pohlépnež -a m (ẹ̑) ekspr. pohlepen človek: bil je pohlepnež in brezsrčnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
samogôlt -a [samogou̯t] m (ȏ ō) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogolt in stiskač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
samogôltnež -a [samogou̯tnež-] m (ȏ) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogoltnež in brezsrčnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
samogôltnik -a [samogou̯tnik] m (ȏ) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik
● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
segôltnež -a [səgou̯tnež- in segou̯tnež-] m (ȏ) nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.