ſe noſſio po
ledu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
leni sam., anaclinterium, ena ẛa te
leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè: blaẛina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lesen2 prid., F
16,
bua, -ae, puhſhiza
liſſena, kir otroci mladi pyejo, ali tuiſtu pytje;
equuleus, en
liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati;
ligneus, -a, -um, liſſèn;
lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti;
numella, -ae, ena kamba, ali
liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe;
obba, en
leſſèn pehar;
phasae, en
liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa;
pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt;
pyrgus, -gi, en maihin
leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati;
pyxys, -dis, ena puhſhiza,
leſſena, ali Cerquena ṡhkrinîza;
radius. strechholz. hostrié. shtrihovnik
liſsèn;
radius, -dÿ, ta ṡhtrihovnik
liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha;
stylobata, -ae, tudi en
liſſen ror, po katerim voda tezhe;
stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali
liſſena ṡhpiza k'piſſanîu;
subscudes ligneae, liſſene laiṡhte;
subscus, -dis, laiṡhta, ali
liſſeni pánt, s'katerimi ſo daṡkè v'prek perbite
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lesti nedov., F
14,
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali
lesejo kakor de bi po terni shly;
correpere, leiſti, perleſti, plaṡiti, perplaṡiti;
derepere, doli
leiſti;
inscendere, gori
leiſti;
praeterlabi, mimú
leiſti, mimú tezhi;
prorepere, naprei
leiſti, ali perleiſti;
repere, leiſti;
reptare, plaṡiti, po trébuhi
leiſti;
reptilis, -le, ſléherna ṡhivál, katera laṡi, ali
leiṡe;
scandere, laṡiti, gori
leiſti, gori poiti;
scansilis, -le, dobru ali lahku ṡa gori
leiſti, ali poiti;
serpens, ſléherna ṡhivál, katera
leiṡe, laṡi, kazha;
serpere, leiſti, laṡiti, gomaṡiti;
subrepere, podleiſti, podplaṡiti, na ṡkrivnim
leiſti, notar vleiſti. Deu:15.v.9
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lešnik m, F
4,
acrodria, -ae, vel acrodyta, -ae, ſléherni ſad s'lipino, orih,
leiſhik, mandil;
avellanae, léſhniki;
cariota, -ae, eni laṡhki
leiſhniki Datili imenovani;
pistacium, -cÿ, en ſad kakòr
léſhniki s'ṡeleno koṡhizo, po Laṡhku Piſtachi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
letati nedov., F
10,
adagia sunt: kadar ẛhténge inu loutre imam, meni nei potréba
létati;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne
létati, ſe imenuje Athacus;
circumvolare, okuli
leitati, obletéti;
epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi
leita;
involucris, -re, neleiteozha tyza, katera ſhe ne more
leitati;
praevolare, naprei leteiti, naprei tiá leteiti, ali
leitati;
supervolare, oṡgorai
leitati;
supervolitare, vſeṡkuṡi oṡgorai
leitati;
volare, letéti,
leitati;
volucris, -is, ṡhivál s'peruti, katera more
leitati: tyza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
leteč del., F
7,
acátié, ena lahka po vodi
letezha ſa lou ladiza;
acatium, -tÿ, ena lagka povodi
letezha ẛa lou ladjiza;
athacus, ena
letezha goſſéniza;
cedentes capilli, laſſe doli
letezhi, odpadlivi;
volans, letezhi;
volaticus, -a, -um, ſem ter tám
letezhi;
volatilis, -le, letezhi, leitajozhi;
prim. leteoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
letnica ž, F
4,
anniversarium, kar ſe vſaku leitu ẛgodi,
leitniza, leitenza;
[dies] anniversaria, leitniza;
parentare, pogreb, ſedmina, ali
leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
leto2 s, aestas, leitu;
bardocuculus, gvánt ẛa ẛymo, inu ẛa
leitu;
perfervida aestas, cilú ſylnu vrozhe inu ſuhu
leitu;
prim. po leti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ležati nedov., F
54,
abnoctare, po nozhi s'vunai
leẛhati;
acclinis, kar nisku
leshy, je enumalu perpognênu;
adjacere, poleg, ali bliẛu
leẛhati, tik
leẛhati, raven
leshati;
aegrotans, bolán
leẛhati;
alvus, trébuh, kir zhéva
leṡhè;
circunjacere, okuli
leṡhati, oblezhi;
jaceo, -ere, leṡhati;
mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi
leṡhè;
praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi
leṡhè;
procubare, delezh od kampiṡzha
leṡhati inu vahtati;
quod ex me est, kolikar na meni
leṡhy;
sagina, ſedlu, na katerim tá butora
leṡhy;
scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza
leṡhè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ljubo prisl., enixè, po vſi mogozhnoſti
lubu, podſtoplivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lopa ž, F
7,
diaeta, tudi en muſhouṡh, ali
loupa, kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi;
paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank, ali
loupa;
pergula, -ae, ena luṡhtna
lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali
loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
podium, -ÿ, ena
loupa, ali ahker pred hiſho;
porticus, -cus, loupa, en pokryt gank ṡa prehajanîe;
vestibulum, -li, loupa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lot m, F
12,
quincunx, -cis, pèt onzh, tú je deſſet
lotou, pèt deilou;
semiaſsis, vaga tréh
lotou;
semuncia, -ae, en
lot;
senuncialis, -le, kar en
lot vaga ali teṡhy;
sescunx, -cis, vel sescuntia, -ae, tri
loti, ali tá oſmi deil ene rizhy;
sicilicus, pullota;
siclus, -li, en judovṡki danár ... ſikel imenován, ima pul
lota ſrebrá;
uncia, -ae, dvá
lota, ali ena vnzha, katera ima dvá
lota;
uncialis, -le, kar dvá
lota vaga;
unciatim, po vnzhi, po dvá
lota, na
lote
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lov m, F
16,
acátié, ena lahka po vodi letezha ſa
lou ladiza;
acatium, -tÿ, ena lagka povodi letezha ẛa
lou ladjiza;
aucupium, tyzhji
lou;
captio, lou, galufia;
multitia, -orum, ena batta ṡa ribji
lou;
piscatio, rib lovlenîe, ribji
lou;
piscatura, -ae, vel piscatus, -tus, ribiṡhtvu, ribji
lou;
praeda, -ae, lou, rúp, plein, paidáṡh;
tendicula, -ae, ṡanka, ṡhtrik ṡa tyzhji
lou;
venabulum, -li, jagrovṡka ſuliza ṡa
lou divjih praṡzhizheu;
venalis, -le, tudi ṡa
lou ena reizh;
venaticus canis, pes ṡa
lou, viṡhil, ali hert;
venatio, venatus, -tus, lou, lovlenîe;
venatorius, -a, -um, jagerṡku, vſe kar
k'lovi ſliſhi;
vertagus, -gi, en dober pes ṡa
lou, kateri ſam od ſebe grè na
lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lovljenje s, F
4,
captatio, lovlenîe, tú teikanîe, inu vpraſhanîe po enim ky bi bil;
celox, -cis, ena ẛa
lovlenîe ladja, ali fuſta;
piscatio, rib
lovlenîe, ribji lou;
venatio, venatus, -tus, lou,
lovlenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
luč ž, F
18,
corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe
luzh noſſi;
efficienter, is popolnama mozhy,
lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza;
elucubrare, kei kai per
luzhi délati;
epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli
luzhi leita;
flammigerare, ſveititi
s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha
luzh;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi
v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza;
lucerna, leſherba, liṡherna,
lúzh, ſveitilu, lampa;
luciferus, -ri, kateri ſveiti,
lúzh noſſi, ali pernaſha;
lucubrare, po nozhi per
luzhi délati, na ſvitlu dati;
lucubratio, po nozhi per
luzhi déllanîe, ali opravlanîe;
lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per
luzhi ſturjenu;
lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt;
luminare, -ris, ſvitloba,
lúzh;
luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per
luzhi ne vidi;
lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe;
lychnichus, -chi, ſveizha,
luzh, lampa;
mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe
luzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lučen prid., lampyris, -dis, ena
luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
luft m, F
15,
aer, luft, [str. 17b ];
aër, lufft, [str. 18a ];
aerius, -a, -um, lufftni, is
luffta;
aether, Nebú,
lúft, tá Element;
arteria aspera, tá ror tega
luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
camaleon, ena ṡvyr, katera od
lufta ṡhivy;
clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust;
elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda,
lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi;
gyrus aërius, ena okrogloſt
v'lufti, ali okroṡhenîe;
interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai
luft iméti;
meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn
v'lufti;
petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku
v'lufti ṡkazhe;
rorifera aura, roſſán, inu faihten
lufft;
subdialis, -le, pod frai Nebom na
luffti;
vitalis aura, ṡdravi
lúft
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
luskina ž, F
8,
calyx, -cis, calyculus, luszhine, ali
luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja;
gluma, -ae, od ṡhita
luṡkine, ali pléve;
piscem desquamare, Ribje
luṡkine doli oſtergati;
piscis molis, riba pres
luṡkyn;
squama, schup. ribja
luskina [str. 250a ];
squama, -ae, ribja
luṡkina [str. 205a ];
squamatim, s'luṡzhinami, ali po
luṡkinah;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe: ty neraṡzviteni popki per roṡhah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
luščina ž, F
6,
acipenser, -ris, morska riba, katera pruti glavi ima
luszhine;
calyx, -cis, calyculus, luszhine, ali luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja, tudi knof ene roṡhe, ẛlaſti gartroṡhe;
conditum, neikai od notar narieniga korenîa,
luṡzhyn, inu ſadú;
culeola, -orum, ṡelene oréhove lupine, ali
luṡzhine;
psora, -ae, ſerbezha grinta, ali hraſta
s'luṡzhinami, hude grinte;
spica mutica, en kláṡ pres yṡhýz, ali
luṡzhyn;
squamatim, s'luṡzhinami, ali po luṡkinah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lušt m, F
29,
capere voluptatem, lúſht iméti;
deliciae, -arum, luſhti;
frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi
luſhta;
genio indulgere, po ſvoim
luſhtu ṡhivéti;
luxuries, -ei, tudi ṡhivotni
luṡhti;
nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh
k'luṡhtu ṡrejen;
orexis, luṡht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt;
propensior ad voluntates, narvezh nagnên
k'luṡhtom;
voluptas, lúṡht, ṡhela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
madež m, F
10,
borit, enu ṡheliszhe, s'katerim ſe
madeṡhi ſpiraio;
cicatrix, ſhrimf, ſhrumf, rana, ẛnaminîe,
madeṡh ene rane;
emaculare, madeṡhe pregnati;
inexpiabilis, -le, kar ſe ne more odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga
madeṡh vſelei oſtane;
labecula, -ae, en maihin
madeṡh, en madeṡhiz;
labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en
madeṡh, oṡkrunenîe;
macula, -ae, madeṡh, pége;
naevus, -vi, en
madeṡh na ṡhivotu, tadel, prigovor, falinga;
pollutio, madeṡh, oṡkrunenîe, omadeṡhovanîe, omadeṡhenîe. Judith.4;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali
madeshi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
maguerau –,
lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po shivotu: tudi rama: tudi ena morska riba, po franceshish,
Maguerau
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
malik m, F
15,
ariopagus, pogled tega
malika Mars, en nékadanî plaz v'tem méſti Athene;
coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu velikoſti eniga velikiga
malika;
idolatra, malikaviz, kateri
malikom ſluṡhi;
idolothysia, -ae, teh
malikou zheṡzhenîe;
idolum, -li, en
malyk;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni
malyk, domazhi dúh;
malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu;
marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela, zhaſtnyk tega
malika Marṡ;
nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega
malika Bacchuſa;
praesul, -lis, tudi tega
malika Martis naprei pleſſaviz;
Priapus, malyk tega lotrovanîa. 3.Reg:19;
Seraphis, -phis, malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili;
simulacrum, -cri, malyk, podoba, prigliha, hinavṡki pild;
statua, -ae, peld,
malyk, podoba s'leſſa, ali s'kamena ṡréṡana;
Theraphim, malik. Osee. 3.v.4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
malin m, F
20,
excuſsorium in mola, paitel, ali tá ṡhakel ṡa ſjanîe
v'malini;
hydromyla, vodeni
malin;
jumentum molarium, ṡhivina katera en
malin ṡhene;
mola, moel.
malyn;
mola, -ae, malyn, malin, malinṡki kamen;
mola alata, véterni
malin;
mola pecuaria, en ṡhivinṡki, ali konṡki
malyn;
mola pneumatica, véterni
malin;
mola trusilis, vel manuaria, ṡhermla, na rokah
malin;
molendina, malini;
molendinarius, -a, -um, kar
k'malini ſliſhi;
molendinum, malin;
moletrina, -ae, en tekozhi
malin;
molile, -lis, malinṡku orodje, kar per
malinih nuza;
mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali
v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè;
pistrinum, -ni, ſtopa na meiſti
malina, po ſtari navadi;
trapes, -tis, vel trapetum, -ti, olnati, ali ṡa olike
malin;
trusatilis mola, en
malin na rokah, ṡhermla, ali rozhni
malin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mandelc m, agyria, kateri s'enim narejenim
mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
maša ž, F
5,
inferiae, -arum, po mertvih
maſhe, offri ṡa mertve, marlizha v'grob ſpravlenîe;
miſsa, -ae, maſha;
primitiae, -arum, tudi ta perva
maſha, ali nova
maſha eniga maſhnika;
sacristia, -ae, ṡhagred, kir ſe Cerquene rizhy derṡhé, inu kir ſe
k'maſhi oblazhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mati ž, F
22,
abavia, Babize
mati, prebabiza
[str. 236a ];
abávia, -ae, Babize
mati, prebabiza
[str. 10b ];
a matre pulli, mladizhi, katere
mati vodi, ali redy;
bimater, dvakrat
mati;
communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene
matere;
frater germanus, brat po ozhetu inu
materi;
frater uterinus, brat po
materi;
genitrix, Rodniza, porodniza,
mati;
hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu
mati néſta obá s'ene deṡhele;
mater, mati [str. 133a ];
mater, Mati [str. 236a ];
mater familias, goſpodinîa, hiſhna
mati;
matricida, -ae, kateri
mater vbye;
omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena
mati;
orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali
matere, pres troṡhta;
parens, ozha, ali
Mati;
paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali
matere, ali ſoſſéda;
paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali
matere;
patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres
matere;
socrus magna, taṡzhe
mati;
uterinus, -a, -um, od ene
matere, po poli brat, ali ſeſtra;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri
v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mehko prisl., F
4,
leniter, lubeṡnivu,
mehko;
molliter, mehku, krotku;
mutire, gagati, ſhepetati,
mehku inu po malim govoriti. Exod:21;
ovum sorbile, jeize
mehku kuhanu, v'mèk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mera ž, F
52,
batus, bati, ena
mèra judovska try vedra derṡhy: vinska
mèra;
conferta mensura, verhovata
mèra;
decimodiae, ena
mèra deſſet mernikou;
geometria, mèra, ali mèrjenîe te ṡemlè, ali ſvitá;
geometricè, s'mèro, po
mèri;
intemperatus, -a, -um, pres vſe
mère, kateri ne more obene maſſe iméti;
mensura, -ae, mèra;
metrum, -ri, ena
mèra;
modificatio, mera;
praeter modum, zhes
mèro;
satum, ena ṡhitna
mèra. Luc:13.v.21
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mesec1 m, F
6,
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli
meiſza, ali ſonza vidi;
intermestris, -re, mlad
méſſiz;
luna, -ae, Luna,
méſſez;
lunaris, -re, méſſîzhnu, kar
k'méṡzu ſliſhi;
neomenia, mlai, mlád
méſſiz;
plenilunium, -ÿ, polna luna, ali
meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mešič m, F
3,
culeolus, en
miſhizh, ledernaſt ṡhakelz;
folliculus, en
miſhizh, vuſſinat ṡhakelz, jagodni koṡhul;
siphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali
miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
metati2 nedov., F
13,
asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun
metati;
ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun
metati;
ejectitius, -a, -um, kateri vun
mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi;
empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun
mèzhe;
excreabilis, tú kar ſe lahku vun
mezhe, iṡpluje;
excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe
metati;
haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun
metati;
revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali
metati;
screare, hripati, vunkai
metati od boléṡni;
screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun
mèzhe;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero
ſe kamenzi
mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti;
vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun
metati;
vomitare, vſeṡkuṡi
metati, ali bluvati, inu zhes dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
metulj m, F
2,
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en
metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza;
papilio, -onis, tudi en
metúl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
metuljec m, epiolus, en maihin
metulez, po nozhi okuli luzhi leita
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
micikeno sam., scrupulatim, od koṡza do koṡza, po
mizikinim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
milost ž, F
6,
clementia, miloſt, vſmilenîe;
gratia, -ae, gnada,
miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala;
misericordia, -ae, vſmilenîe,
miloſt, miloſtlivoſt;
per gratiam dei, po Boṡhji
miloſti, ṡkuṡi Boṡhyo
miloſt;
propitiare, ṡmyriti,
miloſt ali gnado ṡkaṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mitra ž, mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moshè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere ſo po latinski imenovali
mitra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mladost ž, F
17,
âb incunabilis, od ṡibéli, od
mladoſti;
adolescentia, mladúſt;
ephebia, ſhula ẛa
mladúſt;
florere aetate et forma, v'vſih luſhtih ſvoje
mladoſti inu lipote biti;
flos aetatis, zveit te
mladoſti;
gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt,
mladoſt;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te
mladoſti h'dobrimu, ali hudimu;
ineunte adolescentia, v'ṡazhetku te
mladoſti;
iniens, ineuntis, ut ineunte aetate, v'm[l]adoſti, v'ṡazhetku te
mladoſti;
juvenilis, -le, kar
k'mladoſti ſliſhi;
juveniliter, po
mladoſti;
macie peremptus, od
mladuſti na pul mertou;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od
mladoſti, kateri ne vidi delezh;
praeceptor, -oris, vuzhenyk, katerimu je
mladúſt podverṡhena;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pueritia, -ae, deteṡhtvu,
mladóſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mleko1 s, F
26,
candilus, ena jéd od ſyra,
mléka inu medú;
chamaeleon, -nis, albus, et niger, enu ẛeliszhe, zveitje ṡhene, nuzajo de ſe
mléku ſeſéda, ali ſyri;
clostra, -ae, et clostrum, -tri, tú pervu
mléku po porodi;
collactaneus, collacteus, od eniga
mléka v'kupai ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk;
colostra, -ae, kolada, tú pervu
mléku po porodi ene ẛhene, ali ṡhivine;
colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga
mléka;
colostratus, -ti, kateri je takeſhnu
mléku ſeſſal;
elactescere, beil kakòr
mléku ratati;
emulgere, mléku mléſti, ṡmulſti, pomulſti;
flos lactis, ramelzi, ali ṡhkraluh na
mleiki;
immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti,
s'mlékam napolniti;
lac, mléku;
lac humanum, ṡhenṡku
mléku;
lac preſsum, ſtepenu
mléku;
lactarius, -a, -um, mlézhen, od
mléka;
lacteolus, -a, -um, lacteolae pullae, diklizhi beili kakòr kry inu
mléku;
lactes, tá mehka zhréviza, ṡkusi katera tú
mléku tezhe, tudi ribje
mleiku;
lacteus, -a, -um, mleizhen, kar je od
mléka;
latescere, mleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr
mléku;
mulctus, -tus, tudi molṡenîe tega
mléka;
oxygala, vel oxygalum, kiſſilu
mléku;
polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa
mleiku;
rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa
mléku, ali ṡá maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza;
vaccinum lac, kravje
mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
močan prid., F
60,
adagia sunt: Potréba je taku
mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi;
celeti, mozhni voiszhaki. 3.Reg:1;
dejurium, -ry, ena
mozhna perſega;
efficax vir, en
mozhán moṡh;
emunire, mozhno brambo ſturiti;
fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripak;
musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl;
oxyporumori, ſalṡha
s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna;
pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu
mozhán, ali mogozh;
pollere viribus, mozhán biti;
praevalere, premozhi,
mozhán biti,
mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti;
praevalere, mozhán poſtati,
mozhán biti;
roborare, múzh dajati,
mozhnu ſturiti;
titanes, ſylnu
mozhni ludje;
prim. močni, močno - moènejši , F5, communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakòr en drugi; praepoſse, vezh premozhi, doſti mozhneiſhi biti; rigoratus, -a, -um, oſter inu mozhnéſhi ſturjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
modri sam., F
3,
magi, ty
modri;
magi, po Perſianṡku, po Garṡku Philoṡophi, Piſſarji. Mat:2.
modri;
sophistes, -ae, vel sophista, -ae, en
modir, ṡaſtopin, vuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
modro prisl., F
15,
acutè, bridku,
modru, tenku;
argutè, modru;
catè, modru, ẛhegavu, varnu, kunſhtnu;
circumspectè, pametnu,
modru, ṡkerbnu;
ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu,
modru, kunṡhtnu;
peracutè, cilú britku, cilú
modru, tenku inu ṡaſtopnu;
persapienter, cilú
modru;
ratiocinari, reṡbirati, ſe ſam ſabo
modru reṡgovarjati, pogovoriti, ṡraitati, preṡhtéti;
rhetoricè, modru, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa;
rhetorice, -ces, vel rhetorica, -ae, tá kunṡht dobru,
modru, inu s'ordingo govoriti;
sagaciter, hitru,
modru, inu raṡumnu;
salsè, modru, raṡumnu;
sapienter, modru;
scitè, modru, ṡhlahtnu, dobru inu prou;
solenter, kunṡhtnu, hitru,
modru, ṡkopú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
modrost ž, F
13,
adagia sunt: modrúſt ſe napihuje, mogozhnoſt druge ẛaſhpotuje;
argutari, ẛhlabudrati,
modrúſt ſhpogati;
perspicax, -cis, biſtrega premiſhlanîa, oſtre
modruſti, ṡaſtopnoſti, pameti;
philosophari, modrúſt lubiti, inu ſe po ny pofliſſati;
philosophaster, -tri, en mlaiſhi teh, kateri
modrúſt lubio;
philosophia, -ae, lubau te poſvitne
modruſti;
philosophicus, -a, -um, kar ſliſhi timu, kateri
modrúſt lubi;
philosophus, -phi, kateri
modrúſt lubi;
sapientia, -ae, modrúſt;
sapientia non marcescit, modrúſt je nereṡidezhe, ne ſagnîe;
solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka
modrúſt, ali raṡumnoſt;
sophia, -ae, modrúſt;
subtilis ingenÿ, biſtre
modruſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mogočnost ž, F
5,
adagia sunt: modrúſt ſe napihuje,
mogozhnoſt druge ẛaſhpotuje;
enixè, po vſi
mogozhnoſti lubu, podſtoplivu;
pollentia, -ae, premoṡhenîe,
mogozhnoſt;
poſsibilitas, mogozhnoſt;
vires, virium, mozhy,
mogozhnoſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
moj zaim., F
17,
Adonai, moi Goſpúd,
haebraicum verbum, Goſpúd;
aedepol, ẛa gviſhnu, per
moji veri, ena ſtara perſega, moshka, inu ẛhenska;
a me pudica eſt, ẛa
mojo ſtran, ona je ena ſramoẛhliva ẛhena;
a me salutem dic Ciceroni, ſa
mojo volo posdravi Cicerona;
cognatus, moja ṡhlahta, roják, ſvák;
inconsultu meo fecit, on je ſturil pres
moiga ſveitovanîa;
injuſsu meo, pres
moje povele;
magnopere, ſerzhnu, po vſim
moim premoṡhenîu;
me conscio, s'mojo veiſtjo;
meus, -a, -um, moi, moja, moje, kar meni ſliſhi.
mi, mihi meni.
ò mihi, ò
moi;
propria mea culpa, moi laſtán gréh;
quaeso, moi lubi, jeſt te proſſim;
sodes, lubi, proſſim te,
moi dragi;
vulnerasti cor meum, ti ſi
moje ſerzè ranil, ali vṡèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mokro sam., evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po
mokrim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
molsti nedov., F
2,
caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri koẛè
molẛe;
mulgere, mleiſti,
mulſti;
prim. mlesti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
moško prisl., viriliter, moṡhku, po junaṡhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mošnja ž, F
8,
byrsa, -ae, koṡha, ſa
moſhnè vſtrojena koṡha;
crumena, -ae, moṡhna, taṡhka;
manticularius, en tát, kateri
moſhnè, torbe, biſſage krade;
marsupium, -pÿ, moſhna, taṡhka, bazhka;
pasceolus, -li, ena
moſhna, ali uſſinat ṡhakel, arṡhet, ali torbiza;
saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali
moſhnó odréṡhe;
saccus, -ci, ṡhakil,
moſhna;
theca nummaria, moṡhna danarṡka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mrlič m, F
9,
amiculum ferale, ſmertni gvant okuli eniga
merlizha;
ferialis, -le, kar tem
merlizham ſliſhi, inu ſluṡhi;
ferre exequias, marlizhe neſti pokopati;
funus, -eris, pogreb,
merlizh;
inferiae, -arum, po mertvih maſhe, offri ṡa mertve,
marlizha v'grob ſpravlenîe;
libitinarius, -rÿ, kateri
merlizhe pokopá, inu vſe rizhi k'timu daparneſſe, en pogrebnik;
mortuus, -a, -um, merlizh, merlviz, mertou;
praeficae, -arum, najete shene h'klaguvanîu, inu k'objokanîu po
marlizhi;
sandapila, -ae, ene pare ṡa
marlizhe noſſiti;
tumulus, -li, grob, jama ṡa
merlizha, kup
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mrtvi sam., F
10,
capulum, ſmertnu drivú, ſmertni leis, para ſa noſsiti te
mertve;
demortuus, -a, -um, tá
mertvi;
feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh
mertvih dán;
inferiae, -arum, po
mertvih maſhe, offri ṡa
mertve, marlizha v'grob ſpravlenîe;
manes, -nium, teh
mertvih duſhe;
naenia, -ae, ena péſſim po teh
mertvih, smertna péſſim
[str. 141a ];
necromantia, -ae, prerokovanîe is ṡarotenih
mertvih, ali od ſmerti obudenih;
nenia, -ae, ena péſſim od
mertvih: tudi per otrozhyh ṡibélih
[str. 142b ];
umbrae, -arum, duhuvi teh
mertvih, te mertve duſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mrzlica ž, F
15,
arida febris, merẛliza s'vrozhino;
carus, -us, mozhnu ſpanîe po
merṡlizi;
causon, onis, ena huda vrozhina, ali vrozha
merẛliza;
discutere febrem, merṡlizo otrèſti, prózh perpraviti;
febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo;
febrire, febricitare, marṡlizo iméti;
febris, marṡliza;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè
marṡliza, malu kadai zhes en dán tarpy;
febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera otjide, inu pride;
febris pestilens, tá kuṡhna
marṡliza;
febris putrida, tá gnyla
marṡliza;
intervallatus, -a, -um, intervallata febris, marṡliza, katera vſák dán ne pride;
paraxismus, marṡlize ali boleṡni ṡazhetik;
recidiva febris, naṡai povernêna
marṡliza;
tertiana febris, marṡliza na tretji dán, treniza
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
muha ž, F
11,
asilus, ena koinska
muha, en brezil, obád, ena huda
muha;
cantharis, cantarida, ena ſhpaniṡh
muha, en ſlat kèber;
conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de
muhe, inu Comarji ne bodó;
cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga
muhe zerkajo, erdrèſſen;
cynifex, ena paſja
muha;
cynomia, -ae, konska
muha;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna
muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza;
musca, -ae, muha;
musca equina, koinṡka
muha, brèzil;
oestrum, tri, en obád, ali brèzel, ena huda ṡhivinṡka
muha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
mušovž m, F
9,
auditorium, en velik proſtrani
muſhovṡh h'poſluſhanîu;
aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe;
diaeta, -ae, tudi en
muſhouṡh, ali loupa kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi;
menianum, -ni, en ahker, ali gank,
muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana;
paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe
muſhouṡh, gank ali loupa;
pergula, -ae, en ahker, gank ali k'hiſhi perṡydani
muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti;
solarium, ta ṡgurnî ſtrob, ali pod, tudi ſonzhna ura, en
muſhouſh pruti ſonzi;
triclinium, -nÿ, en
muſhouṡh, kumai ṡa eno miṡo, inu try poſtile;
xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého
muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ krati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nadejanje s, F
3,
sine susptione, pres
nadjanîa, nenadjauſhi;
sortè, pres
nadjanîa, po ſrèzhi;
suspitio, ſum, ſumnîa,
nadjanîe, ſumeṡlivoſt, ſumnenîe, doṡdevanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nagajati nedov., F
5,
expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati,
nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati;
insultare, reṡhaliti, ſtrahovati, ṡaṡhkozhiti, zhes eniga ſe uṡdigniti,
nagajati;
inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati.
nagajati;
molestare, nagajati [poznejši pripis neznane roke];
tribulare, ſovraṡhiti,
nagajati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: nagajati nedov., inquietare, nagajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nagnan del., F
4,
adactus, -a, -um, s'ſylo, ali po ſyli gnán,
nagnán, pergnán;
compulsus, nagnán, permoran;
impulsus, -a, -um, pahnên, gnân,
nagnán;
permotus, -a, -um, pergnan,
nagnán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
najet del., F
4,
mercenarius, -a, -um, najamnik, ṡa lon
najeti déloviz;
meritorius equus, najeti koyn, koyn
najeti;
praeficiae, -arum, najete ṡhene h'klagovanîu, inu k'objokanîu po marlizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
na mesti predl., F
14,
adoptio, adoptatio, isvolenîe gori vsètje
na meiſti deteta;
ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja,
na meiſti dreu/ deru ṡhgó v'Apulÿ;
loco alterius, na meſti eniga druṡiga;
pistrinum, -ni, ſtopa
na meiſti malina, po ſtari navadi;
promuscis, -dis, nus, ali riliz eniga Elefanta, ali Naſlona, kateri on nuza
na meiſti rokè;
subditivus, -a, -um, vel subdititius, -a, -um, na meiſti eniga podloshnika;
subrogare, na meiſti eniga drusiga iṡvoliti, ali poſtaviti;
substituere, na meiſti ſebe poſtaviti;
substitutio, podloṡhenîe,
na meiſti poſtavlenîe;
substitutus, -a, -um, na meiſti eniga poſtavlen;
succenturiatus, -a, -um, oroṡhin
na meiſti tega ṡmankaniga ṡholnerja;
suffectus, substitutus, nameiſênik,
na meiſti eniga poſtavlen. 2.Mach:4.v.31;
sufficere, na meiſti ſebe, ali eniga druṡiga poſtavi;
vices alicuius agere, na meiſti eniga biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
napeljan del., F
2,
corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden,
napelán h'krivizi, podmiten;
vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignana, inu
napelana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
napeljanje s, F
3,
elix, -cis, napelanîe vodè na nyvah;
inductio, vpelanîe,
napelanîe, napotenîe;
liratim, po vodè
napelanîu, po vodenih odtékih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
narojen del., F
4,
genuinus, -a, -um, roják, tá pravi, po naturi
narojen;
humidum radicale, tá
narojena mokrota;
innatus, -a, -um, narojen, uraſten;
marasmum, ſuhota, ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá
narojena mokrota vſahne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
naterlih prid., F
6,
phisica, -orum, buque, v'katerih ſe vſe
naterlih rizhy ṡapopadeo;
physica, vuk, ali ṡaſtopnoſt vſih
naterlih rizhy;
physicè, po
naterlih viṡhi;
physicus, -a, -um, en vuzhen, inu ṡaſtopin v'teh
naterlih rizhéh;
physiologia, -ae, kunſht, inu govorjenîe od
naterlih rizhy;
physiologus, -gi, moiſter, kateri od
naterlih rizhy govory, inu vuzhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
natura ž, F
25,
antipathia, ẛupernoſt
nature;
exfornicari, ṡunaj ſvoje
nature lotrovati;
factitius, -a, -um, s'rokami ſturjen, inu nikar po
naturi;
genium defraudare, ſvoji
naturi, ali ṡhelam ṡupar ſtati;
nativus, -a, -um, kar je od
nature, ali po
naturi;
natura, ſhega, ṡhtata,
natura;
prodigiose, zhes
naturo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
naučiti se dov., F
6,
addiscere, ſe dobru
navuzhiti;
dediscere, poṡabiti, kar
ſe je eden
navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti;
indocilis, -le, kar
ſe ne more ṡvuzhiti, ali
navuzhiti, terdoglou;
praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei
ſe navuzhiti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar
ſe je
navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati;
sectator, -oris, joger, kateri trahta
ſe od eniga kai
navuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nauk m, F
26,
ars, -tis, kúnſht,
navuk, vmétalnoſt, moiſtria;
casista, piſſar od
navuka ſvetih navád;
documentum, navuk, en dober
navuk;
falsa doctrina, kriu
navuk;
imitator, poſnemavez, po
navuku eniga druṡiga délovez, hodázh;
institutio, poſtava,
navuk, podvuzhenîe, naredba;
moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam, inu
k'navukam ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
navada1 ž, F
43,
absoletus, kar nei vezh
v'nevadi;
aſsolet, takú je
navada;
consuetudo, navada, uṡhanza, ſhega;
exsoletus, -a, -um, nikar vezh
v'navadi;
mos, navada, ṡhega;
obsoletus, -a, -um, nei vezh
v'navadi, vun
s'navade;
usitatè, po
navadi;
usus, -us, navada, vṡhivanîe, nuzanîe;
venire in consuetudinem, v'navado priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
navaden prid., F
10,
cretio, -nis, tudi enu
navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte;
didragma, velá dvá
navadna danarja. Matth:17.v.24;
extraordinarius, -a, -um, ṡvunai navade, zhes
navadno viṡho, inu poſtavo;
falarica, -ae, ena ſorta eniga velikiga leſſá, nékadai na voiṡki
navadniga;
moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam inu k'navukam ſliſhi;
paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei
navadnu ſliſhati;
solet, je
navadnu;
trivialis, -le, en gmain, ali
navadni poot;
usitatus, -a, -um, navaden, navajen;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú
navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nazaj prisl., F
136, I.
avocare, odvabiti,
naẛai poklizati;
eho, naṡai odgovorèzhi gláṡ;
impactus, -a, -um, âb impinger, mozhnu
naṡai pahnênu, ſunenu, porinênu;
irredux, -cis, ut irredux, via, en poot po katerim ſe ne more
naṡai oberniti;
reprimere, naṡai derṡhati, ṡupet drugazhi potlazhiti,
naṡai tlazhiti;
respicere, ſe oṡreiti, ſe oṡirati,
naṡai gledati;
retrectare verbum, beſſédo
naṡai vṡèti;
reverti, ſe
naṡai verniti,
naṡai priti, ſe povrazhati, ſe poverniti; II.
revocatio, tú
naṡai klizanîe, ali
naṡai poklizanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nekadanji prid., F
16,
Ariopagus, en
nékadanî plaz v'tem méſti Ahene
[!];
arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo
nekadanîa poſſoda;
choa, ena
nékadanîa gerzhka mera;
confarreatio, -onis, en
nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po
nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti;
crusma, en ſtar
nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per
nékadanîh offrih;
praeterito tempore, nékadai,
nékadanî zhas, poprei;
praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh
nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita;
philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty
nékadanî ludè piſſali;
priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa,
nekadanî;
pristinus, -a, -um, tá pervi,
nékadanî;
stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty
nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli;
sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena
nekadanîa ṡhpiṡha;
tempus praeteritum, nékadanî zhas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nelakomen prid., F
2,
inambitiosus, -a, -um, zhaſty
nelakomni, nelakomni po zhaſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nemarnost ž, F
12,
defunctoriè, s'obenim fliſſom, po
nemarnoſti;
desidia, -ae, nemarnoſt, linoba, traglivoſt;
ignavia, -ae, linoba,
nemarnoſt, vtraglivoſt;
incuria, -ae, neṡkarbnúſt,
nemarnoſt;
negligentia, nemarnoſt, lenoba, vtraglivoſt, ṡamuda;
ocium, vel otium, nedélovnoſt,
nemarnoſt, traglivoſt;
oscitantia, -ae, nemarnoſt;
otium, -otÿ, linoba,
nemarnoſt, otoṡhnoſt;
pigritia, pigredo, lenoba, vtraglivoſt, lénoſt,
nemarnoſt;
signities, -ei, nemarnoſt, linoba, vtraglivoſt;
socordia, -ae, nemarnoſt, lenoba;
torpor, nemarnoſt, traglivoſt, oterpnúſt teh ṡhyl, obtizhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nemško prisl., F
4,
amylum, -li, po
némſhku, amelmel;
latrunculus, -li, tudi en kamen ene kunṡhtne ygrè po
nemṡhku "schachspill";
onocrotalos, -li, diṡhevnik, ali gugaviz: ... loeffel gans, po
nemṡhku;
tripes, -dis, tréhnog, trinogázh, po
némṡhku trifoṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nepodoben1 prid., F
4,
absímilis, -le, nikár enák,
nepodobin, nékoliku enák;
dispar, nepodoben, neglyh;
diſsimilis, nepodoben, ne enák, ne glih;
ineffigiatus, -a, -um, neſhtalten,
nepodoben, neſturjen po pravi podobi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nespameten prid., F
4,
imprudens, neſpameten, neraṡumen;
irrationabilis, -le, neſpameten, pres pameti, neumen, kar nei po pravi pameti;
rabula, -ae, en
neſpametni godernîaviz, en neumni klaffar;
vesanus, -a, -um, neſpametin, neumin, pres pameti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nesreča ž, F
13,
adversitas, ẛuparnoſt,
neſrèzha;
apprehendo, -ere, popadati, popaſti, ẛapopaſti, ẛadeti,
neſrèzha me je ẛadela;
casu accidit, ſe je permèrilu po ſrézhi, ali
neſrèzhi;
inauspicató, neſrèzhnu, po
neſrèzhi;
infelicitas, neſrèzha;
infortunium, neſrèzha, ṡhkoda;
integrascere, ut integrascit hoc malum, letá
neſrèzha ṡupet pride, ſe ponavla;
malum, -li, ṡlú, hudú,
neſrèzha; kakòr de bi vſih ludy ṡlú, ali
neſrèzhe bile v'kupai na en kup ṡneſſene;
malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami;
malum est praesens, ṡlú, muja,
neſrèzha je v'prizho;
omen, -nis, enu ṡnaminîe ſrèzhe, ali
neſrèzhe;
ominari, ſrèzho, ali
neſrèzho prerokovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nesrečno prisl., F
5,
improsperè, neſrèzhnu;
inauspicató, neſrèzhnu, po neſrèzhi;
infavstè, neſrèzhnu;
infoeliciter, neſrèzhnu;
novercante fortuna, neſrèzhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nestorjen prid., F
2,
ineffigiatus, -a, -um, neſhtalten, nepodoben,
neſturjen po pravi podobi;
infectus, -a, -um, utepen, otruplen,
neſturjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
neštalten prid., F
14,
dedecorans, tá kateri ſpazhi, ali
neſhtaltnu ſtury;
dedecoratus, ſpazhen,
neſhtalten, oſramoten;
deformare, neſhtaltnu ſturiti, oſkruniti, ſpazhiti, ogérditi;
deformis, oſtudin, gerd,
neſhtaltin;
devenustare, v'puṡzhavo perpraviti, ogerditi,
neſhtaltnu ſturiti;
inconditus, -a, -um, neshtalten, gardú sturjen: tudi neskranîen;
ineffigiatus, -a, -um, neſhtalten, nepodoben, neſturjen po pravi podobi;
informis, neṡhtalten, gard;
mola uterina, enu
neṡhtaltnu meſſu, kateru v'maternizi raſte;
obscenus, -a, -um, gard, neſnaṡhen, nezhiſt,
neṡhtalten;
obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen,
neṡhtalten, ſmardliu;
sordidus, -a, -um, gerd, vmaṡan, negnuſſin,
neṡhtaltin;
subturpis, -pe, enu malu oſtuden,
neṡhtaltnu, gard;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhlovéṡkim ṡhivoti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
neumen prid., F
13,
bardus, neumin, norr;
ignavus, -a, -um, vtragliu,
neumen;
ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh neṡná;
inscitus, -a, -um, neumen, ṡaroblen, nepameten, nèbez, norriz;
insensatus, neumni;
irrationabilis, -le, neſpameten, pres pameti,
neumen, kar nei po pravi pameti;
mente captus, neumni, pres pameti, nepameten;
rabula, -ae, en neſpametni goderniaviz, en
neumni klaffar, ali prepiraviz per pravdi;
retusum ingenium, neumin, ṡhleht ṡaſtopnoſti, ena debela
neumna pamet;
stupidus, -a, -um, préproſt,
neumin, nèbaſt;
vesanus, -a, -um, neſpametin,
neumin, pres pameti;
prim. neumno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nevedost ž, F
4,
atechnia, -ae, grobina,
neveidoſt, nepametnoſt;
ignoratio, et ignorantia, nevédoſt, nevédnoſt;
inscienter, po
neveidoſti;
inscientia, neveidoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nezložen prid., F
8,
discordare, neṡloṡhen biti, neglihati;
discors, neṡkladen,
neṡloṡhen, nemyren;
diſsentaneus, -a, -um, neṡloṡhin, ẛuparn;
diſsidens, neṡloṡhen;
immodulatus, -a, -um, neṡloṡhen, kar nei po pravi viṡhi, ne prave, ne prietne ſhtime;
incompositus, -a, -um, neṡloṡhen, nemyren;
inconcinnus, -a, -um, nefleten, neſnashen, oſtuden,
neṡloṡhen;
pactor, -oris, en vtolaṡhnik
neṡloṡhnih ludy, kateri tá folk hrupezhi vtolaṡhi inu ṡmyry
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nikakor prisl., F
4,
minimè, nikakur, cilú nikár;
nequaquam, kratku nikár,
nikaker, cilú nikár, po oben poot nikár;
nihilò, nikakur, nizheṡer;
nullatenus, nikakur
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nikar prisl., F
66,
chersina, ṡkledniza ẛhaba na ſuhim,
nikár v'vodi;
exoletus, -a, -um, nikar vezh v'navadi;
factitius, -a, -um, s'rokami ſturjen, inu
nikar po naturi;
haud, ne,
nikár;
minimè, nikakur, cilú
nikár;
ne, ne
nikár;
ne metuas, nikár ſe ti ne bui;
nequaquam, kratku
nikár, nikaker, cilu
nikár, po eben poot
nikár;
pronomen, tú pravu imè, inu
nikar preimik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nit ž, F
9,
filatim, po
nyti, po ṡhnori;
filum, -li, preja,
nyt, zveren;
lemnisci, -orum, tudi pantelzi iṡ ṡhyd ali
nyti, s'kateri ſe kranzilni perveṡujejo, ali pletó;
multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti, ali ſuknîa is tankih
nyti, ena batta ṡa ribji lou;
peripetasma, -tis, en firank, turṡki tebih, vſe kar je s'ṡhidami, inu s'ṡlatimi
nytmi ſhivenu, ali tkanu;
polymitus, -a, -um, en piſſan gvant, ali ena tkana reizh s'vſih ṡhlaht farb
niti. Exod:37;
stamen, -nis, oſnutik,
nyt, preja;
tricae, -arum, ti laſſi, ali
nyti, katere ſe kókuſham okuli nog opletó;
trilix, -cis, s'truih farb
nyti h'tkanîu, kakòr zvilih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
noč ž, F
21,
advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti,
núzh perhajati;
advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai
núzh, ſe nozhy,
núzh perhaja;
aequinoctium, -tÿ, dán inu
núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen;
festum Pashatis, velika
núzh, vuṡam;
H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox;
hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu
nuzh glyh;
insomnem ducere noctem, célo
nuzh ne ſpati;
nox, -tis, núzh;
nox illunis, núzh pres lune, temma;
pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika
núzh;
perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe:
núzh inu dán ṡeliṡzhe;
pernoctare, zhes
núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti;
pernox, -ctis, célo
núzh, zhes ceilo
núzh;
trinoctialis, -le, tréh
nozhy, kar try
nozhy dolgu tarpy;
trinoctium, -ÿ, try
nozhy po rèdu, try
nozhy ena ṡa drugo;
urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe,
núzh inu dán;
prim. po noči
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
nočen prid., F
17,
cicuma, ena
nozhna tyza;
circitores, nozhni vahtarji;
concubium noctis, pervi
nozhni ſen,
nozhna tihoſt;
conticinium, molzhanîe,
nozhni myr perviga ſná;
lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo;
matula, -ae, ena kahla ṡa ṡzanîe,
nozhna zherpinîa;
nicticorax, noz[h]ni vran;
noctivagus, -a, -um, ponozhni ṡhterzar,
nozhni klateṡh;
nocturnus, -a, -um, nozhni;
nycticorax, nozhni vrán. Sova:
seu vespertilio. Psl:101.vers:7;
solanum, -ni nozhna ſénza: paſje jagode, ṡeliṡzhe;
vecticularius, en
nozhni tat;
vigilia, -ae, vahta, ſtraṡha,
nozhna vahta;
vitta, -ae, ena
nozhna auba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
obdati dov., F
16,
ambio, -ire, okuli hoditi,
obdati;
ambio, ire, tudi
obdati, okuli ſezhi;
cingere, opaſſati,
obdati;
circulare, obtezhi, okuli
obdati;
circumdare, obdati, obſuti, obſezhi;
circumvallare, s'naſſipi, inu brambami okuli
obdati;
circundare, obdati, objeti, okuli
obdati, obtezhi;
euripus, en potok, kateri en krail
[!] okuli inu okuli
obdá;
obretire, ṡamreṡhiti, s'eno mreṡho okuli
obdati;
obsidere, obdati, oblezhi;
occupare, notar vṡèti, ṡavjeti,
obdati, ṡalezhi;
oppugnare, obdati, oblezhi, ṡhturmati, s'bojam po ſyli notar jemati;
percingere, prepaſſati, ſe opaſſati,
obdati;
praeoccupare, poprei
obdati, poprei notar vṡèti, poprei poſeſti;
vallare, ṡagraditi,
obdati, okuli ṡaſipe ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
obilno prisl., F
21,
abundans, kir ima vſiga
obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
abundantius, tem vezh
obilnu;
abúndare, obilnu iméti, polhen biti;
abundè, obilnu;
affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh;
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti,
obilnu iméti, pertezhi;
copiosè, obilnu;
dapsilis, veliku, doſti, inu
obilnu;
dare abundè, obilnu dati;
exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga
obilnu biti;
exuperare, premozhi, vézh velati,
obilnu biti, ali iméti;
largè, obilnu;
largifluus, -a, -um, kateri
obilnu tezhe, ali na ſhiroku;
largiri, obilnu dati, dajati;
largiter, cilú
obilnu;
lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu,
obilnu;
opulenter, ſylnu
obilnu, inu bogatu;
profluenter, ſylnu
obilnu;
refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom;
sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri
obilnu, ali doſti vunkai daje;
supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati,
obilnu mladyz iméti
- obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
objokanje s, F
3,
delachrymatio, objokanîe;
ploratus, -us, jokanîe,
objokanîe, plakanîe;
praeficae, -arum, najete ṡhene h'klaguvanîu, inu
k'objokanîu po marlizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
oblečen del., F
29,
albatus, -a, -um, v'bélo
oblizhen;
baeticatus, v'zhernu
oblizhen, ſivuzhernu
oblizhen;
indutus, -a, -um, oblizhen;
larvatus, -a, -um, ſhemaſt, po puſtnu
oblizhen, narien v'ſhemah;
leucophaeatus, leuchophaeus, -a, -um, v'ſivu
obleizhen, ali v'ſiu gvant
oblizhen;
togatus, -a, -um, v'dolgi ſuknî
oblézhen;
vestitus, -a, -um, gvantan,
oblézhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
obleči2 dov., F
7,
castramentare, lezhi s'voisko,
oblezhi;
circunjacere, okuli leṡhati,
oblezhi;
obseſsor, obdaviz, kateri enu méſtu
oblèṡhe;
obsidens, kateri
oblèṡhe;
obsidere, obdati,
oblezhi;
obvallare, ṡaſipati, ṡaſhanzati,
oblezhi;
oppugnare, obdati,
oblezhi, ṡhturmati, s'bojam po ſyli notar jemati;
prim. obležen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
obrisati dov., F
7,
abstérgere, obriſſati, otréti;
detergere, obriſſati;
emundare, pozhiſtiti, poſnaṡhiti,
obriſſati;
obterere, ṡtreiti, otréti,
obriſſati, odribati, ṡtlézhi;
praetergere, poprei pozhiſtiti, poṡnaṡhiti,
obriſſati: obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim;
tergere, obriſſati, otréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
obrniti dov., F
30,
abvertere, obarniti;
circunvertere, okuli vrézhi, ẛverniti, okuli
oberniti;
convertere, oberniti, preoberniti;
invergere, nagniti, nagnivati,
obarniti;
invertere, preobarniti, okuli
obarniti;
irredux, -cis, ut irredux via, en poot po katerim
ſe ne more naṡai
oberniti;
obvertere, obarniti;
obvertere dorsum, harbat
obarniti pruti, ali ṡupar
obarniti;
offlectere, okuli
oberniti;
terga dare, harbat
oberniti, inu beiṡhati;
vertere, obrazhati,
obarniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
obrniti se dov., F
3,
aversari, ſe prózh
oberniti, vmraṡiti, naẛai
ſe oberniti, ſovraṡhiti;
temporibus obedire, ſe po zaitu
oberniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
obropati dov., F
11,
degraſsari, opléniti, opuliti, reṡhaliti, reṡbyti, na pooti
obrupati;
depeculari, obrupati, vſe pobrati, ṡlaſti danarje, ob danarje priti;
depopulare, ẛatréti, pogubiti, folke konzhati,
obrupati;
depraedari, porubiti,
obrupati;
despoliare, ſleizhi,
obrupati;
diripere, porubiti,
obrupati, po ſyli vṡèti;
dispoliare, obrupati, rubiti;
exinanire aliquem, eniga cilú
obrupati, de mu cilú nyzh ne oſtane;
expoliare, iſleizhi,
obrupati;
fanum expilare, Cerkou
obrupati;
privare, odvṡèti,
obrupati, ob enu, ali ob drugu eniga perpraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
obstoječ del., F
10,
aevum, tá vézhni, inu vſelei
obſtojezhi zhas;
immobilia bona, obſtojèzhe blagú, leṡhezhe blagú;
indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen doli;
munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha,
obſtojezh v'ſluṡhbah;
pectora certa, gviſhen inu
obſtojezh;
perduratus, -a, -um, pretarpeṡhliu,
obſtojezhi;
permanens, obſtojezhi;
perstans, obſtojezhi;
superstes gloriae suae, ſhe
obſtojezh, per ſvoji zhaſti;
temporarius, -a, -um, terpeṡhliu, dolgu zhaſſa
obſtojezh;
prim. obstaječ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
obtožiti dov., arceſsere, obtoṡhiti, poklizati, po eniga poſlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ochial –,
melanurus, -ri, ena morṡka riba, po laṡhku
ochial imenovana, ṡatú ker velike ozhy ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
oča m, F
42,
abba, ozha, po Judovsku;
abbas, -tis, Apat, duhouni
ozha opat;
abavus, -vi, ozha predéda, dedou ſet
[str. 10b ];
abavus, ozha predéda
[str. 236a ];
abram, tá viſſoki
ozha;
ad patrem, k'ozhetu;
agnata, blishnîa od
ozheta tetta;
avus, dide, ozhetou, ali materin
ozha [str. 30b ];
avus, dide, ozhetou, ali materin
ozha [str. 236a ];
falsiparens, ne pravi
ozha;
frater germanus, brat po
ozhetu inu materi
[str. 90b ];
frater germanus, brat po
ozhetu [str. 236b ];
generator, genitor, ozha, rodnyk;
nutritius, -tÿ, gerob, ṡhpiṡhni
ozha;
nutritius parens, ṡhpiṡhni
ozha, oṡkerblenyk;
papa, Papeṡh,
ozha;
pappare, ſvojga
ozheta klizati;
parens, ozha, ali mati;
pater, -tris, ozha [str. 155b ];
pater, ozha [str. 236a ];
paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni
ozha;
patriarcha, ozhák, viſhi
ozha;
patricida, kateri
ozheta vbye;
prothoparens, pervi
ozha;
providentia dei, Bûg je en reṡmiſhlen
ozha;
prim. poloča
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
očetin prid., F
8,
emancipatus, -ti, kateri nei vezh pod
ozhetino oblastjo;
paterna linea, ozhetina ṡhlahta;
paternius, ozhinu,
ozhetin;
patria, dum,
ozhetina, ali domazha deṡhela;
patria bona, ozhetinu blagú;
patriſsare, po
ozhetinih ſtopinîah hoditi, po ozhetu ratati;
patruelis, ſtrizhik,
ozhetiniga brata otrok
[str. 155b ];
patruelis, strizhik,
ozhetiniga brata otrok
[str. 237b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
očin prid., F
6,
amita, -ae, teta,
ozhina ſeſtra
[str. 21b ];
amita, teta,
ozhina sestra
[str. 237a ];
linea paterna, verſta
ozhine ṡhlahte, ali rodá;
paternus, -a, -um, ozhin, ozhetin;
patrimonium, -ÿ, ozhina erbṡzhina;
posthumus, -mi, po
ozhini ſmerti rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
očitati nedov., F
8,
arguere, ſvariti,
ozhitati, ſhtraffati, dolẛhiti, prevezhati, obdolẛhiti;
convitiari, ferṡhmagovati,
ozhitati, ẛanizhovati, gerdu lajati;
expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati,
ozhitati, po urṡhohih vpraſhati;
exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati,
ozhitati, naprei metati;
increpare, poſvariti, pokregati, ſvariti,
ozhitati;
objectare, naprei vreizhi,
ozhitati;
reprehendere, ſvariti, pokrégati,
ozhitati, tadlati, ṡapopaſti;
reprobrare, ozhitati, ferṡhmagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
od predl., F
600,
abs, od;
a cunabilis, od ẛibike,
od mladih nog;
cara, enu korenîe
od ẛeliszha;
de, od, iṡ, po;
e, iṡ,
od;
ex, is,
od;
exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti;
fame enectus, od lakote vmorjen;
in horas, od ure do ure;
lymphatus, -a, -um, obſeden
od vraga;
quotidie, vſak dán,
od dnè do dnè;
totaliter, cilú zhiſtu,
od núg do glave;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odeja ž, F
15,
cento, -nis, flika per fliki, ena is vſih ṡhlaht blekou nariena dèka, ali
odeja;
dorsualia, odeje ṡa ṡhivino;
gausape, gausapina, -ae, en kóz
k'odeji;
instragulum, -li, dèka,
odeja;
instratum, ſléherna
odeja, ali odétva, koinṡka dèka;
integumentum, -ti, odeja, pokrivalu;
lodix, -cis, plahta, ali kolter,
odeya;
operimentum, odeja;
storea, -ae, ſléherna
odeya s'bizhja ſturjena, ſtora po laṡhku;
stragula, -ae, vel stragulum, -li, ena dèka, ali ſléherna
odeya;
stragulata vestis, prelépa
odeya;
stragulum. ein decke. dèka,
odeya;
teges, -gis, ena ſorta
odeye is bizhovja, ali mezizhja nariena;
tegumen, vel tegumentum, -ti, odeya, odeitou;
theca, -ae, plahta, ali
odeya
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odgnanje s, abáctus, -ctus, po ſyli odpelanîe, ali
odgnanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odnesen del., F
3,
deportatus, -a, -um, perneſſen, ali
odneſſen, perneſſen;
elatus, -a, -um, wegetragen.
odneſsenu. [poznejši pripis neznane roke];
raptus, -a, -um, ṡmaknîen, po syli
odneſſen, ali odpelán, ṡamaknên
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odnesti dov., F
7,
adimere, odvseti, odjemati,
odneſti;
asportare, odneſti, prózh neſti;
aufere, prózh vṡèti, odvṡèti,
odneſti;
deportare, odneſti, ali perneſti, preneſti;
palmarius, -a, -um, prou vréden premaganîe
odneſti;
rapere, po syli vṡèti, inu
odneſti, ali odpelati;
subducere, podvlézhi, odvlézhi, odvṡèti,
odneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odpeljan del., F
4,
abáctus, -a, -u, s'ſylo, ali tatinsku
odpelán, odgnán;
abdúctus, -a, -um, odpelán, ẛapelán, odvernîen;
ademptus, -a, -um, prózh vsèt,
odpelán;
raptus, -a, -um, ṡmaknîen, po syli odneſſen, ali
odpelán, ṡamaknên
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odpeljanje s, F
3,
abáctus, -ctus, po ſyli
odpelanŻe, ali odgnanĵe;
ademptio, prózh vsetje, prózh
odpelanîe;
raptus, -us, ṡmaknenîe,
odpelanîe, ṡamaknenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odpeljati dov., F
6,
abdúcere, prózh
odpelati, odverniti, ẛapelati;
avehere, prózh pelati,
odpelati, odvositi;
devehere, doli pelati,
odpelati, prózh pelati;
erivare, vodó reſpelati, ali is potoka ſem ter tam
odpelati;
rapere, po syli vṡèti, inu odneſti, ali
odpelati;
seducere, ṡapelati, ſpazhiti, ali pazhiti eniga,
odpelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odrezati dov., F
14,
abscídere, odréẛati;
abscíndere, prózh
odréẛati;
ad vivum resecare, do ṡhiviga
odréṡati;
amputo, -are, odſékati,
odréẛati, obréẛati;
denasare, nus
odréṡati, ob nus perpraviti;
elingvare, jeṡik
odréṡati;
malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera
ſe odreṡhe inu pogroba;
praecidere, preſékati, odſékati,
odréṡati;
praesegmen, -nis, odreiṡik, kar
ſe prózh
odreiṡhe, ali odſeik;
recidere, â caedo, odſékati,
odréṡati;
rescindere, reſſékati, ſeſſékati, reṡréṡati,
odréṡati, odreṡovati;
saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó
odréṡhe;
sarmentum, -ti, tú riṡjè od vinṡkih tert, tú kar
ſe od nyh
odreiṡhe;
supputare, ſpodreiṡati, ſpúd
odreiṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odtek m, F
3,
excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá;
liratim, po vodè napelanîu, po vodenih
odtékih;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku, raſte v'ſardinÿ deṡheli v'ſtudenṡkih
oteikih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ofer m, F
30,
corban, dar, obluba,
offer;
idolothytum, malikovski
offer;
immolator, offravez teh ṡaklanih
offrou;
inferiae, -arum, po mertvih maſhe,
offri ṡa mertve, mrlizha v'grob ſpravlenîe;
libamen, pytni
offer, ali jidni;
libatio, offer;
pacifica, offri ṡa myr;
sacrificium, -cÿ, maſhni
offer, en
offer, povsdigovanṡki
offer, ṡhpiṡhni
offer
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ogledati dov., F
9,
explorare, iṡveiditi,
ogledati, oſhpegati, potehtati;
inspicere, polukati, notar pogledati, dobru
ogledati;
lustrare, okuli hoditi,
ogledati, dobru ogledovati, muṡhtrati;
obtueri, -obtui, ogledati;
perlustrare, dobru okuli pogledati, ali
ogledati;
perspectare, povſód okuli
ogledati, reṡgledati;
recognoscere, oṡhpegati, povſód
ogledati, ſpoṡnovati;
singula lustrare, enu po tem drugim
ogledati, ali pogledati;
scrutari, iṡpraſhovati, s'yskovati, ṡveiditi,
ogledati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ohcet ž, F
4,
infirmae nuptiae, ſlaba
ohzet, ṡhleht, kumern;
nuptiae, -arum, ohzet;
peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvant, kateri ob velikih godeih, inu
ohzetih moṡhie, inu ṡhene noſſio;
repotia, -orum, goſtovanîa po
ohzeti, s'temi oſtanki, oſtanki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
okroglo sam., F
4,
orbiculatim, po
okroglim, okroglu;
orbiculus, -li, kar je maihiniga
okrogliga;
scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai
okrogliga;
sphaera, -ae, zirkel, ſheſtilu, okrogloſt, inu kar je
okrogliga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
okroglo prisl., F
3,
orbiculatim, po okroglim,
okroglu;
rotundè, okroglu;
tornatilis, -le, okrogil,
okroglu ṡdraxlan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
okroglost ž, F
14,
apsis, kar je krivú, kollèṡ
okrogloſt;
arcticus circulus, okrogloſt neba, pruti polnozhy;
circinus, circulus, zirkel, ſheſtilu, obrózh,
okrogloſt;
circus, -ci, okrogloſt, zirkel;
gyrus, -ri, v'okrog ṡavitje, ali
okrogloſt, kakòr ſe ena kazha ṡavia;
gyrus aërius, ena
okrogloſt v'lufti, okroṡhenîe;
halo, -nis, ena
okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi;
orbile rotae, platiṡzhe na koleſſi, ali
okrogloſt teh platyṡzh;
orbis, ſveit,
okrogloſt;
orbis terrarum, okrogloſt ſvitá, vus volen ſveit;
orbita, -ae, okrogloſt;
rotunditas, okrogloſt;
sphaera, -ae, zirkel, ſheſtilu,
okrogloſt, inu kar je okrogliga;
turbinatio, ena takeſhna
okrogloſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
on zaim., F
211,
abest, ga nei tukaj;
âb illo, od
nîega;
ab re consulit, on nĵemu hudú ſveituje;
affatus est eum, on je
nîega ogovoril,
s'nym govoril;
a me pudica est, ẛa mojo ſtrán,
ona je ena ſramoẛhliva ẛhena;
a Roma aberat, on nei bil v'Rimi;
cum illo, s'nym;
exoptabilis dies, en dán kakor ſmo
ga ṡheléli;
plures, nyh vezh;
sunt plures, yh je vezh, doſti, mnogu;
pulchre cantat, lipú
s'nym poje;
septingenti, nyh ſedemſtú;
succedere, ṡa
nym, po
nym priti;
synagoga, -ae, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali
nyh Cerkou;
ut, vel uti ille, kakòr
on;
visus est, ſo
ga vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
opovist (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, bono omine, po
oppoviſti [Verant.70: Omen, Warzeichen, Oppovÿßt]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
opravljanje1 s, lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali
opravlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
opravljati1 nedov., F
11,
actor, -oris, toshnyk, tudi kateri kai rovná, ali
opravla;
administrare, ſtreizhi, s'ſluẛhbó
opravlati, obhajati, goſpodariti, obſluẛhovati;
curarum felix, kateri ſvoje rizhy ſrezhnu
opravla;
fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti;
intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti,
opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti;
legationem gerere, enu ſelſtvú, ali ambaṡciado
opravlati;
mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tú nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi
opravla;
ministrare, ſluṡhiti, ſtrezhi,
opravlati;
munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè
opravla, doparnaſha;
operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati,
opravlati;
sedentarius, -a, -um, kateri ſidezh ſvoje déllu
opravla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ordinga ž, F
7,
digerere, tudi
v'ordingo poſtaviti;
diradiare, reſtaviti, inu v'eno pravo
ordingo poſtaviti;
institutum, -ti, ena navada, navuk,
ordinga;
ordinatim, po rèdu, ali po
ordingi;
ordo, rèd, reṡlozhenîe,
ordinga, ſtan, verſta;
rhetorice, -ces, vel rhetorica, -ae, tá kúnṡht dobru, modru, inu
s'ordingo govoriti;
satyra, -ae, enu ṡmiſhlenîe teh Poëtou zhes vſe ṡhlaht pregréhe, pres
ordinge popiſſanu, an pasquyl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ordunga ž, F
13,
abnórmis, -me, pres
ordunge;
adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu
ordungo dajati;
canon, -onis, ordunga, poſtava;
canonicè, po pravi
ordungi;
canonicus, v'duhovni verſti,
ordungi;
convictus, -ctus, po
ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu;
diatetica, ena
ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti;
digestum, v'eno
ordungo perpravlenu;
disciplina militaris, ṡholnerska
ordunga;
lex, poſtava, ṡapuvid, viṡha,
ordunga;
methodus, -di, ordunga, viṡha;
praescriptio, en naprei piſſani furm ... ali ſuſebna viṡha, ali
ordunga, enu prepovedanîe;
regula, viṡha,
ordunga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
oskruniti dov., F
11,
coinquinare, oṡkruniti;
contagium, contagio, contagies, kuga, katera druge ludy
oṡkruny;
contaminare, oṡkruniti, omadeṡhiti, vmaṡati, vpipati;
deformare, neſhtaltnu ſturiti,
oſkruniti, ſpazhiti, ogérditi;
elephantiasis, ena takuſhna ṡkrunoba po ṡhivoti, de tudi cilú te koſty
oṡkruny;
impiare, ṡaṡhnutati, omadeṡhiti,
oṡkruniti;
inficere, oṡkruniti, vmaṡani, gardú vdélati;
polluere, oṡkruniti, omadeṡhiti;
profanare, oṡkruniti, odṡhegnati;
prophanare, oṡkruniti, omadeṡhiti;
sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali
oṡkruniti, ne praṡnovati, praṡnika ne darṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
oskubsti dov., F
7,
adtondere, odſtrizhi, oſtrizhi,
oṡkubſti;
compilare, kraſti, rupati, poſyli vṡèti,
oṡkupſti;
convellere, ſpukati, vun ſtergati, ṡrivàti,
oṡkubſti;
deglobrare, en dreu oplupiti,
oskubſti;
depilare, oſhopati,
oṡkubſti;
deplumare, oṡkubſti, ṡkubſti;
suppilare, rupati, kraſti, po syli jemati, inu
oskubſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ostanek m, F
13,
analecta, -orum, oſtanki na miẛi, ali kar pade od miẛe, inu ſe is perta ſtreſſe;
faex, -cis, droṡhje, neſnaga,
oſtanki;
manens, oſtajezh, ſtanîe,
oſtanek;
permanentia, oſtanki;
permansio, oſtanik, prebivanîe;
reliquiae, oſtanki, ſvetinîe;
repositi cibi, ty
oſtanki, ali ṡahranenîe ṡhpiṡhe;
repotia, -orum, goſtovanîa po ohzeti, s'temi
oſtanki, oſtanki;
residuus, -a, -um, oſtanik, tá drugi, zhes oſtanen, oſtaneozh;
sicilire, oſtanke te nepokoſhene trave pokoſſiti, tú kar je koſzam oſtalu;
superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes oſtane, obilnoſt
[str. 211b ];
superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes prebiva, ali oſtane
[str. 212a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ostarati (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) dov., veterare, oſtarati, poſtarati
[po Verant.112: Veteraſcere, Alt-werden, Oſztariti]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
otreti dov., F
5,
abstérgere, obriſſati,
otréti;
extergere, ṡbriſſati,
ottréti, ozhiſtiti;
obterere, ṡtreiti,
otréti, obriſſati, odribati, ṡtlezhi;
praetergere, obriſſati,
otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim: tudi tá pút kadar ſe eden poty;
tergere, obriſſati,
otréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
otročko prisl., F
2,
puellariter, po
otrozhku, po diklizhku;
pueriliter, po
otrozhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ozdraviti dov., F
17,
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri
ſe teṡhku
oẛdravi;
consanare, consanescere, oṡdraviti;
convalere, convalescere, oṡdraviti, ſe gori ṡkoléhati, ṡupèt ṡdrav poſtati, ṡgajati ſe;
curare ab infirmitate, ṡvardevati,
oṡdraviti;
evalescere, oṡdraviti, ſe popravlati, raſti;
insanabilis, -le, neoṡdravlezhe, kar ſe ne more
oṡdraviti;
morbus curabilis, boléṡan, katera ſe more
oṡdraviti;
percurare, oṡdravlati, ali cilú
oṡdraviti, preṡkarbeiti, inu ṡdravu ſturiti;
persanare, cilú
oṡdraviti, ali ṡdravu ſturiti;
praesanascere, poprei
oṡdraviti, poprei ṡdrou ratati;
resanare, oṡdraviti, ṡupèt ṡzeiliti, ṡdrou poſtati;
revalescere, ṡupet
oṡdraviti, ṡdrou poſtati, ṡupèt ṡdrou poſtati, ſe gori ṡkoleihati;
salutaris, -re, ṡdravu, kar sdravje perneſſe, ali
oṡdravi;
sanare, oṡdraviti;
sanare contritos corde, te ṡtreniga ſarzá
oṡdraviti, obèṡati;
soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar
oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je
oṡdravil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ozidje s, F
2,
compluviatus, -a, -um, po votlinah eniga ſtariga
oṡydja poſtavlen, ali reſhirjen;
lapathos, -thi, lapathum, kiſſiliza maihina, okrogla, ṡhoftna, rada v'vertih raſte, inu
oṡydju
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ožeti dov., stymma, -tis, kadar
ſe kai
oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinsku;
prim. ozmen, ožmeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
padati nedov., F
15,
cadere, paſti,
padati;
cadunt folia, lyſtje lety,
pada;
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim
padati;
collabascere, doli pozheniti,
padati, doli vhajati;
dropax, ṡhalba de laſſè
padajo;
illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai
padati, ſe ſpuṡzhati;
ingruere, s'plaṡom
padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti;
irrorat, roſſa
pada, roſſy;
nutare, migati, majati,
padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati;
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli
pada, ali od ṡhage, ſmety;
perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi
padati;
poma caduca, jabulka, katera ſama doli
padajo;
rorat, roſſa
pada;
succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli
padati;
titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli
pada, kadar ſe lika, inu gladi;
prim. padaječ, padejoč, padeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
padenje s, F
3,
illapsus, -us, notar
padenîe, tú po malim inu tihu notar vleiṡenîe;
incursio, -onis, notar
padenîe;
prolapsio, prolapsus, -us, doli padiz,
padenîe, ſpolṡnenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pahniti dov., F
16,
contrudere, po syli
pahniti;
dejicere, doli vrezhi,
pahniti;
detrudere, doli
pahniti, poriniti;
ejicere, vun vrézhi, vun
pahniti, odpahniti, odvrézhi;
eliminare, pred vrata vunkai
pahniti, zhes prag
pahniti;
explodere, iṡterliti, vun
pahniti;
extrudere, vun
pahniti, ſpahniti;
intrudere, notar
pahniti, vgneſti, vriniti, vdrénîati;
palangae, ty hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje
pahnejo, ali vunkai vleizhejo;
praecipitare, doli
pahniti ali poriniti, inu vreizhi, prekuzniti, ſuniti;
prosternere, doli pobiti, vreizhi,
pahniti;
proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali
pahniti;
rejicitur, ſe naṡai mèzhe, naṡai poriva, naṡai
pahne;
retrudere, naṡai
pahniti, naṡai poriniti;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun
pahniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pamet ž, F
49,
analectes, ſlábe
pameti;
commendare memoriae, dobru
v'pamet vṡèti, ẛamerkati;
delirare, ob um, ali ob
pamet priti, obnorreti, norreiti;
externare, ob
pamet perpraviti;
fanaticus, -a, -um, preṡ
pameti obſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob
pamet grè, ali je obſeden;
ingenium, pamet, vmeitalnoſt;
insanus, -a, -um, preproſt, kateri nei per pravi
pameti;
irrationabilis, -le, neſpameten, pres
pameti, neumen, kar nei po pravi
pameti;
lymphari, ob
pamet priti;
memoriter scire, s'vunai ṡnati, na
pamet ṡnati;
mente captus, neumni, pres
pameti, nepameten;
mentis compos, dobri per umi, ali
pameti;
resipiscere, ṡupèt
h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
partija ž, F
2,
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta
partia je oblubila priti;
edititius judex, en rihtar, iṡvolen od ene
partie, inu nei potréba de bi ta druga h'timu pervolila
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pastuh m, F
7,
admiſsarius equus, paſtuh, en cél koyn h'perpuszhanîu;
equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga
paſtuha h'kobili;
equire, kobilina ṡhela po
paſtuhi, ſe goniti;
equus emiſsarius, en
paſtuh;
mannus, -ni, mannulus, enu maihinu ṡhribè, kluſſa, ali
paſtuh;
perorgia, -ae, kobilár, ṡlaſti tá kateri kobile
h'paſtuhom perpuṡzha;
proriga, vel pruriga, kateri
paſtuha h'kobilam perpuṡzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pečenina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, aſ
atura, pezhenina [po Verant.10: Aſſatura, Ein Brattens, Pecsenya]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
peharec m, F
10,
acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih, poldrugi
peharz, ali jeſſih;
actabulum, -li, puldrugi
peháriz;
caliculatim, po glaṡhiku, po
peharzu;
caliculus, en
pehariz;
cuculus, kucoviza,
pehariz;
modiolus, -li, en maihin
pehariz;
pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu
s'peharzam ygrá;
pocillum, -li, pehariz, ena maihina poſſodiza k'pytjú;
pyrgus, -gi, en maihin leſſen
pehariz sa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti burfli vunkai verṡhejo na miṡo;
sextarius, -rÿ, en maſſilz, ali 12.
peharzeu: en polizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
peljati se nedov., F
7,
naviculari, v'barki, ali v'ladjah
ſe voṡiti, ali
pelati;
navicularia, -ae, tá kunṡht, ali ṡnanîe,
ſe po vodah voṡiti, ali
pelati;
navigare, po vodi ſe voṡiti,
ſe pelati;
praeternavigare, mimù
ſe v'ladjah
pelati, ali voṡiti;
renavigare, ſe naṡai po vodi
pelati, ali perpelati;
sublimen abire, na viſſoku
ſe pelati, ali gori
ſe pelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
perce s, F
5,
acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ẛeliszhe, kateru ima po try
perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati;
centifolia, roṡha s'ſtú
perzi;
pennula, -ae, perjize,
perze;
pinnula, -ae, enu maihinu
perze [str. 164b ];
pinnula, maihinu
perze [str. 250a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
perzijansko prisl., magi, po
Perſianṡku, po Gerṡhku Philoṡophi, Piſſarji. Mat:2. modri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pet štev., F
34,
lustrum, -tri, pèt leit;
nudius quintus, pred
peteimi dnèvi;
olympiadis lustrum, proſtor
petih leit;
paſsus, -si, ena mèra
pèt zhevlou dolga, ena klaftra;
quinque, pèt;
quincunplex, -cis, v'pèt guby;
quini, -ae, -a, pèt inu
pèt, po
pèt ṡkupai;
semidecurio, tá viſhi v'mei
petémi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
petelinec2 m, F
5,
genista, -ae, petelinzi roṡhe, vinkuṡhtne roṡhe;
iberica, ṡhpanski
pet[e]linzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih;
mirifica, genestra, laṡhki
petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48;
spartarium, -rÿ, kir takeſhna trava, ali
petelinzi raſteo;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki
petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
peti nedov., F
45,
aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú
poje;
aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo
péti;
canituri habetur in Apoc.8: bodo
peili;
concinere, v'kupai
peiti, eden po drugim
peiti;
fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama
poye, de deite ṡaſpy;
gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar kuri
pojó;
intercinere, v'meis
peiti;
poëtria, -ae, katera raime déla, ali
poje;
praecinere, naprei
peiti, tó péſſim ṡazheti;
syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú
pojó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pihljati nedov., F
3,
corus, -ri, ena ſorta vezherniga vétra, kateri po leitu k'vezheru
pihlá;
flare, pihati,
pihlati;
perflabilis, -le, luftin, vétern, hladán, kir vſeṡkuṡi
pihlá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pipa ž, F
3,
epistomium, en peteliniz na
pipi, ali ſhpini, ṡa vinu tozhiti;
siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe, ali ṡa
pipo;
vertibulum, -li, peteliniz na
pipi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pisar m, F
16,
a comentarÿs, en fliſſig
piſſár;
a manu servus, vel â manibus, en
piſſár, ali naméſtnik;
amanuensis, en
piſſár, ali na nîega meiſti poſtavlen;
archigramaticus, tá vekſhi
piſſar;
a secretis, et ab epistolis, en ſecretari, ali en skrivni
piſſár;
autographus, laſtne rokè
piſſár;
casista, piſſar od navuka ſvetih navád;
chronista, piſſar tega djanîa;
elementarius, en ſtar
piſſár, kateri ſe ſhe tega ſtariga ṡazhezka vuzhy;
grammateus, -tei, en
piſſár;
historiographus, historicus, piſſár teh hiſtori, ali tega djanîa;
librarius, -a, -um, kar enimu buquinimi
piſſarju, ali ſtiṡkavzu ſliſhi;
magi, po Perſianṡku, po Garṡhku Philosophi,
Piſſarji. Mat:2. modri;
scriba, -ae, piſſár;
scriptor, piſſár, ali ſhribar, piſſarin;
tabularius, -rÿ, en
piſſar, ali ſhribar, ali en buochhalter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pistaki m mn., pistacium, -cÿ, en ſad kakòr léſhniki, s'ṡeleno koṡhizo, po Laṡhku
Piſtachi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
plakati nedov., plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
plaziti nedov., F
3,
correpere, leiſti, perleſti,
plaṡiti, perplaṡiti;
exgrumare, ṡad s'eno grublo, ali gruzho ṡemlè laṡiti, ali
plaṡiti;
reptare, plaṡiti, po trébuhi leiſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pleniti1 nedov., extirpare, ſtrébiti,
pléniti, ṡatréti;
graſsari, pleiniti, rupati, regerati,
v:g: kuga regira;
myoparo, -onis, ena ſorta bark na morju, s'katerimi rupajo, inu
pleinio;
praedari, reṡbyati, rupati,
pleiniti, rubiti, po ſyli vṡèti;
spoliarium, -rÿ, tú meiſtu, kir te ludy
pleinio
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
plesati nedov., F
17,
choragus, tá kateri ygrá, ali naprei
pleſhe;
choralistria, katera lipú
plèſhe, ali poje;
choreas ducere, pleſſati;
chorentes, tá kateri
pleſhe;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr
ſo pleſſale te ſtare babe;
desaltare, ṡkakati, inu
pleſſati;
funambulus, -li, kateri po ſhtriki hodi, ali ṡkazhe, inu
plèſhe;
halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku
pleſhejo;
hypaethrae ambulationes, veṡhè, ali ganki preṡ ſtrehe, na katerih
ſe plèſhe;
neurobata, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriku
pleſhe;
praesultare, naprei
pleſſati, tá ples voditi, raje pelati;
saltare, pleſſati, ṡkakati;
saltator, tá kateri vuzhi
pleſſati;
saltatorius locus, meiſtu, kir
ſe plèſhe, ali kir ſe vuzhè
pleſſati;
schoenobates, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriki
plèſhe;
tripudiare, pleſſati, ṡkakajóz
[h] ſe veſſeliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pljuča s mn., F
9,
arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè
k'pluzham ſkuſi golt;
diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu
pluzh lozhi;
ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy; inu ṡluṡhi tem
pluzham, odpira te rorike teh
plúzh, kadar ſo ẛaperti;
exulceratio pulmonum, kadar
pluzhe gnyjejo;
peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan, teṡhku dihanîe, kir ſe
pluzhe ſuſhè;
peripneumonicus, -a, -um, na
pluzhah bolán;
pulmo, -nis, pluzha;
pulmonarius, -a, -um, na
pluzhah bolán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po prisl., fraternè, po bratovṡku;
latinè, latinṡki,
po latinṡki, ali bukouṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po predl., abrípere, po ſyli vẛèti, vkraſti;
adventitare, po goſtim perhajati;
frequentare, po goſtim hoditi;
fortuitò, po ſrèzhi;
obliquus, -a, -um, kriu,
po ſtrani, krumpaſt;
ordine, po verſti,
po rèdu,
po zhiſlu;
per vim, po syli;
propenus, -a, -um, tú kar je
po dolgim ṡkamplanu;
subbibere, ṡdai ter ṡdai
po malim pyti;
usitatè, po navadi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: po predl., F
2,
bono omine, po oppoviſti;
fortuito, po srezhi, permirshi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
počasi prisl., F
12,
attae, attarum, kateri
pozhaſſi gredo, ali lesejo, kakor de bi po terni ſhly;
desuescere, desuefieri, ſe
pozhaſſi odvaditi;
ductim, pozhaſſi vleizheozh;
ecligma, -tis, arznia, katera ſe
pozhaſſi v'uſtih reſtopy;
gradi sensim, pozhaſſi poſtoplovati, poſtopati, korazati;
lentè, pozhaſſi, kaſnú, ne naglu;
paulatim, po malim,
pozhaſſi, ṡdai ter ṡdai, li ṡzhaſſom;
paurillatim, poz[h]aſſi, ṡdai ter ṡdai, po malim;
pedetentim, pozhaſſi hoditi;
perlabi, ſe popolṡniti,
pozhaſſi padati;
reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu potler velik, ali imenitin ratati;
subrigere, pozhaſſi gori vṡdigniti;
prim. počasu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po dnevi (podnevi) prisl., F
7,
accubitum, -ti, en ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe
po dnèvi;
anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri
po dnèvi ſpè;
diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej
podnèvi, nikar po nozhi;
diurnus, -a, -um, vſakdanî, kar ſe
po dnèvi ṡgody;
interdiu, zheṡ dán,
po dnèvi;
luscio, kateri
po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi;
subdiu, zhes dán,
po dnèvi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
podstopljivo prisl., enixè, po vſi mogozhnoſti lubu,
podſtoplivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poflisati se dov., F
4,
connitor, conniti, conari, ſe podſtopiti,
pofliſſati, ſyliti;
philosophari, modrúſt lubiti, inu
ſe po ny
pofliſſati;
satagere, ſe pofliſſati, hiter, inu berṡ biti, ṡkarbéti;
studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti, ſe fliſſati, ſe paṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pogača ž, F
9,
amylon, pogazha is ẛhterke;
colibia, vilia minuscula, maihini dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik,
pogazhe, etc:;
collisio, collicida, pogazha, reſtrupanîe;
panis subcinericeus, pogazha;
placenta, -ae, pogazha, ali potiza;
subcinericius panis, krúh pod pepelam pezhen,
pogazha. Gen:18.v.7;
torta, pogazha;
torta formentaria, s'quaſſom
pogazha, ali ṡhtruza trivoglata. Exod:29.v.23;
tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka,
pogazhe, inu druge rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poglabiti dov., rapere, glabiti, ṡmikati, reṡmakniti, popaſti,
poglabiti, po ſyli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poglavitno prisl., principaliter, po oblaſti eniga firṡhta
poglavitnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pogledati dov., F
17,
aspicere, gledati,
pogledati;
circunspectare, okuli
pogledati, oſhpegati;
conspicere, pogledati, polukati, pomerkati;
contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati;
ecce, pole;
ecce homo, pole en zhlovik;
en, pole;
inspicere, polukati, notar
pogledati, dobru ogledati;
intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati;
intui, âb intueor, pogledati, polukati;
perlustrare, dobru okuli
pogledati, ali ogledati;
pervidere, prou reṡgledati,
pogledati, inu premiſliti;
prospicere, ṡkusi ukna gledati, ali lukati,
pogledati;
revisere, ṡupèt priti, ali poiti
pogledati, ali obyṡkati;
singula lustrare, enu po tem drugim ogledati, ali
pogledati;
suspicere, gori gledati, gori
pogledati;
tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati, vardéti, obraniti,
pogledati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pognati1 dov., F
2,
praepilatis hastis aliquem obycere, eniga ṡkuṡi ṡhpiſhize
pognati;
ventilare aliquem in terras, eniga po deṡhelah
pognati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po gostem (pogostem) prisl., F
14, I.
adventitare, po goſtim perhajati;
casare, et casitare, doſtikrát,
po goſtim padati;
compluries, vezhkrat,
pogoſtim, doſtikrat;
convectare, po goſtim ſe voṡiti po vodi, ali po ſuhim;
crebrius, crebrò, vezhkrat,
pogoſtim;
cubitare, pogoſtim ſpati;
defensare, vezhkrat, inu
po goſtim braniti;
ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati;
frequentare, po goſtim hoditi;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe
po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi;
motare, po goſtim gibati;
saepè, doſtikrat,
pogoſtim;
saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú
po goſtim; II.
frequentatio, frequentamentum, po goſtim hojenîe;
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pogosto (po gosto) prisl., F
10,
actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu
po goſtu ſturiti, ali délati;
captare, pogoſtu prejemati;
circumspectare, ſe oṡirati,
pogoſtu okuli gledati;
frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu
pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu
po goſtu ṡavia kakòr volzè;
replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti;
resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepe numero, po goſtu;
versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pogreb m, F
11,
exequiae, pogreb, marlizhku opravilu;
funeralia, kar
h'pogrèbu ſliſhi, pogrèbṡzhina;
funerare, h'pogrèbu neſti, pokopovati;
funus, -eris, pogreb, merlizh;
funus solenne, pogreb s'veliko zhaſtjó;
justa reddere, dolṡhnúſt doparneſti,
pogreb;
loculus, tudi ena para ṡa mertvize
h'pogrèbu noſſiti;
parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti;
praeco feralis, kateri
pogreb oṡnanuje;
sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga
pogrèbu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pohve (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., poſ
tilena, pohve. Verant.
[80: Poſtilena, Sattel riemen, Pohvè; gl. Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Dio X., JAZU, Zagreb 1931, 463]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po jutrišnjem prisl., F
2,
perendiè, po juterſhnîm, tá drugi dán;
postridiè, po juterṡhnîm, tá drugi dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po jutrišnji prid., perendinus, -a, -um, po juterſhnî
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poklicati dov., F
20,
accersere, poklizati, po eniga poſlati;
accersire, poklizati h'praudi;
acciere, vel accire, poklizati, hitru, ali naglu
poklizati;
arceſsere, obtoṡhiti,
poklizati, po eniga poſlati;
attestari, ſprizhati, ṡkaṡati, h'prizhi
poklizati;
avocare, odvabiti, naṡai
poklizati;
cieo, et cio, -ciere, poklizati, premakniti, v'kúp ṡklizati;
citare in jus, h'pravdi
poklizati, pergnati;
citatim, hitru, naglu
poklizati;
concire, k'ſebi
poklizati, v'kupai ṡklizati;
convocare, ṡvabiti, v'kúp vabiti,
poklizati;
excire, vun
poklizati, ali poſlati;
introvocare, notar
poklizati;
invitare, povabiti,
poklizati, naproſſiti;
reclamare, naṡai
poklizati, naṡai ſvojo beſſédo vṡèti, ṡupar govoriti;
revocabilis, -le, kar ſe more naṡai
poklizati, ali perpraviti;
sevocare, na ſtrán
poklizati;
vocare, klizati,
poklizati, vabiti;
vocator, vabnyk, kateri eniga vabi, ali
poklizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pokoren prid., F
16,
da te mihi, bodi
pokoren;
dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe;
morigerari, poſtrezhi, poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti,
pokoren biti;
morigeratus, -a, -um, zhedin,
pokoren;
morigerus, -a, -um, poſluṡhen,
pokoren, podverṡhen;
obediens, pokoren;
obedire, ſluſhati,
pokoren biti, bugati;
obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti,
pokoren, inu podloṡhen biti;
obsequens, poſluṡheozhi,
pokorin, kateri rad volga;
obsequi, vdán, inu
pokoren biti, poſluṡhiti;
parens, â pareo, pokoren, bugajozhi, ſluſhajozhi;
parere, bugati,
pokoren biti, ſluſhati;
perdomare, premozhi, cilú vkrotiti, lipú pervaditi,
pokorniga ſturiti;
poenitens, pokuren, ſpokorjen;
poenitentes, pokurni, ſpuvidni ludè;
sequax, -cis, od sadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe,
pokorin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pol prisl., F
42,
adynamum, pul vodè,
pul vina, pytje ſlabu;
exanimis, preſtraſhen, na
pol mertou;
medium dolium, pol ſoda;
semi, pul, polovizo;
semi hora, pol ure;
prim. na pol, po poli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po leti prisl., F
3,
cryptoporticus, gvelb ẛa hlat
po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló;
in aestate, po leiti;
pergula, -ae, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe
po leiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po letu prisl., corus, -ri, ena ſorta vezherniga vétra, kateri
po leitu k'vezheru pihlá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poli prim. po poli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pomalem prisl., F
5,
marasmus, et marcor, tá huda ſuha jetika, katera kir ſe vkoreny,
pomalim, ter
pomalim ṡhivot ferzera;
parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu
pomalim dily;
pedatim, pomalim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe;
sensim, pomalim, polahku;
prim. malo, po
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pomazati dov., F
11,
allino, allinere, namaẛati,
pomaẛati;
circunlinire, okuli maṡati, ẛhalbati,
pomaẛati;
delinire, pomaṡati;
exundare, dobru poṡhalbati,
pomaṡati;
illinere, pomaṡati;
interlinire, s'blatam
pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati;
oblinire, namaṡati,
pomaṡati;
perlinire, vel perlinere, dobru
pomaṡati, ali poṡhalbati;
perungere, pomaṡati, poṡhalbati;
relinire, ṡupèt po ſhtrihati, ali
pomaṡati;
superillinere, verhu
pomaṡati, ali poṡhalbati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pomikovati se nedov., organicè, ſe pomikovati, ṡkuṡi vſe ṡhlaht orodje: po kunṡhti, inu antverhi: tú kar ſe ſtury ṡkuṡi kunṡht inu orodje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po noči prisl., F
17,
abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati;
acredula, -ae, en ſlaviz, kateri
po nozhi poje, majhin tizhik;
aedon, -nis, en ſlavizh, kateri
po nozhi lipú poje;
caprimulgus, en tyzh, kateri
po nozhi koſè ẛeẛà, ali ẛeſſe;
de nocte, po nozhi;
diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar
ponozhi;
epiolus, en maihin metulez,
po nozhi okuli luzhi leita;
intempestus, -a, -um, ut intempesta nox, poṡnu
po nozhi, kadar vſi ſpè;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe
po nozhi v'luzh ṡaleituje: ena karſtniza;
lucciola, -ae, karſniza,
po nozhi ſe ſveiti;
lucubrare, po nozhi per luzhi délati;
lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe;
luscinia, vel lucinia, -ae, en ſlavizh, kateri
po nozhi poje;
luscio, kateri po dnèvi vidi, ali
po nozhi per luzhi ne vidi;
nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe
po nozhi ſveiti;
noctu, po nozhi;
vigillas agere, po nozhi zhuti, inu vahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
popasti1 dov., F
14,
adhibe operam, pomujai ſe,
popadi ẛa mujo;
aggredi, ſe lotiti, ẛazheti eniga
popaſti, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti;
apprehendo, -ere, popadati,
popaſti, ẛapopaſti,ẛadéti, neſrèzha me je ẛadela, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru ſe ſerditi;
arripere, popaſti, ẛmakniti, ẛapopaſti;
capere, vṡèti, loviti,
popaſti, vloviti, ẛapopaſti, prieti;
comprehendere, popaſti, ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti;
cooriri, ſe povṡdigniti, poraſti, poṡkozhiti,
popaſti;
mannalis, -le, ena polna pèſt, kar ſe more s'rokó, ali s'peſtjó
popaſti;
pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè
popaſti, inu vjeti;
praehendere, popaſti;
prehendere, popaſti, primiti, pryeti, ṡapopaſti;
prendere, popaſti;
rapere, glabiti, ṡmikati, reṡmakniti,
popaſti, poglabiti, poſyli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati;
rapiens, ṡmakneozhi, kateri
popade, inu po ſyli prózh pela;
prim. popaden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
popisovanje s, F
10,
annales, ena chronica, ali buque tega od leita do leita
popiſſovanîa;
chronica, ene buque tega
popiſſovanîa kar ſe ẛgody;
collectanea, -orum, piſma, ali
popiſſovanîe iṡ drugih buqui v'kupai ṡbranu, ali prepiſſanu, v'kúp ẛneſſenu;
cosmographia, ſvitá
popiſſovanîe;
diarium, kalender, ali
popiſſovanîe, kai ſe ſleherni dán ṡgody;
geneologia, -ae, popiſſovanîe ene ṡhlahte, buque ene ṡhlahte;
geographia, -ae, popiſſovanîe tega ſvitá;
historia, enu risnizhnu perpovedanîe od ene rizhy, ali
popiſſovanîe;
inventarium, -rÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti;
perscriptio, gori
popiſſovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po poli prisl., uterinus, -a, -um, od ene matere,
po poli brat, ali ſeſtra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poročenje s, F
10,
arestum, sive decretum, v'ſodbi ẛklenenîe, reẛlozhenîe, rihtnu
porozhenîe;
commiſsio, na drugih reṡlozhik puṡzhenîe, ogledovanîe,
porozhenîe;
decretum, ſpoṡnanîe,
porozhenîe, odlozhenîe;
delegatio, porozhenîe, ẛavkaṡanîe, oblaſti danîe;
edictum, -ti, poterjenu
porozhenîe, ali ena ṡavkaṡnoſt, ali ẛapuvid;
funeri paterno justa solvere, po ſmerti ſvojga ozheta vſe
porozhenîe doparneſti;
placitum Principis, eniga Firṡhta odguvor, ali
porozhenîe;
significatio, porozhenîe, pomeinenîe;
testamentum, ſhafft, ṡaſhaffanîe,
porozhenîe, teſtament, ṡaveṡa;
testamentum nuncupativum, ſhafft, ali
porozhenîe li s'beſſedo narienu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
porod m, F
13,
abórtus, -tus, mertou, negodni, ne ratani
porod;
clostra, -ae, vel clostrum, -tri, tú pervu mléku po
porodi;
colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po
porodi ene ẛhene, ali ṡhivine;
enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega
poroda, ali rojenîe;
graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga
poroda;
nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na
porodu;
obstetricare, per
porodu pomagati, babiti;
obstetrix, -cis, baba per
porodu;
pariens, ta katera je na
porodu;
paritudo, tú rojenîe, ta zhas tega
poroda;
partus, -us, porod, kar ſe rody;
tergemini, try v'enim
porodu rojeni;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni
porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
porubiti dov., F
4,
depopulare, porubiti [poznejši pripis neznane roke];
depraedari, porubiti, obrupati;
diripere, porubiti, obrupati, po ſyli vṡèti;
expilare, opuliti, cilú do dlake
porubiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
posegati nedov., elevare lapides, po kamenîe
poſsegati, inu vsdigovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
posili prisl., F
4,
compilare, kraſti, rupati,
poſyli vṡèti, oṡkupſti;
contrusus, pahnîen
poſyli;
invitè, nerad,
poſyli;
salviatum, -ti, ena ṡhivinṡka arznîa, katera ſe v'garlu ṡhivini
poſyli vtlazhi;
prim. po, sila
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poskakovati nedov., F
5,
exaltate, poṡkakuite;
resultare, odṡkozhiti,
poṡkakovati;
saltitare, poṡkakovati;
subsilire, subsultare, poṡkakovati;
transire colles, po hribéh
poṡkakovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poslužiti dov., F
8,
aſservire, poſluṡhiti;
morigerari, poſtrezhi,
poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti, pokoren biti;
obsequi, volán, inu pokoren biti,
poſluṡhiti;
obsequibilis, -le, ſluṡhaben, kateri je perpravin
poſluṡhiti;
obsequiosus, -a, -um, en ſluṡhabni zhlovik, kateri rad
poſluṡhi;
subministrare, enimu
poſluṡhiti, ali dati, ali pomagati;
subservire, poſluṡhiti, ṡdai ter ṡdai
poſluṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
posnemavec m, imitator, poſnemavez, po navuku eniga druṡiga délovez, hodázh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
posnemavka ž, imitatrix, poſnemavka, po ſturjenîu eniga druṡiga déloviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
posneti1 dov., F
2,
imitare, vel ari, po enim drugim délati, na vuk eniga vṡèti,
poſnèti;
inimitabilis, -le, po katerim ſe ne more ſturiti, kateru ſe néma naſe vṡéti,
ſe ne more
poſnèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
postava1 ž, F
57,
canon, -nis, ordunga,
poſtava;
ex lex, nepokornoſt, pres
poſtave;
irrogare leges, poſtave poſtaviti, naloṡhiti, dati;
legalis, -le, po
poſtavi, kar
h'poſtavi ſliſhi;
legislator, kateri
poſtavo gori poſtavla;
legisperitus, dohtar
v'poſtavi, v'poſtavah vuzhen;
lex, poſtava;
lex divina, Boṡhya
poſtava;
obrogare legem, eno
poſtavo ṡuper ti drugi gori poſtaviti, eno drugo
poſtavo ſturiti, eno
poſtavo doli poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
postreči dov., morigerari, poſtrezhi, poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti, pokoren biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pošast ž, F
7,
larva, -ae, ena nozhna
poſháſt, ſhema;
lemures, nozhne
poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo;
monstrum, ena ṡmejna
poſháſt: zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu zhudu, ſpaka;
penates, domazhe
poſhaſti, ali ṡhkratelni;
phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe,
poſhaſti;
spectrum, -tri, ena
poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh;
spiritus, -tus, dúh, véter,
poſháſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pošteno prisl., F
5,
castè, poſhtenu, brumnu, zhiſtu;
honestè, poſhtenu;
lautè, po poſpodṡku, zhednu,
poſhtenu, obilnu;
lemniscatus, -a, -um, ſylnu zheden, ali zhednu, inu
poſhtenu napravlen;
pudicè, ſramoshlivu,
poṡhtenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poštrihati (po štrihati) dov., F
2,
linire, et linere, maṡati, ṡhalbati,
poṡhtrihati;
relinire, kai ṡamaſheniga odpréti, odkriti: ṡupèt
po ſhtrihati, ali pomaṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pot1 m, F
70,
avius, -a, -um, od
poota, pres
poota;
bifarium, na dvuje, na dvá
poota, na dvá plata;
bivium, dvá
poota, poot na dvá kraja, raſpoot, raṡkrish;
compitum, compita, kriẛam
poot, raṡkriṡhje, raṡkriṡh, kir je vezh
pootou;
devius, -a, -um, s'vunai
poota;
includere viam, en
poot vgraditi;
infractus, -us, tá
poot, ali hoja v'ſtrán;
invius, -a, -um, nevglajen
poot;
irredux, -cis, ut irredux via, en
poot po katerim ſe ne more naṡai oberniti;
nequaquam, kratku nikár, nikaker, cilú nikár, na oben
poot nikár;
obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadershovati, na
pootu biti, ṡadarṡhati;
peregrinari, vandrati, po Boṡhyh
pootih hoditi;
trivialis, -le, en gmain, ali navadni
poot;
via, -ae, poot;
via communis, veliki
poot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
potehmal (po tehmal) prisl., F
5,
exim, et exinde, potehmál, potler;
postmodum, potler,
po tehmál;
quandoquidem, po tehmál, vel potehmál [str. 181a ];
quoniam, dokler,
potehmál, dokler pak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
potle prisl., F
7,
dehinc, dein, potle, od tod;
mulleus, -lei, ena ſorta ſhulinou teh krailu v'Albanji, takeſhne
potle ſo tudi ty Rimski kraili noſſili;
post, potler,
potle, po;
quum, potle, kadar;
reciscere, rescire, ṡveiditi, ſhe li
potle ṡveiditi;
tiara, -ae, leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo
potle tudi Farji, inu kraili noſſili;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu
potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
potler prisl., F
16,
deindè, potler;
etiamnum, ali
potler;
exin, et exinde, potehmál,
potler;
paulò post, enu malu
potler;
porrò, daile, vſai, ali, gviſhen, dolgu zhaſſa
potler;
post, potler, potle, po;
postea, potler;
posterius, potler, poſehmál;
postmodum, potler, po tehmál;
quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de
potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá;
reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu
potler velik, ali imenitin ratati;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu
potler rata ternaſtu, inu bodezhe;
seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe
potler preſajajo;
supermandare, potler dvezhiti;
superredere, verhu jéſti, ali
potler jéſti;
tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu
potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
po vse prisl., epotare, vun popyti,
po vſe ſpyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pozno prisl., F
6,
corduum foenum, otava, kar ſe
poṡnu koſſy, vſe poṡne rizhy;
intempestus, -a, -um, ut intempestanox, poṡnu po nozhi, kadar vſi ſpè;
nox intempesta, poṡnu bliṡu pulnozhi;
poma serotina, poṡnu ṡreila jabulka;
serò, kaſnu, cilú
poṡnu;
tardè, poṡnu, kaſnú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prav prisl., F
69,
aequum est, tú je
prov, inu ſpodobnu;
benè, dobru,
prou;
categoricè, glatku,
prou;
excellenter, preṡhlahtnu, po junazhku,
prou modru,
prou vuzhenu;
hallucinari, vel allucinari, motiti ſe, ene rizhy
prov ne ṡaſtopiti;
luculenter, prou ṡaſtopnu,
prou zhiſtu,
prou reṡloṡhnu;
orthodoxus, -a, -um, kateri
prou veruje,
prou meini, je ene prave miſli;
rectè, prou;
unicè amat, prou is ſarza lubi;
veraciter, ṡa
prou, redle, ṡa riſnizhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pravi sam., genuinus, -a, -um, roják, tá
pravi, po naturi narojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pravica1 ž, F
23,
aequitas, raván,
praviza, tudi brumnoſt;
compulsoriale, pergnanîe
s'pravizo;
depositum, -ti, tú kar je danu pred
pravizo v'roke;
emancipare, is ſvoje oblaſti, inu rokè dati, zhes dati eno reizh s'vſó
pravizo;
judicium, et justitia, prou inu
praviza;
jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dougovanîa anṡedene;
jus gentium, vſih narodou gmain praviza;
jus naturale, tá po naturi prauda, ali
praviza;
jus personarum, praviza katera perſono anṡedene;
jus rerum, praviza, katera blagá anṡedene;
justè, pravizhnu, po
pravizi;
justificare, eniga pravizhniga ſturiti,
h'pravizi pomagati;
justificus, -a, -um, kateri
pravizo déla, ali nuza;
justitia, praviza, pravda;
justó magnus, zhes
pravizo velik;
municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke
pravize deléṡhen, kakòr en domazhi;
municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni
pravizi, raven purgaria;
plebiscitum, -ti, tega gmain folka spoṡnanîe, ene zehe
praviza;
praejudicare, enimu ṡhkoditi na niega
pravizi;
praeter aequum, zheṡ
pravizo;
rigor justitiae, oſtrúſt te
pravize;
quiritatio, klizhanîe na purgarṡko
pravizo, ozhitnu vpienîe ẛa pomuzh;
sectari justitiam, ſe te
pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pravično prisl., F
4,
fas, ṡlépa, prou, neprepovédanu, ſpodobnu, ſlobodnu,
pravizhnu;
justè, pravizhnu, po pravizi;
legitimè, pravizhnu, po poſtavi;
rectùm, pravizhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
praviti nedov., F
23,
accredere, verovati kar eden
pravi;
celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir
pravio, li ſhe ſerzhnu;
commemorare, kai
praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti;
dicere, rezhi, povédati,
praviti;
enarrare, po redu
praviti, perpovédati;
fabulari, baiſmi
praviti, bajati
[str. 83a ];
fabulari, bajati, baiſni
praviti [str. 82b ];
hariolans, kateri ſrezhizo
pravi, kakòr ziganke;
infit, takrat on
pravi;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu
praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
inquio, jeſt
pravim;
inquis, -ti, praviṡh: inquit, on
pravi;
jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni
pravîo, de je lintvoren;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni
pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh;
narrare, perpovédati, po redu
praviti;
praedicatur, ſe povſód
pravi;
praedicere, poprei
praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati;
recensere, perpovédati,
praviti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi
praviti;
renarrare, ṡupèt
praviti, ali perpovédati, v'drugu
praviti;
replicare, pogoſtu od ene rizhy
praviti, ali na nîo ſpumniti;
ut famae est, kakòr
ſe pravi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pre prisl., F
3,
per, cilu, sylnu, po,
pre, ṡkuṡi;
prae, pred, ſylnu, cilú, naprei,
pre, prevez, poprei;
trans, v'prég, na uni ſtrani, mimú, zhèṡ,
pre
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pre predl., pro, ṡá, po,
pre, pred:
Pro deo, ṡá Bogá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prebivanje1 s, F
7,
basileya, enu krailevu
prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou;
contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ẛhivénîe, ali
prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe;
conversatio, v'kúp
prebivanîe, dobru ṡaderṡhanîe, pogovarjanîe;
convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp
prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu;
habitatio, prebivanîe;
penates, tudi tú domazhe
prebivanîe;
peregrinatus, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli
prebivanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pred predl., F
92,
ad iudicium dicere, pred rihto govoriti;
antecuculo, pred dnèm;
antemurale, ena
pred poſhtaino, ali
pred méſtnim ẛydom poſtavlena bramba;
ante oculos, pred ozhmy;
diutius, daile,
pred dolgim zhaſſom;
laborem fugere, nerad délati,
pred dellam béṡhati;
nudius sextus, pred ſheſtémi dnèvi;
praeflorere, pred drugimi zveſti;
praestò, per rokah,
pred rokami biti;
pro, ṡá, pó, pre,
pred: Pro deo, ṡá Bogá;
propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
predajanje s, F
9,
emere âb hasta, na ozhitnim
predajanîu kupiti;
emptitius, -a, -um, ẛa kupovanîe reizh, na
predajanîe;
exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede;
promercalis, -le, vſe kar je na predajo, inu ṡa
predajanîe;
simonia, -ae, predajanîe ſvetiga dovgovanîa;
stellio, -onis, en goluf
v'predajanîu;
venaliter, po
predajanîu;
venditio, predajanîe, predaja, ṡkupilu;
venundatio, predajanîe, ali prodajanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
preded m, F
9,
abámita, -ae, ſeſtra naſhiga
predéda po ozhetu. predédova ſeſtra
[str. 10b ];
abamita. 3. Sestra nashiga
predéda po ozhetu
[str. 237a ];
abavus, -vi, ozha
predéda, dedou ſet
[str. 10b ];
abavus. 4. ozha
predéda [str. 236a ];
proavus, -vi, predid, predide, predédiz
[str. 173b ];
proavus. 3. predid, predide, predédiz
[str. 236a ];
propatrua, predéda ſeſtra;
propatruus, -trui, predéda brát
[str. 176a ];
propatruus. 2. predéda brát
[str. 236b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prededov prid., abámita, -ae, ſeſtra naſhiga predéda po ozhetu,
predédova ſeſtra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
predreti dov., F
21,
effringere, gori ſtréti,
predréti, vrata reṡbiti;
erumpere, naprei s'ſylo
predreti, vun ṡkopati,
predréti: iṡverati;
impenetrabilis, -le, neprederèzhi, kir ſe ne more ṡkuṡi priti, ali
predréti;
infringere, notar ṡlomiti,
predréti, reſtrupati;
interrumpere colloquia, govorjenîa
predréti, ſturiti de kai druṡiga govorè;
introrumpere, notar ṡlomiti,
predréti, polukati;
irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar vdariti;
obundare, zhes ſtezhi, ali vun ſtezhi, kadar ena voda
predere, inu vunkai ſtezhe;
penetrabilis, -le, kar ṡkuṡi
predere, ali kar ſe more ṡkuṡi
predréti;
penetrare, predréti, preſuniti, ṡkuṡi
predréti, ṡkuṡi riniti, ſmukniti;
perfodere, prekopati,
predreiti;
perfringere, predréti, ṡlomaſtiti;
perrumpere, predréti;
praefringere, predreiti, prelomiti, poprei odlomiti;
prorumpere, predreiti, s'ſylo noter ṡlomiti, ali priti;
rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti,
predréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
premoženje s, F
7,
evictio, premoṡhenîe, premaganîe;
magnopere, ſrezhnu, po vſim moim
premoṡhenîu;
nervus, -vi, tudi kripkoſt, inu
premoshenîe;
pollentia, -ae, premoṡhenîe, mogozhnoſt;
vigor, -oris, vék, kraft,
premoshenîe, kripúſt, múzh;
virtus, et fortitudo, múzh inu vék,
premoṡhenîe, ſvetúſt;
virtutes, mozhy:
premoṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prepeljati se dov., F
8,
pernavigare, po vodi
ſe ſem ter tám
prepelati, ali voṡiti, pelati;
praenavigare, ſe prepelati, ſe naprei voṡiti;
supermeare, zhes pretezhi, ali
ſe prepelati zhes eniga, ali na eniga pelati, kir ſe s'poota ne vgane;
trajicere, prepelati ſe, v'prég
ſe prepelati;
transfretare, ſe zhes
prepelati;
transmeare, ſe zhes
prepelati;
transmittere, ṡkuṡi puſtiti, prepelati,
ſe v'prég
prepelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
preplatlati dov., F
2,
pervolutare libros, buque
prepatlati, po buquah yṡkati;
revolvere, preplatlati, prevaliti, ſem ter tám valati, okuli obarniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prepovedati dov., F
13,
abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati,
prepovedati;
denarrare, povédati,
prepovédati, na ẛnanîe dati, po redu povédati;
inhibere, prepovédati, braniti, ṡabraniti;
interdicere, prepovédati;
praecipere, pred enim drugim prejeti, ali vṡèti, ṡapovédati,
prepovédati;
praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati, kokú ſe ima darṡhati,
prepoveidati, preid ṡnati;
praevetare, poprei
prepovédati;
prohibendus, -a, -um, katerimu ſe ima braniti, kateru ſe ima
prepoveidati;
prohibere, prepoveidati, braniti, ṡabraniti;
proscribere, eno reizh
prepovédati, pregnati;
relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo
prepovédati;
vetare, ṡabraniti,
prepovédati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prerezanje s, F
2,
intercisè, po koṡzih,
s'preréṡanîam;
intercisio, preréṡanîe, preſékanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
presen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., crudus, -a, -um, prèsne [po Verant.25: Crudus,a,m, Vngekochet, Szirov, Priſsan]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
preslica2 ž, F
5,
abrótonum, -ni, trava
preſliza, ẛa pomivanîe, abarat;
anabasis, mazhkin rèp, ali
preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo ribati;
equisetum, tudi enu ṡeliṡzhe ṡhabja
preſliza;
hippuris, -ris, mazhkin rèp,
preſſelza, ṡeliṡzhe ṡa pomivanîe;
oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji
preſlizi podobnu, raſte po gorrah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
preteči dov., F
8,
expirare, tudi
pretezhi, ut tempus expiravit, tá zhas
je pretekel;
percurrere, pretezhi, vſeṡkuṡi tezhi;
percursus, -a, -um, ſpoṡnan, kakòr en poot po katerim ſe vezhkrát
pretezhe: preteikan;
permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti;
praevertere, pretezhi, poprei na enu meiſtu priti, kakòr tá drugi;
precurrere, naprei tezhi,
pretezhi;
supermeare, zhes
pretezhi, ali ſe prepelati zhes eniga, ali na eniga pelati, kir ſe s'poota ne vgane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pretekan del., percursus, -a, -um, ſpoṡnan, kakor en poot po katerim ſe vezhkrát pretezhe:
preteikan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
previhtiti dov., perlibrare, prevagati,
previhtiti, tudi po ṡhnori ṡglihati, ali rovnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prežlahtno prisl., excellenter, preṡhlahtnu, po junazhku, prou modru, prou vuzhenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
priden2 prid., F
6,
compendiosus, -a, -um, kratek, ſhparoven,
priden, perſhparan, v'kratku ẛloshen;
interest, je en reṡlozhik, je
pridnu, je nuznu, mari:
mea non interest, meni nei mari ṡa tu;
operae pretium, muje vrednu,
pridnu, nuznu, potrébnu;
quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku;
svasorius, -a, -um, kar k'ſveitovanîu nuza, k'ſveitovanîu
pridin;
utilis, -le, nuzin,
pridin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pridigovanje s, F
2,
declamatoriè, po viṡhi tega
pridigovanîa;
praedicatio, pridigovanîe, perpovedanîe, ozhitnu govorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prignan del., F
4,
adactus, -a, -um, s'ſylo, ali po ſyli gnán, nagnán,
pergnán;
appulsus, pergnán [str. 24b ];
appulsus, pergnán, perſylen
[str. 25a ];
permotus, -a, -um, pergnán, nagnán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prignati dov., F
10,
adaſsare, pergnati;
adigere, pergnati, po ſyli gnati, perſyliti;
appello, -ere, priti,
pergnati;
cispellere, na tó ſtrán
pergnati;
citare in jus, h'pravdi poklizati,
pergnati;
compellere, v'kupai
pergnati, nagnati, permorati;
compulsare, pergnati;
permovere, pergnati;
perpelere, s'ſylo
pergnati;
suscitare, obuditi, opominiti, inu
pergnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prihajati nedov., F
104,
adnubilare, oblazhnu
perhajati, ali biti;
adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi
perhajati;
adventitare, po goſtim
perhajati;
aporiamur, vbogi
perhajamo;
defatisci, trudin
perhajati, biti;
flaccescere, uvèlu ali ſlabú
perhajati;
fortescere, mozhán, kripak
perhajati;
incanescere, ſiu
perhajati;
palescere, bleid
perhajati;
relanguescere, v'velu
perhajati;
rubescere, rubefieri, ardèzh biti, ali
perhajati [str. 191a ];
rufescere, ardèzh, ali rumen ratati, ali
perhajati [str. 191b ];
torpescere, lein
perhajati;
ventilare, vſeṡkuṡi
perhajati;
vesperascit, ſe mrazhy, vezhèr
perhaja;
veterascere, ſtar
perhajati;
virescere, ṡelenu
perhajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prijatelj m, F
13,
amicare, priatela ſturiti;
amicus, priatel;
amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima;
antiquus amicus, en ſtar
priatel;
coamicus, en ṡtovariſhen
priatel, en raven
priatel;
familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober
priatel, domazhi;
fingere amicitias, ſe
priatel délati;
gerere amicitiam, priatel biti;
intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi
priatel;
neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo;
soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en
priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prijazniv prid., F
15,
affabilis, resgovoren, v'govorjenîu lubesniu,
priasniu, dopadajezh;
blandus, -a, -um, lubeẛniu,
priaẛniu;
clemens, miloſtiu, dobrutliu,
priaṡniu;
familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi;
gratiosus, -a, -um, lubeṡniu,
priaṡniu, lubankaſt;
hospitaliter, po
priaṡnivimu erpergovanîu;
humanus, priaṡniu, perluden;
invitabilis, -le, povabliu,
priaṡniu, lubeṡnivu, luṡhtnu;
percomis, -me, cilú lubeṡniu,
perjaṡniu, inu pryeten;
perfamiliaris, -re, cilú domazhi, inu
priaṡniu;
perhospitalis, ſylnu
priaṡniu pruti tem ptuim;
perhumanus, -a, -um, cilú do konza perluden, inu
priaṡniu;
perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu
priaṡniu;
praestare amorem, ſe
priaṡniu ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati;
urbanus, -a, -um, méſtni, perludin,
priaṡniu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prilizovati se nedov., F
6,
adulari, ſe radovati,
perliẛovati, ſe pervaditi;
blandiri, ſe radovati, eniga gladiti: tudi milovati,
ſe perliẛovati;
parasitaster, -tri, kateri
ſe taku
perliṡuje, inu dobre piſſelze pojéda;
remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe radovati,
ſe ṡupèt
perliṡovati;
subblandiri, ſe radovati, po malim
perliṡovati;
supparasitari, ſe ṡhmaihlati, ali
perliṡovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
priljudno prisl., urbanè, perludnu, po méſtnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
priložnost1 ž, F
10,
commoditas, perloṡhnoſt;
congruentia, ſpodobnoſt,
perloṡhnoſt;
foro uti, ſe rovnati po
perloṡhnoſti;
illecebra, -ae, perloṡhnoſt, ṡazhetek, draṡhenîe, klaffanîe;
occasio, perloṡhnoſt;
occasionaliter, po
perloṡhnoſti, s'perloṡhnoſtjo;
occasiuncula, ena maihina
perloṡhnoſt;
opportunitas, perloṡhnoſt;
ostentata occasio, ena hvalena
perloṡhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
primeriti se dov., F
5,
accidere, obrésati, perrésati,
ſe kai
permeriti;
accidit, ſe je pergodilu,
permerilu;
casu accidit, ſe je permèrilu po ſrèzhi, ali neſrèzhi;
contigit, ſe je permerilu;
obtingit, ſe pergody,
ſe permeri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
primerjenje s, F
2,
accidentaliter, po
permerjenîu ſe je ẛgudilu;
casu, po ſrèzhi, naglu, po
permerenîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
primerši (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prisl., fortuito, po srezhi,
permirshi [Tmb 1781, Y4a : Permirshi. Zufälliger Weise. Accidentaliter]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
primščina ž, colonia, -ae, prymṡzhina, katera po ſmerti te ṡhlahte timu goſpudu damu pade;
prim. prijemščina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pripeljati se dov., F
4,
adnavigare, po vodi priti, ali
ſe perpelati v'ladjah;
annauigo, adnavigare, v'barki
ſe perpelati, v'ladji, v'zunu;
enavigare, ſe po vodi
perpelati, k'ſuhimu
ſe perpelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pripeljovati nedov., convectare, po goſtim ſe voṡiti po vodi, ali po ſuhim,
perpelovati, inu ṡgotoviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pripovedati nedov., F
13,
auricularius, en ſecretari, ali ṡkrivni ſluṡhabnik, kateri na tihim na uhu
perpovéda;
commemorare, kai praviti,
perpovédati, v'ſpomyn perpraviti;
declamare, glaſnu kei kai
perpovédati, inu od ṡmiſlenih rizhy naprei perneſti;
enarrabilis, -le, kar ſe more povédati, ali
perpovédati;
enarrare, po redu praviti,
perpovédati;
joculans, -tis, kateri kai ſhavkoviga
perpovéda;
loqui ad invicem, v'mei ſabo
perpovédati;
memorator, -oris, kateri kai
perpovéda, ali ſpominuje;
narrare, perpovédati, po redu praviti;
praenarrare, poprei
perpovédati, poveidati;
recensere, perpovédati, praviti;
renarrare, ṡupèt praviti, ali
perpovédati, v'drugu praviti;
Sibylla, -ae, ena prerokinîa, katera
perpovéda od perhodnih rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prisiliti dov., F
4,
adigere, pergnati, po ſyli gnati,
perſyliti;
adurgere, perſyliti, poſyliti;
coactare, nagnati,
perſyliti, permorati;
redigere, perſyliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pritrucati dov., F
2,
compesare, vtolaṡhiti, perſtrahovati,
pertruzati, podmititi;
extorquere, po ſyli vṡèti,
pertruzati, kei kai s'eniga s'ſylo ſpraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
privoljenje s, F
5,
aſsensio, aſsensus, pervolenîe;
consensio, consensus, -us, pervolenîe;
nutio, vel nutus, -us, miganîe, magnenîe,
pervolenîe, kar bi s'ozhima trenil;
obsequentia, pokorṡzhina,
pervolenîe, poſluṡhenîe;
populariter, s'pervolenîem, inu s'ṡheló tega folka, po navadi tega folka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
proga ž, F
4,
livor, proga, zhernavka, plavu od bitjá, nevoſhlivoſt, plavka;
radius solis, truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki,
proge;
salpa, -ae, je ena morṡka riba, ima ene ṡlate farbe
proge po ſebi, nei ṡhtokfiṡh, ṡakai ṡhtokfiṡh je Aſellus;
vibex, -cis, proga, zhernauka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
protistavščina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, oppositio, prutiſtavshena [po Verant.71: Oppoſitio, Gegen-ſatz, Protiwschina]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prsi ž mn., F
15,
asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt
v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati;
dyspnaea, teſnoba
v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha;
empyema, tur na
perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe;
ensiformeos, ena ṡyliza
[!] na
perſih;
expapilare, nédarje reṡpéti,
perſi odgarniti;
ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih
parſi biti;
leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa
parſi;
mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi;
pectus, -oris, parſi;
plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po
perſih tlézhi;
praecordia, -orum, slizhiza na
perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do
perſih doſeṡhe;
rationale, -le, naperſnik, na
perſih ṡhzyt;
uber, -ris, vime,
perſi, ſeṡzi;
vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na
perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pršeti nedov., psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim
parſhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
prunkres (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, turritis prunkres Scop.
[Pod II. Siliquoſae, Sisymbrium, opisuje Scopoli na str. 516, 517 rastlino Turritis; pod 5. Turritis foliis pinnatis na str. 518 pa Scopoli navaja rastlino Siſymbrium folliis pinnatis, Carniol. brungros, v seznamu Nom. Carn. Brun grös, kar je popačeno nemško ime Brunnenkresse za rastlino Sisymbrium nastrurtium. Turritis pa je po Cafovem izpisu (Plet.II., 579) iz knjige Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 254: stolpica, das Thurnkraut.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
puliti se nedov., F
3,
competitor, kateri
ſe s'eno ſluṡhbo, ali zháſt goni, inu
puli s'enim drugim;
corrivales, kir dvá
[ſe] s'eno reizh
puelata[!], nyh vezh ṡa eno lubo ṡalublenih;
persectari, s'fliſſom is yṡkovati,
ſe po eni rizhi mozhnu
puliti, trahtati, reṡmiſhlovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
purgarsko prisl., civiliter, zhednu, ſnaṡhnu, po
purgarṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
pustno prisl., larvatus, -a, -um, ſhemaſt, po
puſtnu oblizhen, narien v'ſhemah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
radovati se nedov., F
6,
adulari, ſe radovati, perliẛovati, ſe pervaditi;
aſsentari, ſe radovati, ẛhmaihlati;
blandiri, ſe radovati, eniga gladiti;
lactare caudä, s'rèpom
ſe radovati, mahati;
remulcere, ṡupèt gladiti, inu
ſe radovati, ſe ṡupèt perliṡovati;
subbladiri, ſe radovati, po malim perliṡovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
rak1 m, F
6,
astacus, morski
rak, ima eno nogó debeliſhi;
cammarus, -ri, en morski
rak;
cancer, rak [str. 37a ];
cancer. krebs.
rak [str. 250a ];
chelae, te velike nogè per
rakih;
gammarus, -ri, en
rak, po laṡhku Gambaro
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ral ž, F
4,
agricultura, rál, oranîe;
aratio, rál;
jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali
raly;
semijugerum, en puldán
raly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
rama ž, F
9,
aclaſsis, ſuknîa, katera nei od
rame doli ẛaſhita;
bajulare, na
rami noſſiti;
brachiale, rame zhednoſt;
brachium, rama, roka, narozhei;
exertare, odkriti
rame, odgarniti, reṡodeti;
humerus, -ri, rama;
lacertosus, -a, -um, v'ramah mozhán, ják;
lacertus, -ti, tá ribiza, ali ṡhylnate kite po ṡhivotu: tudi
rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau;
scoptula operta, rame, ali plèzh platiṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ravnati2 nedov., F
7,
complanare, rovnati, ẛrovnati, porovnati;
componere, rovnati, v'kúp ſpraviti, ṡloṡhiti, ſe ẛmiſhlovati;
discriminaculum, et discriminale, ygla s'katero
ſe laſſie
rovnajo;
pavire, en flaiṡhter
rovnati, s'kupai ṡhgati, vdarjati, gnêſti;
perlibrare, prevagati, previhtiti, tudi po ṡhnori ṡglihati, ali
rovnati;
planare, rovnati, ravnu délati;
surrigi, k'viṡhku
rovnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ravnati se nedov., F
3,
foro uti, ſe rovnati po perloṡhnoſti;
ornare fugam, ſe k'béṡhanîu perpravlati,
rovnati;
sectari bonum, po dobrim
ſe rovnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
razbijati nedov., F
3,
fluctifragus, kar na murju valuve
reṡbya;
latrocinari, reṡbiati, en raṡboinik biti, kraſti;
praedari, reṡbyati, rupati, pleiniti, rubiti, po ſyli vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
razčesanje s, pectinatim, po
reṡzheſſanîu, po viṡhi tega glavnika, zheſſalnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
razdel m, F
2,
dividuus, -a, -um, ẛa
reṡdél, ali kar more biti reṡdilenu;
sectio inter milites, v'mei ſoldate na
reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
razdeljenje s, F
14,
decuſsis, -sis, enu ſhtivenîe, kateru deſſet zol ṡapopade, ali teh ṡholnerjou na kriṡh
reṡdilenîe, reſtavlenîe;
dispensatio, enu po redu
reṡdilenîe, eniga ſhaffarja ſluṡhba;
divisura, -ae, ena ſhprainîa, reſpokanîe, reṡklanîe,
reṡdilenîe;
divisus, -us, divisio, reṡdilenîe, deileṡh;
erogatio, reṡdilenîe, reṡdajanîe;
idus, -iduum, reṡdilenîe;
interpunctatum, interpunctatio, vel interpunctio, s'tifilzi reṡlozhenîe,
reṡdilenîe;
ordinatio, odlozhenîe, inu pravu
reṡdilenîe, ali poſtavlenîe;
paragraphus, reṡdilenîe, reṡlozhik;
participatio, gmain vṡhivanîe, deléṡhnoſt, v'kupai, ali v'mei ſabo
reṡdilenîe ali podilenîe, gmain ſturjenîe;
partitè, po dilenîu, ali po dileiṡhu
s'reṡdilenîam;
partitio, dilenîe,
vel reṡdilenîe;
schisma, -tis, odſtoplenîe prozh od prave vère,
reṡdilenîe, dvojenîe, reſpranîe;
tomos, graece, reṡdilenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
razleteti dov., famam diffundi, gláṡ reſproſtreti,
reṡletéti: v:g: po vſim ſveiti ſe je nyh glás reṡletil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
razleteti se dov., famam diffundi, gláṡ reſproſtreti, reṡletéti:
v:g: po vſim ſveiti
ſe je nyh glás
reṡletil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
razmakniti dov., F
3,
deripere, ẛmakniti,
reẛmakniti;
rapere, glabiti, ṡmikati,
reṡmakniti, popaſti, poglabiti, po ſyli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati;
subripere, vkraſti,
reṡmakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 703 zadetkov.