po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Po -- [peó] m, simb. (ọ̑) kem. polonij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

PO -- [pəó] m, simb. (ọ̑) Postojna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

angléško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po angléško nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bábji -a -e (ȃ) slabš.: ~a radovednost |ženska|; ~a vera |praznoverje|; ~e vedenje |nemožato|; nevtr. ~e poletje |sončen začetek jeseni|
po bábje nač. prisl. zv. (ȃ) slabš.: ~ ~ ravnati |slabo, neodločno|; ~ ~ radoveden |žensko, kot ženska|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

blískov -a -o (ȋ) zagledati kaj ob ~i svetlobi |ob svetlobi bliska|; poud. zdrveti mimo z ~o hitrostjo
po blískovo nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ izginiti |zelo hitro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑)
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevce
bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt
po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

brátovski -a -o (á) ~a ljubezen; poud. ~a cena |zmerna, primerna|
po brátovsko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ skrbeti za koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

cigánski -a -o (ȃ) slabš. biti ~e narave |nestalne, nemirne|
po cigánsko nač. prisl. zv. (ȃ) slabš. ~ ~ živeti |neurejeno|
cigánskost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

čéško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po čéško nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

divjáški -a -o (á) ~i rodovi; slabš. ~o početje |neobvladano|
po divjáško primer. prisl. zv. (á) slabš. ~ ~ se vesti |neobvladano|
divjáškost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekla
dôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e luči
po dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~
dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

francósko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po francósko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~; poud. oditi ~ ~ |brez slovesa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

furlánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po furlánsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|
po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

gospôski -a -o; bolj ~ (ó) ~ človek; poud. ~a oprema |dragocena, razkošna|
gospôska -e in gospóska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó; ọ́) poročiti ~o
gospôsko -ega s, pojm. (ó) Nekaj ~ega je v njem
po gospôsko primer. prisl. zv. (ó) ~ ~ pogostiti
gospôskost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

grofôvski -a -o (ó) ~ naslov; poud. ~a dota |bogata, velika|
grofôvsko -ega s, pojm. (ó) star. Polje je prišlo pod ~ |v grofovo last|
po grofôvsko primer. prisl. zv. (ó) poud. biti ~ ~ oblečen |imenitno, bogato|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

gŕško nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po gŕško nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

hčérski -a -o (ẹ̑) ~a vdanost
po hčérsko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ ravnati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

hrváško nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po hrváško nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

italijánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po italijánsko nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

káčji -a -e (ȃ) ~ pik; slabš. njegov ~ pogled |srep|; šalj. ~a slina |žganje|
po káčje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kitájsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po kitájsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kméčki -a -o (ẹ̑) ~o prebivalstvo
kméčko -ega s, pojm. (ẹ̑) nekaj ~ega v njegovem vedenju
po kméčko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ oblečen
kméčkost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kraljévski -a -o (ẹ́) ~ dvorec; poud.: ~ hrast |izredno lep, velik|; ~a igra |šah|; ~o plačilo |zelo veliko, obilno|
po kraljévsko primer. prisl. zv. (ẹ́) poud. ~ ~ se zabavati |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kránjsko nač. prisl. (á) govoriti ~
po kranjsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

krávji -a -e (ȃ) ~ zvonec; nardp. ~ bal |prireditev|
po krávje primer. prisl. zv. (ȃ) slabš. piti ~ ~ |z velikimi požirki, hlastno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

krív -a -o tudi krív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑)
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanje
krívi -a -o (í) ~a prisega
krívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~ega
po krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

láško nač. prisl. (ȃ) star. govoriti ~ italijansko; pokr. furlansko
po láško nač. prisl. zv. (ȃ) star. govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

latínski -a -o (ȋ) ~ jezik; ~a oblika grških imen
po latínsko nač. prisl. zv. (á) pisati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

látovski -a -o (á) ~ jezik
po látovsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

lisíčji -a -e (ȋ) ~ brlog; poud. ~ pogled |zvit, prebrisan|; rastl. ~ rep
po lisíčje primer. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ se izmuzniti |zvito, prebrisano|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

máčehovski -a -o; bolj ~ (á) ~o razmerje; poud.: ~o ravnanje z otroki |slabo, neskrbno|; mačehovski do koga/česa ~ ~ kulture |nenaklonjen, neskrben|
po máčehovsko primer. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ ravnati z otroki |slabo, neskrbno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

máčji -a -e (ȃ) ~i kremplji; poud. bližati se z ~mi koraki |tiho, neslišno|; avt. žarg. ~e oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
máčje -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njenem izrazu
po máčje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ splezati na drevo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

malikoválski -a -o [u̯s] (ȃ) ~i običaji; poud. ~a ljubezen staršev |velika, nekritična|
po malikoválsko [u̯s] primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ ljubiti |zelo, nekritično|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

máterin -a -o (ȃ; ȃ) ~ obraz; ~ jezik materni jezik; poud. biti čisto ~ |podoben materi|
máterina -e ž, pojm., rod. mn. -ih (ȃ) ~ je obveljala |beseda, zahteva|
po máterino primer. prisl. zv. (ȃ) star. ~ ~ skrbeti za koga po materinsko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljica
materínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njej
po materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za koga
materínskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

medvédji -a -e (ẹ̑) ~ kožuh; poud. fantovo ~e vedenje |okorno, nerodno|
po medvédje primer. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ ~ godrnjati |kot medved|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

meščánski -a -o (ȃ) ~a družba
meščánska -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) zgod. končati tri ~e tri razrede meščanske šole
meščánsko -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njem
po meščánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se vesti
meščánskost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

môški2 -a -o (ó) ~ potomec; poud. ~ značaj |odločen, pogumen|; ~e hlače; ~e poteze; poud. njegova ~a moč |spolna moč|
môška -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati kako ~o |odločno, pogumno besedo|
môško -ega s, pojm. (ó) poud. najti kaj ~ega na kom |odločnega, pogumnega|
po môško prisl. zv. (ó) poud. ~ ~ prenašati nesrečo |pogumno|
môškost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

naváda -e ž (ȃ) spremeniti vsakdanje ~e; pozdraviti iz ~e
po navádi nač. prisl. zv. (ȃ) Jesenska jutra so ~ ~ meglena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

nedôlžen -žna -o [u̯ž]; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ človek; poud. ~ prepir |majhen|; ~o dekle; poud. Vino je precej ~o |lahko|
nedôlžni -ega [u̯ž] m, člov. (ȏ) obtožiti ~ega
po nedôlžnem [u̯ž] nač. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ obsojen
nedôlžnost -i [u̯ž] ž, pojm. (ȏ) otrokova ~; poud. izgubiti ~ |prvič spolno občevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

nemáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud. ~ delavec |neskrben, neprizadeven|; slabš.: ~a beseda |nespodobna|; ~a frizura |neurejena|; ~a ženska |umazana, zanemarjena|
nemárni -ega m, člov. (á) poud. spodbuditi ~ega k delu |lenega delavca|
po nemárnem vzročn. prisl. zv. (á) star. storiti kaj ~ ~ iz nepazljivosti
nemárnost -i ž, pojm. (á) opaziti vsako ~; člov., slabš. Tiste ~i se vsakdo izogiba |nemarnega človeka|; zmer. Vstani, ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

némško nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~; ~ beroče občinstvo
po némško nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

nèpotrében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ podatek; ~a napaka; omilj. Prišlo je do ~ih besed |prepira, spora|
nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~im
po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jeziti
nèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

neróden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ plesalec; poud.: ~i časi |hudi, težki|; ~ položaj |mučen, zoprn|; ~a šala |neprimerna|; biti v ~ih letih |v puberteti|
neródno -ega s, pojm. (ọ́) reči kaj ~ega
po neródnem vzročn. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ razbiti vrček
neródnost -i ž, pojm. (ọ́) fantova ~; števn. zagrešiti ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

nèvréden -dna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~o literarno delo; nevreden koga/česa ~ ljubezni
nèvrédni -a -o (ȅẹ́) pravn. dedno ~ dedič
po nèvrédnem nač. prisl. zv. (ȅẹ́) star. ~ ~ kaj dobiti nezasluženo
nèvrédnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

očétovski -a -o (ẹ́) ~a dolžnost; biti zelo ~ s podrejenimi
po očétovsko primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ skrbeti za koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

otróčji -a -e; bolj ~ (ọ́) biti še precej ~; poud. Tako gledanje je ~e |nezrelo, neresno|; star. ~a leta otroška leta
na otróčje nač. prisl. zv. (ọ́) poud. Gre mu ~ ~ |postaja otročji|
po otróčje primer. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ govoriti
otróčjost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

partizánski -a -o (ȃ) ~o gibanje
po partizánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se bojevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pásji -a -e; bolj ~ (á) ~ smrček; neknj. pog., slabš. ~a figa malo vredna, nepomembna stvar; slabš. njegova hlapčevska, ~a narava |pretirano ponižna|; poud.: ~a vročina |zelo huda|; ~a zadeva |težavna, neprijetna|; ~e vreme |slabo, deževno|; slabš.: biti ves ~ |hudoben, zloben|; Ta profesor je ~ na izpitih |zelo strog, zahteven|
po pásje primer. prisl. zv. (á) ~ ~ plavati
pásjost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pávji -a -e (ȃ) ~ rep; poud. njegov ~ glas |neprijeten, zoprn|
po pávje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se šopiriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pô.. varianta predp. po.. po umiku naglasa (ó) pôtok, pôrod, pôrok, pôtlej, pôsel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pò.. predp. obr. (ȍ) |poznejše| pòígra, pòpubertéta, pòsezóna; pòbínkošten, pòindustríjski, pònaglašèn, pòoperacíjski; pònaročíti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

po.. [poudarjeno pò] predp.; variante pó..2 (pógrad), pó..3 (pójdem), pô.. (pôtok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'povrhnost' pobrísati, pokríti, pomazáti
2. 'majhnost' pocúkati, podrs(áv)ati, poplesáti, pošalíti se
3. 'umanjkanje' pogláditi, pomléti
4. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' poameričániti, poapnéti, pobledéti, počlovéčiti, podivjáti, porumenéti
5. 'naknadnost' podelávati, podrhtévati, pokuhávati
II. izpredložna imenska pobítek, pobóčje, pobóžen, pocésten, podólje, podôlž, pogozdèn, poiménski, pokáj, ponočeváti, Posávje, povŕšen
III. izpodstavna poapnênje, pobég, pokrítje, poledenèl, posávski, potŕjen, povít

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pó..1 varianta predl. po po pomiku naglasa (ọ̑) póme, pónjo, Pógled, Póklek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pó..2 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pógrad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pó..3 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pójdem, pójmiti, póšljem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

po Kr. okrajš. po Kristusu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

póljsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po póljsko nač. prisl. zv. (ȏ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pôlžev -a -o [u̯ž] (ó) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|
po pôlževo [u̯ž] primer. prisl. zv. (ó) poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pôlžji -a -e [u̯ž] (ȏ) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|
po pôlžje [u̯ž] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ zvit ostružek; poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

po n. št. okrajš. po našem štetju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

portugálsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po portugálsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

právšnji -a -e (ȃ) najti ~ klobuk; neobč. ~e mnenje pravo, pravilno; Suknjič je ravno ~; pravšnji za koga/kaj Hotel je kar ~ ~ nas
právšnji -ega m, člov. (ȃ) srečati ~ega
po právšnjem nač. prisl. zv. (ȃ) star. ravnati ~ ~ prav, pravilno
právšnjost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

prekmúrsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~
po prekmúrsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

prijáteljski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nasvet; poud. ~ nasmeh |naklonjen, prijazen|; ~a družba; prijateljski do koga biti ~ ~ vrstnikov
po prijáteljsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

primórsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po primórsko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

rákov1 -a -o (á) ~e klešče
po rákovo nač. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ stopati |nazaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ríbji -a -e (ȋ) ~ samec; poud. človek z ~imi očmi |s hladnimi, brezizraznimi|
po ríbje primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ loviti zrak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

rúsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~
po rúsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

slovénje nač. prisl. (ẹ́) pokr. kor. slovensko: ~ govoriti
po slovénje nač. prisl. zv. (ẹ́) pokr. kor. govoriti ~ ~ po slovensko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

slovénsko nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~
po slovénsko nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

sosédski -a -o (ẹ̑) ~i stiki
po sosédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ se zavzeti za koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

sŕbsko nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po sŕbsko nač. prisl. zv. (ȓ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

sréča1 -e ž, pojm. (ẹ́) občutiti ~o; igre na ~o; poud.: k ~i, na ~o uiti nevarnosti |zaradi ugodnih okoliščin|; na slepo ~o kaj izbrati |naključno, nenačrtno|
po sréči nač. prisl. zv. (ẹ́) Danes nam je šlo vse ~ ~; Upam, da se vam bo to izteklo ~ ~ posrečilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

šólski -a -o (ọ̑) ~ pouk; poud. ~ primer zgradbe besedila |nazoren, jasen, poučen|; slabš. preveč ~a razlaga |poenostavljena|
šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogo
po šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

špánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po špánsko nač. prisl. zv. govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

štájersko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po štájersko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

švédsko nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po švédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

tíh -a -o; tíšji -a -e (ȋ í í; í) ~ glas; poud.: ~ dan |miren|; ~a eleganca obleke |umirjena|; ~o pijančevanje |prikrito, neopazno|; nevtr. biti ~
tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branje
na tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopati
po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|
na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|
po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokati
tíhost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

továriški -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ sestanek; tovariški do koga biti ~ ~ sodelavcev
po továriško prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti
továriškost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

túrško nač. prisl. (ú) govoriti ~
po túrško nač. prisl. zv. (ú) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

večína -e ž (í) dobiti ~o glasov; ~ blaga; ~a prebivalcev
po večíni mer. prisl. zv. (í) Prebivalci so ~ ~ delavci; Ima petdeset hektarjev zemlje, ~ ~ v ravnini; prim. zvečine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

véveričji -a -e (ẹ́) ~ rep
po véveričje primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ spreten

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

vojáški -a -o (á) ~ poklic; poud. ~a disciplina |zelo stroga|
po vojáško primer. prisl. zv. (á) ~ ~ pozdraviti
vojáškost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

vôlčji -a -e [u̯č] (ȏ) ~ mladič; poud.: ~a lakota |zelo velika|; njegova ~a narava |zelo okrutna, neusmiljena|; ~a zima |zelo huda|; poud. volčji na kaj biti ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|
po vôlčje [u̯č] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ tuliti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

vŕsta -e ž (ŕ) postaviti se v ~o; stati v ~i; razmik med ~ami; ~ potresnih sunkov; nemiri v študentskih ~ah; rastlinske ~e; jezikosl. besedilne, glagolske ~e; priti na ~o; biti na ~i; poud. v prvi ~i graditi šole |pred vsem drugim|
po vŕsti prisl. zv. (ŕ)
1. nač. klicati udeležence ~ ~
2. mer., poud. Vse ~ ~ je izmišljeno |popolnoma vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

žábji -a -e (ȃ) ~i kraki; geom. ~a perspektiva
po žábje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. plavati ~ ~ |prsno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Število zadetkov: 103