máliSSKJ -a -o prid. (ȃ) máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) do leta 2000
učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico
málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́)
delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev
málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih
málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr.
izraža veliko količino ali mero; velikoSSKJ: Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bájsa -e ž, člov. (ȃ) ekspr. debela ženska; bajsika: Če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa E ↑bájs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
božíčnicaSSKJ -e ž (ȋ) 1. denarni dodatek, ki se izplača delavcu ob koncu leta kot nagrada za delovno uspešnost, poslovni uspeh: izplačilo božičnice; Večina božičnic je bila izplačana kot del plače, s čimer so v sindikatih še posebej zadovoljni 2. prireditev z božično obarvanim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico: Pred polnočnico bi mladi naše župnije radi pripravili božičnico E (↑)božíčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
číli -ja m (ȋ) 1. feferonu podobna sorta paprike ali njeni drobni koničasti pekoči plodovi: pridelovati čili; svež čili; V posodi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo, ingver in čili 2. začimba iz zmletih posušenih plodov te rastline: ščepec čilija; Potrebujemo pol litra tekočega jogurta, kavno žličko čilija v prahu, po dve žlici sesekljanega svežega peteršilja in bazilike, 100 g nepraženih bučnih semen, sol, poper E ← agl. chili ← špan. chile ← indijan. (nahuatl) chilli
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon. ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E ↑dokapitalizíratidokapitalizacíjski délež -ega -a in dokapitalizácijski -ega m (ȋ, ẹ̑; á)
delež, s katerim se upravlja v procesu dokapitalizacije: Podjetje je v Moravske toplice vložilo 1,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotni dokapitalizacijski delež oziroma 8,7-odstotni delež v celotni masi kapitala delniške družbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dolgometrážec -žca m (ȃ) film. žarg. film, ki je dolg več kot 1800 m in traja približno uro in pol; dolgometražni filmSSKJ, dolgometražnikSSKJ: Poznam veliko režiserjev glasbenih videov, ki so se lotili dolgometražcev in ob tem drastično spremenili strukturo svojih snemanj E univerbizirano iz dolgometrážni fílm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
eléktroencefalografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; EEG (1): Po pol stoletja je elektroencefalografija še vedno osnovni pripomoček v diagnostiki epilepsij pri otrocih in mladostnikih E (↑)eléktroencefalográf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
fóra -e ž (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. v rodilniku preostala količina česa, še potrebna za dosego cilja: Pol leta imam fore, da ga prepričam 2. neresen, smešen, zabaven dogodek ali kratka, šaljiva zgodbica: pasti na foro dati se prevarati, ukaniti; vreči koga na foro z navadno neresnim, smešnim ali zabavnim dogodkom prevarati, ukaniti koga; za foro izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom; Imam eno foro, ki jo spustim na začetku, da preizkusim občinstvo 3. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvoSSKJ: Sploh ne vem, v čem je fora E v prvem pomenu ← nem. vor 'pred', osamosvojeno iz vorgeben 'določiti, dati prednost', vorhaben 'nameravati' ipd., v drugem pomenu ← hrv., srb. fóra, prvotno 'prednost', ← nem. vor 'pred'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
hŕsk -a m (ȓ) nav. mn. hrustljava, na pol prerezana, še enkrat pečena štručka: Njen vsakdanji kruh je ržen, črn ali polnozrnat, pa tudi različni hrski, ki ji teknejo skupaj z namazi iz skute E po imenu izdelka Hrski® proizvajalca Žito
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
intercity1 -ja cit. [íntersíti] m (ȋ-ȋ) hiter, udoben vlak, ki ustavlja samo na pomembnejših postajah: vozovnice za intercity; Konec leta bo intercity razdaljo prevozil v uri in pol E ← agl. intercity iz (↑)inter… + city 'mesto, velemesto'; prvotno v Veliki Britaniji kot ime železniške mreže InterCity (od 1950)intercity2 -- v prid. rabi
Intercity vlak Pohorje bo po novem vozil od Gradca do Kopra in nazaj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
karámbola -e ž (ȃ) rumeni tropski sad zvezdaste oblike: Karambole operete in narežete na kolobarje, široke približno pol centimetra E ← port. carambola (morda prek agl. ali nem.) ← marat. karambhal < stind. karmaphala
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
klementína -e ž (ȋ) južno drevo, križanec mandarine in pomaranče, ali njegov sad: Miklavž in njegovi spremljevalci so med otroke razdelili pol tone klementin E ← frc. clémentine, verjetno po vrtnarju Clémentu Rodieru (1839–1904)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
koncesnína -e ž (ī) plačilo koncesionarja koncendentu: plačevati koncesnino; V proračun občine se bo vsako leto nateklo približno pol milijona evrov koncesnine za posekan les v kočevskih gozdovih E (↑)koncesíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kúng fú -- -ja in kúngfú -ja m (ȗ, ȗ) različne kitajske borilne veščine za samoobrambo: mojster kung fuja; Že cel teden nisem bil na treningu kung fuja, kar se mi v dobrem letu in pol, odkar treniram, še ni zgodilo E ← agl. kung fu ← kit. gongfu 'veščina' iz gong 'delo, dosežek' in fu v pomenu 'mož'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
naplávati se -am se dov. (ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po plavanju: naplavati in nasončiti se; Zvečer v vodi preživijo uro in pol: to je ravno dovolj, da se ohladijo, naplavajo in načofotajo E (↑)plávati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
okúženSSKJ -a -o prid. (ȗ) 1. ki ga prizadene računalniški virus: okuženi računalnik; okužena datoteka; Filter preprečuje širjenje virusa do naših uporabnikov in razširjanje okužbe v primeru, da je okužen sistem uporabnika klicnega dostopa 2. ekspr. ki zaradi predhodne vpletenosti, že izdelanega mnenja o določeni sodni zadevi ne sme sodelovati v z njo povezanem sodnem procesu: okužen sodnik; Sodbo celjskega sodišča, s katero je bil maja lani obsojen na osem let in pol zapora, je višje sodišče razveljavilo, ker je bil sodni senat okužen s podatki iz predkazenskega postopka E (↑)okúžiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pôlávtocésta -e [pou̯au̯tocesta] ž (ȏ-ȃ-ẹ́) hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polovična avtocesta: Edini argument koncesionarja, da lahko poimenuje to sedem metrov široko dvopasovnico varčna polavtocesta, je, da nima nivojskih križišč E (↑)pol... + (↑)ávtocésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pôlcitátni -a -o [pou̯citatni] prid. (ȏ-ȃ) jezikosl. ki je prevzet iz tujega jezika in se samo v priponskoobrazilnem delu prilagodi jeziku prejemniku: polcitatna beseda; Polcitatna lastna imena pregibamo po pravilih slovenskega jezika E (↑)pol... + (↑)citáten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pôlčŕni -a -o [pou̯čərni] prid. (ȏ-ŕ) v zvezi polčrni kruh kruh iz polbele moke; polbeli kruhSSKJ: črni ali polčrni kruh; hlebec polčrnega kruha; Ta nadev se posebej dobro maže na polčrni kruh E (↑)pol... + (↑)čŕn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pôlpúli -ja [pou̯puli] m (ȏ-ȗ) tanjši pulover z višjim ovratnikom: Drugi ropar je bil kakih 10 cm nižji, bolj atletske postave, v temnih športnih hlačah in polpuliju z dolgimi rokavi, obut pa v temne čevlje E (↑)pol… + (↑)púli
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pôlvíkanje -a [pou̯vikanje] s (ȏ-ȋ) jezikosl. vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini; pogovorno vikanjeSSKJ, polovično vikanjeSSKJ: Poleg tikanja in vikanja je v rabi tudi polvikanje: Gospa, boste sedla? E (↑)pol… + (↑)víkanje1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
žurêr -ja m, člov. (ȇ) pog. kdor rad preživlja čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: neutrudni žurerji; nočni žurer; Najbolj zagreti žurerji so se začeli zbirati že uro in pol pred časom, ko so zaposleni v diskoteki sploh začeli prodajati vstopnice E ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.