budīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
civílen -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi;
šel bo za civilnega pilota;
civilna oblast na osvobojenem ozemlju;
je v civilni službi;
civilno letališče;
v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo;
civilno služenje vojaškega roka služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi;
diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko / civilni pogum pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti; civilna družba združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti; civilna iniciativa organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna neposlušnost državljanska neposlušnost; civilna pobuda civilna iniciativa2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen;
civilna poroka 3. pravn. nanašajoč se na osebnopravna ali premoženjskopravna razmerja: tožba v civilnem procesu;
civilna pravda;
sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve;
civilno sodišče
♦ pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojnocivílno prisl.:
poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
civílnodrúžben -a -o prid. (ȋ-ȗ) nanašajoč se na civilno družbo: civilnodružbena organizacija;
civilnodružbena pobuda;
civilnodružbeno gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [čə̀], rodilnik [čə̀ja] tudi [čə̀] tudi [čé], rodilnik [čêja] tudi [čé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobronaméren -rna -o prid.(ẹ́ ẹ̄) ki ima dobre, poštene namene: noben dobronameren član ne more nasprotovati temu sklepu;
tako mislijo vsi dobronamerni ljudje / dobronameren opomin; dobronamerna kritika, pobuda; njene besede so dobronamerne dobronamérno prisl.:
svetujem ti dobronamerno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
državljánska pobúda -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
državljánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na državljane ali državljanstvo: oblikovanje državljanske zavesti / državljanska pobuda civilna iniciativa; državljanske pravice; državljanska vzgoja vzgoja, ki je usmerjena v oblikovanje dobrih, zavednih državljanov / državljanska neposlušnost nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska vojna vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj ene države
● publ. že zgodaj so izpolnili svojo državljansko dolžnost so volili
♦ pravn. obči državljanski zakonik civilni zakonik stare Avstrije iz leta 1811; državljanska lastnina zasebna, privatna lastnina; državljansko pravo pravo, ki ga obsega obči državljanski zakonik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
embrionálni embrionálna embrionálno pridevnik [embrijonálni] 2. ekspresivno ki je v zvezi z začetno, izhodiščno obliko, stopnjo česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. embryonalis, iz ↑embrio
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glás o kaznívem dejánju -ú -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Goriška statistična regijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [goríška statístična régija], rodilnik [goríške statístične régije]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iniciatíva -e ž (ȋ) kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda: predsednik je dal iniciativo za sklicanje konference;
pozdraviti, sprejeti iniciativo za kaj;
osebna, ustvarjalna, zdrava iniciativa / iniciativo napada so prevzele sovražne čete / storiti kaj iz lastne iniciative, na lastno iniciativo, po lastni iniciativi; na iniciativo članov so začeli zbirati prispevke // prizadevanje, težnja po delovanju: ne kaže dovolj iniciative; utesnjevati iniciativo; ljudska iniciativa pravica po predpisih organizirane skupine občanov, da zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi, iz katerih izhaja, in predlaga kak zakon ali zakonsko spremembo; tako organizirana skupina občanov ali njihov predlog, zahteva / v socializmu razvijati iniciativo ljudskih množic
● pog. po nekaj minutah je prešla iniciativa v roke domačih igralcev so postali boljši, so začeli voditi; šah. žarg. beli ima iniciativo je boljši, vodi; publ. privatna iniciativa gospodarska dejavnost zasebnikov, zlasti obrtnikov
♦ pravn. zakonodajna iniciativa pravica za predlaganje zakona ali zakonskih sprememb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iniciatíva -e [ija] ž, pojm. (ȋ) pobuda, spodbuda: dati, sprejeti ~o za kaj; storiti kaj iz lastne ~e, na lastno ~o, po lastni ~i; kazati dovolj ~e prizadevanja, težnje po čem; publ. zasebna ~ |gospodarska dejavnost zasebnikov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iniciatȋva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
inspiratíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki daje inspiracijo: ta pokrajina je zelo inspirativna / inspirativna pobuda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jadransko-jonskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na Jadransko morje in Jonsko morje
IZGOVOR: [jadránsko-jónski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Kako pisati »Vzhodno partnerstvo«?
Vljudno prosim za nasvet, ali je pravilnejše vzhodno partnerstvo ali Vzhodno partnerstvo.
Raba niha: malo začetnico npr. uporabljajo institucije EU, časopisi, STA, velika začetnica pa je uporabljena na spletnih straneh slovenske vlade.
To partnerstvo je sicer uradno največkrat opisano kot »pobuda« (za tesnejše sodelovanje med EU in njenimi šestimi vzhodnimi sosedami), vendar menim, da gre v resnici za stvarno lastno ime, tj. ime meddržavne zveze (ustanovljeno 9. maja 2009 z izjavo, na angl. strani Wikipedia označeno kot »medvladna organizacija«, pogosta besedna zveza je npr. vrh v/Vzhodnega partnerstva/države v/Vzhodnega partnerstva). To je tudi edino poimenovanje (ni poljudno, nadomestno ali skrajšano, za katerega pravopis predvideva, da se piše z malo začetnico), zato se mi zdi ustreznejše pisanje z veliko začetnico.
Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Kako prevesti zvezo »zero waste«?
Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brezodpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) ali brez (bolj »slovensko") odpadkov ter kako pisati, z veliko začetnico ali ne, v primerih, ko na primer pišemo koncept, pobuda ... Brez odpadkov/Nič odpadkov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Kontingenčni načrtNa nas so se obrnili vojaški strokovnjaki s predlogom poslovenjenja angleškega termina contingency plan , ki označuje čim bolj podroben in razdelan načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah in vključuje tako potrebne vire kot možnosti njihove razmestitve in izhodišča za nadaljnje načrtovanje potreb. Potrebujejo jasen, kratek in nedvoumen slovenski termin. Med obstoječimi rešitvami ne najdejo primernega poimenovanja, zato predlagajo novo poimenovanje premostitveni načrt , kar bi po njihovem mnenju ustrezno označevalo nujno prilagoditev vojske na novonastale razmere. Prosimo za vaše mnenje, kateri termin je najustreznejši, glede na to, da v različnih terminoloških bazah in vojaških slovarjih, npr. v Obrambno-Vojaškem terminološkem slovarju MOterm , Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju , že obstaja več poimenovanj, in sicer načrt delovanja v različnih razmerah , rezervni načrt , načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah , kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov za mednarodno zaščito , načrt izrednih ukrepov , načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih , krizni načrt , načrt dela v izrednih razmerah .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krompír Frazemi s sestavino krompír:
iméti [dêbel] krompír,
iméti nós kot krompír,
[kot] vróč krompír,
še za slán krompír ne iméti,
znáti vèč kàkor krompír pêči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lisíca2 -e ž (í) 1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja;
lisica je požrla, vzela kokoš;
nastaviti lisici past;
lov na lisico;
biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
● ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda// lisičja samica: lisica in lisjak 2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu;
plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica 4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah;
natakniti, sneti komu lisice;
razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah 5. nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice na kolo;
redarji so sneli lisice z avtomobila;
pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic;
vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
♦ šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lustrácija -e ž (á) v nekaterih pokomunističnih državah preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah: izvesti, zahtevati politično lustracijo;
ideja, razprava, zakon o lustraciji;
pobuda, predlog za lustracijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
môvens -a m (ȏ) knjiž. pobuda, gibalo: kaj je glavni movens njegovega hotenja / movens strahotnega nasilja je bil predsednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
môvens -a m (ȏ) izobr. pobuda, gibalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Omejevanje socialnih stikovZanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oporékati -am nedov. (ẹ̑) 1. z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega: sodelavci mu oporekajo;
nihče mu ni oporekal;
glasno, odločno oporekati / oporekati resničnosti izjave, trditvi / prišel sem dovolj zgodaj, mu je oporekal 2. publ. zanikovati, ne priznavati: oporekati veljavnost listine;
nekateri so hoteli oporekati vlogo partije 3. star. preklicevati, zanikovati: oporekati svojo prejšnjo trditev;
s tem oporekam, kar sem rekel
● oporeka ji, da premalo dela očita; publ. temu predlogu ni kaj oporekati je dober, primeren; publ. ni mogoče oporekati, da je ta pobuda slaba trditi, reči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oporékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oporékanje (ẹ̑) komu/čemu Sodelavci mu ~ajo; publ. Temu predlogu ni kaj ~ je dober; oporekati kaj publ.: ~ veljavnost listine zanikovati, ne priznavati; Ni mogoče ~, da je ta pobuda slaba trditi, reči; star. ~ svojo prejšnjo trditev preklicevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Paket zemljevidovZanima me slovenski ustreznik za angleški termin map pack , ki označuje dodatek k računalniški igri, v katerem je zbirka zemljevidov oziroma virtualnih okolij, v katerih se računalniška igra lahko igra. Ali bi bil ustrezen slovenski termin paket direktorijev ali paket map ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pártnerstvo pártnerstva samostalnik srednjega spola [pártnerstvo] 1. skupnost dveh oseb, ki sta v ljubezenskem odnosu
2. sodelovanje med različnimi osebami ali ustanovami, organizacijami na določenem področju delovanja
ETIMOLOGIJA: ↑partner
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pobúda -e ž (ȗ) kar povzroča kako dogajanje, delovanje: politične pobude;
pobuda za izobraževanje;
nosilec pobud / pobude in predlogi se zbirajo v tajništvu / dati pobudo; prevzeti pobudo za vsa dejanja / publ. na igrišču so imeli gostje več pobude so bili uspešnejši// prizadevanje, težnja po delovanju: preprečevati, zavirati pobude / nikoli ni pokazal nobene pobude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pobúda -e ž (ȗ) ~ za ustanovitev; publ. Gostje so prevzeli ~o na igrišču so bili uspešnejši
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pobúda -e
ž kar povzroča kako dogajanje, delovanje; prizadevanje, težnja po delovanju SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
pobȗda, f. die Anregung, der Impuls, Cig. (T.); p. čutov, der Sinnenreiz, Cig. (T.); neprestana p. občutil, Erj. (Som.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pobúdnost -i ž (ú) lastnost, značilnost pobudnega: odlikuje se z veliko pobudnostjo / pobudnost za ustvarjanje pobuda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
podnèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. knjiž. spodbuda, pobuda: to je bil zanj močen podnet;
podnet za kako dejanje / vse so storili na učiteljev podnet 2. nar. netivo: trske za podnet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
podžár -a m spodbuda, pobuda: Poszebni pod'sár i pogon je dao lutheránsztvi Thurzo Gyüri KOJ 1914, 125
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri«V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
PrimičevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [prímičeu̯], ženski spol [prímičeva], srednji spol [prímičevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prostórski ákt -ega -a m
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Protimikrobna odpornostProsimo vas za mnenje o slovenskem ustrezniku angleškega termina antimicrobial resistance , s katerim označujemo odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. V slovenščini se najpogosteje pojavljata dva ustreznika, in sicer odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom , ki je natančnejše, vendar opisno poimenovanje, in protimikrobna odpornost , ki je gospodarnejše, vendar po mnenju strokovnjakov pojma ne označuje ustrezno.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
referéndumski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na referendum: referendumski izid, rezultat;
referendumska pobuda;
referendumska zakonodaja;
referendumsko vprašanje / referendumsko območje / referendumski molk prepoved predvolilne propagande, navadno dan pred referendumom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Skupnostno vključevanjeZanima me slovenski ustreznik za angleški termin citizen engagement , ki označuje vključevanje laične javnosti v določeno aktivnost.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
spôdaj prisl. (ó) 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje; ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža in klet, v prvem nadstropju pa stanovanje; spodaj so vrata zaklenjena / v dolini je zagledal naselje, še bolj spodaj pa polja; daleč, globoko spodaj / s prislovnim določilom kraja: kolo imam spodaj v kleti; spodaj pod bregom; spodaj, tik ob odprtini / rešitev uganke je na tretji strani spodaj; podpiši se še ti tu spodaj / opombe glej spodaj na koncu strani pod besedilom
● pog., ekspr. pri operaciji so ji spodaj vse pobrali odstranili jajčnike, maternico; evfem. prijel jo je spodaj za spolovilo, zadnjico// izraža položaj pod čim: pokrila se je z debelo odejo in spodaj ji je bilo kmalu toplo; skrij se pod mizo, spodaj te ne bo nihče iskal / spodaj v rovu je zabobnelo / mrzlo je, zato se spodaj toplo oblecite oblecite toplo spodnje perilo; bila je samo v spalni srajci, spodaj ni imela nič 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal;
orodje s širokim, spodaj ravnim rezilom / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena 3. nav. ekspr. izraža manj pomemben družbeni položaj: spodaj se zavzemajo za hitrejše rešitve zadev;
menil je, da se spodaj dovolj misli na koristi skupnosti / človek spodaj ni imel nobenih pravic // izraža pripadnost socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: živeti čisto spodaj 4. v zvezi od spodaj izraža gibanje ali usmerjenosta) iz nižjega položaja v prostoru proti višjemu: od spodaj je slišal hrup avtomobilov;
od spodaj navzgor b) iz položaja pod čim: talna voda je tako narasla, da je od spodaj poškodovala zunanje rudniške naprave c) pog. iz manj pomembnega družbenega položaja: napredne težnje so prihajale od spodaj, iz vrst učiteljstva / pobuda za gradnjo je prišla od spodaj od občanov, krajanov; začel je čisto (od) spodaj in se povzpel do direktorja na najnižjem delovnem mestu; zavirati pobude od spodaj; prim. odspodaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
spodbodek [spodbọ̑dǝk]
(izpodbodek) samostalnik moškega spolamotiv, spodbuda, pobuda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stímul in stímulus -a m (ȋ) knjiž. 1. spodbuda, pobuda: sodelovanje ljudi je spodbujeno z ekonomskimi in socialnimi stimuli;
stimuli za razvoj znanosti 2. dražljaj: avdiovizualni stimuli;
dogajanje med stimulom in reakcijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stímul -a m (ȋ) neobč. spodbuda, pobuda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stímulans -a m (ȋ) 1. knjiž. spodbuda, pobuda: pohvala je bila zanj močen stimulans;
materialni, moralni stimulans 2. med. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma, spodbudilo: dati bolniku stimulans / stimulans za srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stímulans -a m (ȋ) neobč. spodbuda, pobuda; snov., zdrav. spodbudilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stimulánt -a m (ā) knjiž. 1. spodbuda, pobuda: ostra kritika zanj ni bila najboljši stimulant // spodbujevalec, pobudnik: ocenjevalec in stimulant otroške knjige 2. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans: uživati stimulante;
kontrola mamil in stimulantov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stimulánt2 -a m (á; ȃ á) neobč. spodbuda, pobuda; snov., neobč. spodbudilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
súnek -nka m (ȗ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko;
sunek proti obrazu;
sunek s kolenom, z roko;
sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih
♦ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
To se vas ne tiče – to se vas ne bo tikalo ...Zanima me, kako je pravilno ..., in sicer me zanima za naslednji primer:
to se vas ne tiče... Kako je pravilno za prihodnjik? to se vas ne bo tičalo ali to se vas ne bo tiklo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vzgíb -a m (ȋ) 1. malo zaznaven, rahel gib, zlasti navzgor: naredila je vzgib z roko;
z vzgibom glave je vrgel lase nazaj / pozdravil je z vzgibom glave // tak gib, s katerim se kaj izraža: ni prezrla niti najmanjšega vzgiba na njegovem obrazu; vzgib pričakovanja 2. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje v človeku: lastna doživetja so mu dala prve vzgibe za pisateljevanje;
čustveni, duhovni, idejni vzgibi;
notranji, zunanji vzgibi 3. kar se pojavi, začne, navadno kot nehoten psihofizični odziv, pobuda v človeku: začutila je rahel vzgib bolečine;
opazovati vzgibe svojih čustev;
pesnik prikazuje podzavestne vzgibe duše / ekspr. premagati vsak vzgib sovraštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zakonodájna pobúda -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zakónska iniciatíva -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zúnajstránkarski -a -o prid. (ú-ȃ) ki ni v stranki ali ne deluje v okviru stranke: zunajstrankarski kandidat;
zunajstrankarska osebnost;
zunajstrankarska pobuda / zunajstrankarski časnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.