po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
1 in po prisl. (ȍ)
izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim
// izraža prodajno ceno: plačevati kilogram kruha po dva evra; pog. mleko je po evro po en evro / inštruira po petnajst evrov na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po pet evrov kilogram

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● 
ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ 
šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Po Po [pə̀ó tudi pəó in péó tudi peó] samostalnik moškega spola; simbol

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

PO PO [pə̀ó tudi pəó] samostalnik moškega spola; simbol

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po predl. s tož. in mest.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po predl.
1.
z mestnikom za izražanje sredstva, posrednika
SINONIMI:
zastar. potem2, poslov.-uprav. potom, neustrez. prek2, neustrez. preko2
2.
z mestnikom za izražanje vira, izvora
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: čez2, glede na, na1, na1, na1, o1, ob, za1, za1, za1, zaradi

Sinonimni citat

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a)
z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b)
s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Po -- [peó] m, simb. (ọ̑) kem. polonij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

PO -- [pəó] m, simb. (ọ̑) Postojna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po prisl.
1. po, izraža porazdelitev enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati nemoremo TF 1715, 36; Oni ſzo zácsali praviti nyemi po ednom: nejli jaſz KŠ 1771, 147; i poſzlao je je po dvá KŠ 1771, 202; doli je poſzádite vſzáksem ſzedejnyi po pétdeſzét KŠ 1771, 198; Po ednom idemo vö z-etoga ſzvejta SŠ 1796, 175; Tak ti nasi dnévi po ednom odido BRM 1823, 20; Solszke regule skolnik po ednom raztolmacsi KOJ 1845, 8; Kelko falátov je meo po ednom KAJ 1870, 170; Na to je ednomi poednom eden püšlič dála BJ 1886, 12
2. izraža prodajno ceno: vzéli ſzo vſzáki po 'zukavczi KŠ 1771, 65; Gubacsov po kébli cena 17–19 frt. AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po predl. z mest.
1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42
2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9
3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10
4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8
6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po (skupna F403)

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po prisl.fraternèpo bratovṡku; latinèlatinṡki, po latinṡki, ali bukouṡki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po predl.abríperepo ſyli vẛèti, vkraſti; adventitarepo goſtim perhajati; frequentarepo goſtim hoditi; fortuitòpo ſrèzhi; obliquus, -a, -umkriu, po ſtrani, krumpaſt; ordinepo verſti, po rèdu, po zhiſlu; per vimpo syli; propenus, -a, -umtú kar je po dolgim ṡkamplanu; subbibereṡdai ter ṡdai po malim pyti; usitatèpo navadi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
po predl.F2, bono ominepo oppoviſti; fortuitopo srezhi, permirshi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po predl. I. z daj. po: Od S. Joannesa pak vuzhiteſe shiveti pò vaſhimu ſtanu ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie II. s tož. po: kakor eden merselzo ali drugo bolesan ima, prezei po Dohtarja poshle ǀ try krat, inu shtiri krat po njega poshle ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo III. z mest. po: Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ po vodi, kakor po semli hodi ǀ kadar S. Maſha ſe bere, pojte takrat po Cerquah ǀ nej bodi po vaſhi voli ǀ Saul je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih ǀ je hodil pò vodi, inu nikar pò ſemli ǀ de bi pò resnizi ſapovedal ǀ je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu raishat IV. z or. po: Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom Vezljivost z daj. in or. se pojavlja zelo redko. V zapisih, ki izkazujejo vezljivost z daj., je izglasni -u lahko hiperkorekten, kot da bi izpadel po vokalni redukciji. Če je temu tako, so te oblike dejansko mestniške. Vezljivost z orodnikom je verjetno le navidezna, saj je samostalniška končnica tu lahko prenesena s pridevnika, kjer pisno sovpade z mestniško.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po1 predl. ♦ P: 50 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po2 [del besed. zveze] ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po predl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecede

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

analíza po protokólu -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

bárvanje po Grámu -a -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

bíokémična potréba po kisíku -e -e -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

bíokémična potréba po kisíku -e -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

bóžati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

céna po enôti mére -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

dekompozícija po singulárnih vrédnostih -e -- -- -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

delítev po vrédnosti -tve -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

dišáti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno
kaj ravnati se po čem
Beseda diši po čitalniški dobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

dodájanje mátic po Kírarju -a -- -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

drsênje po préčni ôsi -a -- -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

drsênje po vzdôlžni ôsi -a -- -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

državljánstvo po mednárodni pogódbi -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

državljánstvo po ródu -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Enačba, poimenovana po znanstvenici in znanstveniku

V biokemiji obstaja enačba, ki je poimenovana po Leonorju Michaelisu in Maud Menten. Leta 2006 je bil izdan prevod učbenika Temelji biokemije, v katerem je bila ta enačba prevedena kot Michael-Mentenova enačba, čeprav je bila Maud Menten ženska. V medicinskem slovarju pa je ta enačba zapisana kot enačba po Michaelisu (L.) in Maud Menten, vendar večina ljudi v stroki še kar uporablja izraz Michaelis-Mentenova enačba (tudi v diplomskih in magistrskih delih) in se pri tem sklicujejo na to, da je tako prevedena v učbeniku Temelji biokemije. Zanima me torej, kateri je pravilen prevod te enačbe in kateri je &quot;uradni&quot;.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

gíbanje po ledeníku -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

gláditi po -im po nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj dotikati se koga/kaj po kom/čem
Otroka je nežno gladil po licu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

glédati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

Hoja po traku
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin slackline , ki označuje obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. V slovenskih besedilih se za omenjeno dejavnost najpogosteje uporablja termin hoja po traku , ki pa po mojem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov na traku. Poleg tega bi vas prosil za pomoč pri oblikovanju terminov za različne podtipe obravnavane dejavnosti. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline , za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline , za hojo po traku na veliki višini pa highline . Ali bi bilo ustrezno, če bi termin hoja po traku zamenjali s terminom balansiranje na traku oziroma ravnoteženje na traku ? Ali bi bili za povezane angleške termine slackline , slackliner, slackline community ustrezni slovenski termini balansa , balanser , skupnost balanserjev ? Vprašanje poslano: 4. 5. 2016

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

hrepenéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo po kom/čem
Močno hrepeni po njej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

Kako »generacijo baby boom« poimenovati po slovensko?

Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Kako ime »Biograd na Moru« pišemo po hrvaškem pravopisu?

Zakaj se v hrvaščini mesto Biograd na Moru ne piše Biograd na moru?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«

Kako je najbolj ustrezno?

Znanje bomo preverjali:

  • z videoklicem
  • po videoklicu

Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Kako rečemo tastu in tašči po ločitvi?

Zanima me, ali mami oz. očetu moža ali žene po tem, ko se ločita, še rečemo tast oziroma tašča, ali rečemo npr. bivši tast oz. tašča.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

kakôvost po stándardu -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

kakôvost po vzórcu -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Katera oblika je za izražanje bolj primerna: »po moje« ali »po mojem«?

Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

kázenski pregòn po urádni dolžnósti -ega -ôna -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

kaznívo dejánje, pregonljívo po urádni dolžnósti -ega -a -ega -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

kémična potréba po kisíku -e -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

klícati po klíčem po nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kličejo po vsebinski obdelavi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

Košarka 3 × 3 po slovensko

S sodelavci se sprašujemo, kako bi v slovenščini rekli košarki 3 × 3 – ta × se v angleščini bere on (torej angl.: three on three).

Moštvo v tej obliki košarke (trenutno) tvorijo štirje igralci: trije na igrišču, eden na klopi.

Mnenja so deljena:

1. Nekateri zagovarjajo, da je to 'tri na tri'.

2. Drugi pravijo, da to v slovenščini ne pomeni nič, da je treba reči trije proti trem. Muči nas torej ta na.

FIBI ni uspelo, da bi bila košarka 3 × 3 olimpijski šport v Riu de Janeiru leta 2016, se bo pa trudila, da bi to postala leta 2020.

Podobno je tudi: igra ena na ena. Je res ena NA ena, ko en košarkar igra proti drugemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

kólcati se po -am se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi
kazati se komu/čemu potrebe po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ kolca po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

koprnéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

glej hrepenéti po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

kromatografíja z ločevánjem po velikósti -e -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

kričáti po -ím po nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kričijo po vsebinski obdelavi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

kriv -a prid. kriv, tj. 1. odgovoren za kaj slabega: Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen: nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično: sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

kúp po poskúšnji -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

kúp po vzórcu -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Letnice po letu 2000

Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa? Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

likvidácija po urádni dolžnósti -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

moški -a prid. moški: taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi im. ed. m ǀ kadar ti moshka im. ed. ž perſona ſe najdesh v' taiſti greshni perloshnoſti ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga rod. ed. m spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga rod. ed. s ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza ǀ veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki mest. ed. ž, inu shenski podobi ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno moshko or. ed. ž pershono ǀ ty shpegli ſo bily shenski, nikar moshki im. mn. m ǀ kej ſte sdaj vy Moshke im. mn. ž, inu shenske Pershone, katere v'velike grehe padete ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh rod. mn. perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ veliku taushent Pershon Moshkih rod. mn., inu shenskih, ſo k'njemu prishli gnade proſsit ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol, kateri je taku nuzen moshkem daj. mn. perſonam ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim daj. mn. perſonam neproſile ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke tož. mn. ž pershone motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi or. mn. Pershonami ſtati po moško, kakor moški po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

moško prisl. po moško po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

načêlo obdavčítve po víru -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Navajanje sestavin po alinejah: ločila in raba začetnice

Zanima me, kako se ustrezno navedejo sestavine besedila po alinejah in kako je z ločili na koncu alinej oz. vezniki pred zadnjo sestavino, navedeno po alinejah (primer je naveden spodaj).

Obravnavali bomo naslednje tematske sklope:

  • iskanje po informacijskih virih,
  • pregled rezultatov iskanja,
  • izvoz dobljenih rezultatov in
  • uporaba rezultatov v praksi.

Ali bi prvo besedo prve alineje kdaj – razen, če gre za besedo, ki se po pravopisu zapisuje z veliko začetnico – zapisovali z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Naziv vojvode po pokrajini »Sussex« je »Susseški«

V medijih se pojavlja manjša zadrega glede pravilnega naslova britanskega princa Harryja. Je vojvoda Sussexški, Susseksški ali Susseški? In ali je v izgovorjavi dovoljeno &quot;saseški&quot;, ali mora biti &quot;sasekški&quot;?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen: Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično: pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično: ponedolshnu ie bil krishan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn: gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti: Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

oblagálnik po Wúrsterju -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

ostánek po izparévanju -nka -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

ostánek po izparévanju etêričnih ólj -nka -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

obdavčítev po katástru -tve -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

obéšati se po klínih in streménih -am -- -- -- -- -- nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

objèm po oblíki -éma -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

objèm po síli -éma -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

obnášanje storílca po izvršênem kaznívem dejánju -a -- -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

odlóčanje po načêlu ex aequo et bono -a -- -- -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

odlóčanje po prôstem preudárku -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Pisanje bolezni in virusov, poimenovanih po lastnih imenih

S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih. Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj. Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa. V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa. Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila? Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.

A. B.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Pisanje skupaj ali narazen: »ponavadi/po navadi«

Ker ima nov SSKJ spet (oz. še vedno) pri zvezi po navadi zapisani obe varianti (ponavadi in ponavadi), me zanima, ali je v novem SSKJ morda napaka ali pa je z novo izdajo SSKJ spet uvedena tudi varianta pisanja skupaj (tj. ponavadi). Torej: sta spet pravilni obe varianti ali še vedno samo tista narazen (tj. po navadi)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Pisanje zveze »po navadi«

Zanima me, kako se pravilno piše: ponavadi ali po navadi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po... ali pò... predpona (ȍ)
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Po Googlu »guglamo« ali »googlamo«?

Kako bi se pravilno zapisala glagola, ki pomenita uporabljati spletni program Skype in brskalnik Google – skajpati ali skypati in guglati ali googlati? Glede na to, da prehajata v splošno rabo, pa vendar sta tudi lastni imeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Poimenovanje vazalov po krajih

Kako poimenovati plemiče oz. vazale, ki so se naslavljali po krajih kjer so imeli svoj sedež oz. dvor? Bi šlo: Valburga -&gt; Valburški Breg -&gt; Breški Sajevec -&gt; Sajevški Dane -&gt; Danški (?) Sušje -&gt; Suški

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Poizvedba po besedi »preizpraševati«

Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po Kr. okrajšava

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

poLŠter [poštər]

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po mȃlem – glej polȃgoma

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Po slovensko se »yakon syrup« glasi »jakonov sirup«

Trenutno je postalo zelo popularno sladilo Yacon syrup, bi bilo bolj pravilno v slovenščino prevesti Jakon sirup ali Sirup jakon, na spletu se uporabljata obe opciji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

optimizácija po metódi rôjev délcev -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

prenòs po Southernu -ôsa -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

privolítev po poučítvi -tve -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

osnôvni zavòj po pêtnem robníku -ega -ôja -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

osnôvni zavòj po pŕstnem robníku -ega -ôja -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

ozírati se po -am se po nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled z glavo obratno od telesa po kom/čem / kam/ kod
Na postaji se je oziral po taksiju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

ozréti se po -ozrèm se po dovršni glagol, glagol ravnanja

glej ozírati se po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

pláča po nórmi -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pláča po učínku -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

planíti po in plániti po -em po dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
čustvenostno kdo/kaj nenadoma pasti po kom/čem
Vsi so /neprikrito/ planili po njegovem imetju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

plázenje po políci -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

plézanje po stávbah -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

plézanje po zidôvju -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pó..1 varianta predl. po po pomiku naglasa (ọ̑) póme, pónjo, Pógled, Póklek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pó..2 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pógrad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pó..3 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pójdem, pójmiti, póšljem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pô.. varianta predp. po.. po umiku naglasa (ó) pôtok, pôrod, pôrok, pôtlej, pôsel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pò.. predp. obr. (ȍ) |poznejše| pòígra, pòpubertéta, pòsezóna; pòbínkošten, pòindustríjski, pònaglašèn, pòoperacíjski; pònaročíti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po.. [poudarjeno pò] predp.; variante pó..2 (pógrad), pó..3 (pójdem), pô.. (pôtok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'povrhnost' pobrísati, pokríti, pomazáti
2. 'majhnost' pocúkati, podrs(áv)ati, poplesáti, pošalíti se
3. 'umanjkanje' pogláditi, pomléti
4. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' poameričániti, poapnéti, pobledéti, počlovéčiti, podivjáti, porumenéti
5. 'naknadnost' podelávati, podrhtévati, pokuhávati
II. izpredložna imenska pobítek, pobóčje, pobóžen, pocésten, podólje, podôlž, pogozdèn, poiménski, pokáj, ponočeváti, Posávje, povŕšen
III. izpodstavna poapnênje, pobég, pokrítje, poledenèl, posávski, potŕjen, povít

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po... [predl.] gl. po ♦ P: 2 (BH 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po abecédi prisl. zv.
GLEJ SINONIM: abecedno

Sinonimni citat

po angléško prisl. zv.
GLEJ SINONIM: angleško

Sinonimni citat

po biti gl. pobiti ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po brzojávu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: telegrafsko

Sinonimni citat

po čàsi prisl. počasi, sčasoma: I po csaſzi czilou prejde Z-vrejmenom BKM 1789, 455; Bo'se ravnanye, kak on po csáſzi cslovecse ſzrczé na tou priprávi KM 1796, 91; bi vidili po császi, ka je nej szamo mogoucse, nego je nyim lehko KOJ 1833, XVII

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po časi gl. počasi ♦ P: 2 (DB 1584, TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po času gl. počasu ♦ P: 12 (TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po človéško prisl. zv.
GLEJ SINONIM: človeško

Sinonimni citat

po čúdi povdk. zv.
GLEJ SINONIM: všeč
GLEJ ŠE: ugajati

Sinonimni citat

po désni smer. prostor. prisl. zv.
izraža, da dejanje poteka v smeri nasprotne strani telesa kot srce
SINONIMI:
po desni strani, desno

Sinonimni citat

po dežjú prisl. zv.
GLEJ SINONIM: v dežju

Sinonimni citat

po diagonáli prisl. zv.
GLEJ SINONIM: diagonalno

Sinonimni citat

po dnevi (podnevi) prisl.F7, accubitum, -tien ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe po dnèvi; anaclinteriumena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè; diaeta, -aetudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar po nozhi; diurnus, -a, -umvſakdanî, kar ſe po dnèvi ṡgody; interdiuzheṡ dán, po dnèvi; lusciokateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; subdiuzhes dán, po dnèvi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po dnevi gl. podnevi ♦ P: 21 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po dobróti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iz dobrote

Sinonimni citat

po ... dobru dopadenju [mest. ed.] gl. dober, dopadenje, po ♦ P: 2 (DM 1584, TfM 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po dogôvoru nač. prisl. zv.
izraža, da dejanje, stanje temelji na sporazumu, soglasju glede določil, obveznosti
SINONIMI:
v dogovoru, knj.izroč. dogovorno, publ. v smislu dogovora

Sinonimni citat

po dôlgem nač. prisl. zv.
izraža, da se kaj nahaja, dogaja vzporedno z daljšo stranjo, osjo predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj
SINONIMI:
po dolžini, podolžno, vzdolžno, knj.izroč. navzdolž, knj.izroč. navzdolžno, nar. podolg, knj.izroč. podolgič, knj.izroč. podolgoma, knj.izroč. podolž1, nar. vdilj, nar. vdiljen, star. v dolž, knj.izroč. vzdolž1

Sinonimni citat

po dolzim gl. po, dolgi ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po dolžíni prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po dolgem

Sinonimni citat

po domáče nač. prisl. zv.
1.
izraža, da je dejanje izraženo v jeziku lastne jezikovne skupnosti
SINONIMI:
v domačem jeziku
2.
navadno pri hišnih imenih izraža, da je kaj povedano z drugim imenom
SINONIMI:
knj.izroč. alias, knj.izroč. vulgo
3.
ekspr. izraža, da dejanje, stanje poteka zunaj pričakovanih družabnih, družbenih navad, norm
SINONIMI:
publ. familiarno, publ. neformalno
GLEJ ŠE: preprosto1

Sinonimni citat

po drugod gl. podrugod ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po duhovno gl. poduhovno ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po dúši povdk. zv.
GLEJ SINONIM: všeč

Sinonimni citat

po êden prisl. zv.
GLEJ SINONIM: posamezno2
GLEJ ŠE: posamezno2

Sinonimni citat

po etápah prisl. zv.
GLEJ SINONIM: postopoma

Sinonimni citat

po francósko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: francosko, neopazno

Sinonimni citat

pogláditi po -im po dovršni glagol, glagol ravnanja

glej gláditi po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

po godu gl. pogodu ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po gorah hojenje gl. gora, hojenje, po ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po gorjánsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nerodno

Sinonimni citat

po gospôsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: gosposko2

Sinonimni citat

po gostem (pogostem) prisl.F14, I. adventitarepo goſtim perhajati; casare, et casitaredoſtikrát, po goſtim padati; compluriesvezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; convectarepo goſtim ſe voṡiti po vodi, ali po ſuhim; crebrius, crebròvezhkrat, pogoſtim; cubitarepogoſtim ſpati; defensarevezhkrat, inu po goſtim braniti; ejectarepo goſtim, inu doſtikrat vun metati; frequentarepo goſtim hoditi; halo, -nisena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; motarepo goſtim gibati; saepèdoſtikrat, pogoſtim; saepiſsimèſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; II. frequentatio, frequentamentumpo goſtim hojenîe;

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po gostim gl. gosti posam., po ♦ P: 4 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pogosto (po gosto) prisl.F10, actitarehitru rovnati, zhes ſtukrat, inu po goſtu ſturiti, ali délati; captarepogoſtu prejemati; circumspectareſe oṡirati, pogoſtu okuli gledati; frequenterpogoſtu, vezhkrát, zheſtú; infulcirenotar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; lycanthropiaboléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; replicarepogoſtu od ene rizhy praviti; resistarepogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepe numeropo goſtu; versaripogoſtu v'enim kraju prebivati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po gostu gl. pogosto ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po grofôvsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: gosposko2

Sinonimni citat

po gŕško prisl. zv.
GLEJ SINONIM: grško

Sinonimni citat

po gustim gl. gusti posam., po ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po hrvátsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: hrvaško

Sinonimni citat

poimenováti po -újem po dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj označiti koga/kaj po kom/čem
Otroka so poimenovali po očetu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

po iménu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: poimensko

Sinonimni citat

po intuíciji prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po občutku

Sinonimni citat

po izvôru ozirn. prisl.
izraža, da se kaj določa glede na prvotno pripadnost, nastanek
SINONIMI:
glede na izvor, glede na poreklo, izvorno, po poreklu, po rodu, po rojstvu, knj.izroč. po provenienci

Sinonimni citat

po jutrišnjem prisl.F2, perendièpo juterſhnîm, tá drugi dán; postridièpo juterṡhnîm, tá drugi dán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po jutrišnji prid.perendinus, -a, -umpo juterſhnî

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po koncu gl. pokoncu ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po korákih prisl. zv.
GLEJ SINONIM: postopoma

Sinonimni citat

po kósih prisl. zv.
GLEJ SINONIM: v kosih

Sinonimni citat

po Kr. okrajš. po Kristusu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po kraljévsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: gosposko2

Sinonimni citat

po kúpoli -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po lahku gl. polahko ♦ P: 2 (TO 1564, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po lejtu gl. poletu ♦ P: 2 (TC 1575, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po leti prisl.F3, cryptoporticusgvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; in aestatepo leiti; pergula, -aeena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po leti gl. poleti ♦ P: 4 (TL 1561, DPr 1580, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po létu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: poleti

Sinonimni citat

po letu prisl.corus, -riena ſorta vezherniga vétra, kateri po leitu k'vezheru pihlá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po letu gl. poletu ♦ P: 2 (TR 1558, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po lisíčje prisl. zv.
GLEJ SINONIM: prebrisano

Sinonimni citat

polzéti po -ím po nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
čustvenostno kdo/kaj počasi premikati se, teči po kom/čem kje/ kod
Njeni prsti so (mu) polzeli po obrazu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

po máčehovsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: malomarno

Sinonimni citat

po máčje prisl. zv.
GLEJ SINONIM: mačje, pritajeno

Sinonimni citat

po málem mer. prisl. zv.
izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah
SINONIMI:
knj.izroč. kapljema, knj.izroč. malo po malem, knj.izroč. malo po malo, ekspr. po kapljah, knj.izroč. po malo, knj.izroč. v kapljah
GLEJ ŠE SINONIM: nekoliko2, počasi, polagoma

Sinonimni citat

po malikoválsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nekritično

Sinonimni citat

po málo prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nekoliko2, počasi, po malem

Sinonimni citat

po máterino prisl. zv.
GLEJ SINONIM: materinsko

Sinonimni citat

po materínsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: materinsko

Sinonimni citat

po materínje prisl. zv.
GLEJ SINONIM: materinsko

Sinonimni citat

po medvédje prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nerodno

Sinonimni citat

po méstno prisl. zv.
GLEJ SINONIM: mestno

Sinonimni citat

po meščánsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: meščansko

Sinonimni citat

po metati gl. pometati ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pomóč storílcu po izvršênem kaznívem dejánju -í -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po módi prisl. zv.
GLEJ SINONIM: moderno

Sinonimni citat

po môško prisl. zv.
GLEJ SINONIM: pogumno

Sinonimni citat

po možákarsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: pogumno

Sinonimni citat

po mravljínčje prisl. zv.
GLEJ SINONIM: mravljinčje

Sinonimni citat

po mréžici -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po nakljúčju nač. prisl. zv.
izraža, da je dejanje posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev
SINONIMI:
naključno, slučajno, star. nagodoma, star. ponevedoma, zastar. po sreči

Sinonimni citat

po narávi ozirn. prisl. zv.
izraža, da je lastnost, stanje koga izvorno povezana z njegovimi prirojenimi danostmi
SINONIMI:
po značaju, knj.izroč. po rojstvu, zastar. po stvarjenju, knj.izroč. prirodno, knj.izroč. prirojeno

Sinonimni citat

po naročílu prisl. zv.
izraža, da je kaj v zvezi z gostinsko ponudbo, ki se prilagaja sprotnim željam naročnikov
SINONIMI:
GLEJ ŠE: obleka

Sinonimni citat

po navádi prisl. zv.
GLEJ SINONIM: navadno

Sinonimni citat

po nemárnem prisl. zv.
GLEJ SINONIM: lahkomiselno

Sinonimni citat

po nèpotrébi prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po nepotrebnem

Sinonimni citat

po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv.
izraža, da okoliščine ne zahtevajo nastopa, uresničitve česa
SINONIMI:

Sinonimni citat

po neúmnem prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po neumnosti

Sinonimni citat

po neúmnosti vzročn. prisl. zv.
ekspr. izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlag
SINONIMI:
ekspr. iz neumnosti, ekspr. po neumnem

Sinonimni citat

po nižati se gl. ponižati se ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po noči prisl.F17, abnoctarepo nozhi s'vunai leẛhati; acredula, -aeen ſlaviz, kateri po nozhi poje, majhin tizhik; aedon, -nisen ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; caprimulgusen tyzh, kateri po nozhi koſè ẛeẛà, ali ẛeſſe; de noctepo nozhi; diaeta, -aetudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar ponozhi; epiolusen maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; intempestus, -a, -um, ut intempesta noxpoṡnu po nozhi, kadar vſi ſpè; lampyris, -disena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'luzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucciola, -aekarſniza, po nozhi ſe ſveiti; lucubrarepo nozhi per luzhi délati; lucubratiopo nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; luscinia, vel lucinia, -aeen ſlavizh, kateri po nozhi poje; lusciokateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; nitedula, -aekarṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; noctupo nozhi; vigillas agerepo nozhi zhuti, inu vahtati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po noči gl. ponoči ♦ P: 28 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po n. št. okrajš. po našem štetju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po občútku nač. prisl. zv.
izraža, da je delovanje, ravnanje, doživljanje koga neodvisno od razumskega razčlenjevanja

Sinonimni citat

po oblastiti se gl. pooblastiti se ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pooblaščênec oškodovánca po urádni dolžnósti -nca -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pooblaščénec po zaposlítvi -nca -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po obódu -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po obróču -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po očéh nač. prisl. zv.
izraža, da se pri kom kaj ugotavlja, zaznava na osnovi izraza, izgleda njegovih oči
SINONIMI:

Sinonimni citat

po očétovsko prisl.
GLEJ SINONIM: očetovsko

Sinonimni citat

po okóliših prisl. zv.
GLEJ SINONIM: posredno

Sinonimni citat

po ópičje prisl. zv.
GLEJ ŠE: posnemati

Sinonimni citat

po ópni -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po ópni in obróču -- -- -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po otróčje prisl. zv.
GLEJ SINONIM: otroško

Sinonimni citat

po otróško prisl. zv.
GLEJ SINONIM: otroško

Sinonimni citat

po ovínkih prisl. zv.
GLEJ SINONIM: posredno

Sinonimni citat

po pávje prisl. zv.
GLEJ SINONIM: bahavo

Sinonimni citat

po plánem prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po ravnem

Sinonimni citat

po plastéh prisl. zv.
GLEJ SINONIM: v plasteh

Sinonimni citat

po poli prisl.uterinus, -a, -umod ene matere, po poli brat, ali ſeſtra

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po poli gl. popoli ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po pôlnem prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

Sinonimni citat

po pôlževo prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po polžje

Sinonimni citat

po pôlžje nač. prisl. zv.
ekspr. zelo počasi
SINONIMI:
ekspr. polževo, knj.izroč. polževsko, ekspr. po polževo
GLEJ ŠE SINONIM: počasi, počasi

Sinonimni citat

po pomóti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: pomotoma

Sinonimni citat

po porêklu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po izvoru, po rojstvu

Sinonimni citat

po povêlju prisl. zv.
GLEJ SINONIM: na ukaz

Sinonimni citat

po právem prisl. zv.
GLEJ SINONIM: upravičeno

Sinonimni citat

po pravíci prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno, upravičeno
GLEJ ŠE: res2, res2

Sinonimni citat

po pravílih prisl. zv.
GLEJ SINONIM: praviloma

Sinonimni citat

po právšnjem prisl.
GLEJ SINONIM: pravilno1

Sinonimni citat

po predvidévanjih člen.
GLEJ SINONIM: predvidoma

Sinonimni citat

po prej gl. poprej ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po pričakovánju ozirn. prisl. zv.
izraža, da je dejanje, stanje, lastnost v skladu s tem, kar se pričakuje, zahteva
SINONIMI:
ekspr. po vseh pravilih

Sinonimni citat

po príliki člen. zv.
GLEJ SINONIM: približno2

Sinonimni citat

po púrgarsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: meščansko

Sinonimni citat

po rávnem mestov. prostor. prisl.
izraža, da premikanje poteka po svetu brez vboklin, izboklin
SINONIMI:
knj.izroč. po planem

Sinonimni citat

po reči gl. poreči ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po redi gl. po, red 1 ♦ P: 14 (TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po redu gl. po, red 1 ♦ P: 14 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po retkim gl. po, redki ♦ P: 1 (TkM 1579)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po róbu prisl. zv.

Sinonimni citat

po roditi gl. poroditi ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po rodovíni prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po rojstvu

Sinonimni citat

po ródu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po izvoru, rodovno

Sinonimni citat

po rôjstvu ozirn. prisl. zv.
izraža, da ima kdo določeni položaj, določene lastnosti glede na starše, prednike
SINONIMI:
po rodu, po poreklu, star. po rodovini, star. rodom
GLEJ ŠE SINONIM: po izvoru, po naravi

Sinonimni citat

po rúsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: rusko

Sinonimni citat

po sebi gl. posebi ♦ P: 13 (TT 1557, TL 1561, KB 1566, TPs 1567, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DC 1580, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po sedàj prisl. zv.
GLEJ SINONIM: odtlej

Sinonimni citat

po sili gl. posili ♦ P: 16 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

posláti po póšljem po dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj po koga/kaj
Poslali so ga po zdravnika.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

po slovénsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: slovensko

Sinonimni citat

po slovensku gl. po, slovensko ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po slovénje prisl. zv.
GLEJ SINONIM: slovensko

Sinonimni citat

po smŕti čas. prisl. zv.
izraža, da je dejanje, stanje časovno umeščeno v čas, ki je poznejši od konca življenja
SINONIMI:
vznes. onkraj1, ekspr. onkraj groba

Sinonimni citat

po sréči prisl.
GLEJ SINONIM: po naključju

Sinonimni citat

po srédi predl. zv.
z rodilnikom za izražanje položaja dela, predela ob mestu, točki, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk
SINONIMI:

Sinonimni citat

po sredi gl. posredi predl. ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po sredíni predl. zv.
GLEJ SINONIM: po sredi

Sinonimni citat

po stavljen gl. postavljen ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

postópek zbíranja ponúdb po predhódni objávi -pka -- -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po strani gl. po, stran ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po stvarjênju prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po naravi

Sinonimni citat

po svejtuhoyena [rod. ed.] gl. posvetuhojenje ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po šablóni nač. prisl. zv.
izraža, da se kaj dela, je narejeno z uporabo šablone; izraža, da kaj poteka, se dogaja v skladu z ustaljeno, pogosto ponavljajočo se obliko česa
SINONIMI:
po vzorcu, knj.izroč. šablonsko

Sinonimni citat

pošíljati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

glej posláti po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

po širíni prisl. zv.
GLEJ SINONIM: prečno

Sinonimni citat

po širokim gl. po, široki ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

poštrihati (po štrihati) dov.F2, linire, et lineremaṡati, ṡhalbati, poṡhtrihati; relinirekai ṡamaſheniga odpréti, odkriti: ṡupèt po ſhtrihati, ali pomaṡati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

potehmal (po tehmal) prisl.F5, exim, et exindepotehmál, potler; postmodumpotler, po tehmál; quandoquidempo tehmál, vel potehmál [str. 181]; quoniamdokler, potehmál, dokler pak

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po telegráfu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: telegrafsko

Sinonimni citat

po telesen gl. potelesen ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po telesno gl. potelesno ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po televizíji nač. prisl. zv.
izraža, da je oddajanje, sprejemanje sporočila vezano na televizijo kot sredstvo
SINONIMI:
televizijsko, neknj. pog. na televiziji, neknj. pog. na teve, neknj. pog. na teveju, neknj. pog. po teve, neknj. pog. po teveju

Sinonimni citat

po tem gl. potem ♦ P: 6 (TE 1555, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po tem takim gl. po –, tem –, takem – ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po terjen gl. potrjen ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po terjovati gl. potrjovati ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po tíhem prisl. zv.
GLEJ SINONIM: skrivaj, tiho1
GLEJ ŠE: brati

Sinonimni citat

po tih mal gl. potehmal ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po tího prisl. zv.
GLEJ SINONIM: skrivaj, tiho1

Sinonimni citat

po tléh prisl. zv.
GLEJ ŠE: zvrniti se

Sinonimni citat

po to gl. pod predl., ta člen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po treba gl. potreba 2 ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

potréba po kisíku -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po túrško prisl. zv.
GLEJ SINONIM: turško

Sinonimni citat

po ukázu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: na ukaz

Sinonimni citat

po vasi prisl.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po večíni prisl.
GLEJ SINONIM: pretežno, večinoma

Sinonimni citat

po véčjem prisl. zv.
GLEJ SINONIM: večinoma

Sinonimni citat

po vélikem mer. prisl. zv.
GLEJ SINONIM: pretežno

Sinonimni citat

po velikinoči gl. noč, po, velik ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po vgvuelbah [mest. mn.] gl. gvelba*, po, v predl. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po vídezu člen. zv.
GLEJ SINONIM: na videz2

Sinonimni citat

po vŕsti nač. prisl. zv.
izraža zapovrstnost, zaporednost
SINONIMI:
knj.izroč. vrstoma, knj.izroč. zvrstoma
GLEJ ŠE SINONIM: zaporedno

Sinonimni citat

po vse prisl.epotarevun popyti, po vſe ſpyti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po vzórcu prisl.
GLEJ SINONIM: po šabloni

Sinonimni citat

po zaslúgi nač. prisl. zv.
izraža, da se kaj zgodi s posredovanjem, nastopom česa
SINONIMI:

Sinonimni citat

po zaslužênju prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po zaslugi

Sinonimni citat

po zemliski gl. pozemliski ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po zemlisko gl. pozemlisko ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po zimi gl. pozimi ♦ P: 11 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

po zlógih prisl. zv.
izraža, da se kaj izgovarja, bere tako, da je vsak zlog ločen od predhodnega in sledečega zloga
SINONIMI:
GLEJ ŠE: zlogovati, zlogovati

Sinonimni citat

po zlù prisl. zv.

Sinonimni citat

po značáju prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po naravi

Sinonimni citat

po zráku prisl. zv.
GLEJ ŠE: prevoz

Sinonimni citat

po žábje prisl. zv.
GLEJ ŠE: plavati

Sinonimni citat

po žénsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: žensko

Sinonimni citat

po živínsko prisl. zv.
GLEJ SINONIM: kruto, surovo

Sinonimni citat

preizkús pripórnih razlógov po urádni dolžnósti -a -- -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje po norvéški metódi -a -- -- -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje po švícarski metódi -a -- -- -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

premík po srédi -a -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

prepoznáva osébe po fotografíjah -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pristójnost po domicílu -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pristójnost po koneksitéti -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pristójnost po kráju prijétja -i -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pristójnost po kráju storítve kaznívega dejánja -i -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pristójnost po kráju zasáčenja storílca kaznívega dejánja -i -- -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pristójnost po medsebójni zvézi -i -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

pristójnost po prebivalíšču -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

prodája po vzórcu ali modélu -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

proizvòd po uporábi -óda -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

rók uporábnosti zdravíla po odpŕtju -a -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

ravnáti se po -ám se po nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.
2.
kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

redek -dka prid. redek: ſò taku retki im. mn. m, kakor te belle muhe (III, 248) po redkem redko: Ah sakaj tedaj taku poretkem vy slabi, inu bolni ludje vshivate to Boshjo arznio (V, 550)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Sklanjanje zveze »javno dobro« po Besani

Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Smučišče »Sella Nevea« – po slovensko »Na Žlebeh«

Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

ségati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj iztegovati roko po kom/čem
Med pogovorom je pogosto segal po kozarcu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

sestra -e ž 1. sestra: Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine: MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica: Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra: proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

sila -e ž sila: pot odperto bi bil imel beyshat Kamar bi bil hotel, Kadar bi ſila im. ed. bila ǀ Ta nar mozhneshi nej ſrezha, temuzh ſila im. ed. ǀ ty hudobni ludje ſo njemu ſilo tož. ed. dellali po sili na silo: jo puſti po ſili K'ſebi perpelat ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti ǀ Amnon ſvoje seſtre Thamar ſe neshona, taiſti po ſili divishtvu vſame ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ obeniga poſili v' nebeſſa neneſſe ǀ nej hotel krajleve krone imeti, katero poſſili ſo hoteli njemu na glavo poſtavit ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo hiſho pelal ǀ tu kar poſilimorite terpeti po vsej sili po vsej sili: po uſi ſilli je taiſto hotel imeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

sistém glasovánja po lístah -a -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

skakálnica za smúčanje po grbínah -e -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

sklépanje po analogíji -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

sklépanje po nasprótnem razlogovánju -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

sklépanje po podóbnosti -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smér po kamínih smerí -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smrdéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno
1.
kaj ravnati se po čem
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.
2.
kdo/kaj imeti, kazati lastnosti po kom/čem
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

smúčanje po grbínah -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smúčanje po grbínastem svétu -a -- -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smúčanje po ledeníku -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smúčanje po ovírah -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smúčanje po priprávah -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smúčanje po stárem -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smúčanje po trávi -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smúčarka po stárem -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smúčar po stárem -ja -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

smúčati po robníkih -am -- -- nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

sprehodíti se po sméri -hódim -- -- -- dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

spustíti se po vŕvi -ím -- -- -- dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

spúst po vŕvi -a -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

spúščanje po vŕvi -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

štúdija várnosti po pridobítvi dovoljênja za promèt z zdravílom -e -- -- -- -- -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

stréči po stréžem po nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
kdo/kaj segati po čem
/Kot pravi morilci/ so (mu) že nekaj časa /resno/ stregli po življenju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

téhnika smúčanja po grbínah -e -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

télemark po stárem -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

težíti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj hrepeneti po kom/čem
Ljudje težijo po boljšem življenju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

Ujemanje po spolu pri rabi samostalnika »računovodja« v dvojini

Težave imam z ujemanjem spola pri besedi računovodja v dvojini. Ali pravilno sklepam, da če uporabimo 2. moško sklanjatev (torej žensko sklanjatev) se potem tudi deležnik ravna po ženski obliki (čeprav je beseda računovodja moškega spola in čeprav sta dejanski računovodji moška), na primer:

Računovodji sta preverili dokumentacijo.

Mislim, da je pravilno tudi: Računovodja sta preverila dokumentacijo, medtem ko se mi mešanje obeh vzorcev, npr. Računovodji sta preverila dokumentacijo, ne sliši pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Uporaba velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah

Delni odgovor na vprašanje uporabe velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah sem na vaši spletni strani sicer našla, vseeno pa bi vas prosila še za malce širši odgovor. Nekje sem namreč zasledila, da sta pri naštevanju po alinejah možni dve varianti:

  • Stavek v alinejah se začne pisati z veliko začetnico in konča s piko
  • Stavek v alinejah se začne pisati z malo začetnico in konča s podpičjem. Zadnja alineja se v tem primeru končna s piko.

Ali je to pravilno oz. kakšna so »pravila« v tem primeru?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

tožíti po in tóžiti po -im po nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno
kdo/kaj imeti potrebe po kom/čem
Kar naprej /kot pravi zapečkar / toži po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

tožíti se po in tóžiti se po -im se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi
kazati se komu/čemu potreba po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ toži po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

Ustvarjanje novih besed po analogiji: obujanje besedne družine »velereja«, »velerejec«, »velerejka«

Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).

Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).

Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.

Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

udáriti po -im po dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v zvezi s počustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / po/pri čem
Udarili so po političnih nasprotnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

Vejica (po koncu priredja/prirednih zvez)

Ali so vejice v spodnjih primerih ustrezno postavljene?

  • Knjig niso prodajali, ampak podarjali in mnoge med njimi so bile avtorsko podpisane.

  • Knjige so podarjali, in ne prodajali in mnoge izmed njih so hitro dobile novega lastnika.

  • Niso podarjali starih zbirk, temveč nove in večina jih je pošla v manj kot eni uri.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

viskoziméter po Ubbelohdeju -tra -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

uravnáti po -ám po dovršni glagol, glagol ravnanja
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj po kom/čem
Po navadi uravna korak /po njegovem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

uravnávati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja

glej uravnáti po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

vijúganje po êni smúčki -a -- -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

vijúganje po grbínastem terénu -a -- -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

vijúganje po nótranji smúčki -a -- -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

vónjati po -am po nedovršni glagol, glagol razumevanja
čustvenostno kdo/kaj imeti vonj, duh po kom/čem
Njegova govorica vonja po krajih, od koder prihaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

vpíti po vpíjem po nedovršni glagol, glagol govorjenja

glej kričáti po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

vprášati po tudi vprašáti po -am po dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj poprositi po kom/čem
/S pogledom/ (jih) je vprašal po sobi in po sostanovalcu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

vpraševáti po -újem po nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

glej vprášati po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

vrédnostni papír po nálogu -ega -ja -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

vrédnostni papír po odrédbi -ega -ja -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

vzrêja mátic po Rauchfussovi metódi -e -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Zašraufati in odšraufati po slovensko

Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?

V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.

Torej, kako je pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

zagovórnik po urádni dolžnósti -a -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

zamahovánje po zráku -a -- -- s

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

zaudárjati po -am po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno

glej smrdéti po2

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020

zavòj po pêtah -ôja -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

zavòj po pêtnem robníku -ôja -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

zavòj po pŕstih -ôja -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

zavòj po pŕstnem robníku -ôja -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

zlo1 zlega s zlo: od vſiga slega rod. ed., inu hudiga naſs reshil ǀ od vſiga hudiga, inu slega rod. ed. yh bosh reshil, inu obarval po zlu po zlu: kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ de bi blagu poslu neshlu → zdeti, → vzeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 10. 2020.

Število zadetkov: 391