Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?

Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.

Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...

Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Ali je treba pri decimalno zapisanih številih vedno uporabiti rodilnik ednine? Zdi se mi, da se v prvem primeru spodaj rodilnik nekako »zatakne« pri branju, (še posebej, če bi bila številka npr.

5,5 milijona). Na primer:

1. Turčija več kot 2,5 milijonA sirskim beguncem zagotavlja gostoljubnost in pomoč. 2. Turčija več kot 2,5 milijonOM sirskim beguncem zagotavlja gostoljubnost in pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Samostalnik za decimalno številko je vedno v rodilniku ednine. Torej je tudi pridevnik v rodilniku ednine: prevoženega 242,5 kilometra, preskočenega 2,32 metra in plačanega 2,2 evra, kajne? Je tako tudi v teh primerih:

• Po prevoženega 242,5 kilometra je bil najboljši francoski kolesar.
• V skoku v višino pa je s preskočenega 2,32 metra zmagal Rožle Prezelj.
• Zaradi plačanega 2,2 evra je planil v jok.

Bi to brali: po prevoženega dvesto dvainštirideset celih pet kilometra, s preskočenega dve celi dvaintrideset metra, zaradi plačanega dve celi dve evra? Ali kako?

Pridevnik bi lahko izpustili, pa ga nočemo.

Pa še to. Kako preberemo: Tečaj se je ustavil pri 2,3 EUR?

Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:

to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Katera oblika stavka je pravilna:

• med enajsto in prvo uro
• med enajsto in eno uro

Ne bom sugeriral, katero obliko uporabljam sam oz. katera se mi zdi edina logična, vendar pogosto slišim uporabljeno tudi alternativno varianto, kar je v meni v zadnjem času vzbudilo dvom o pravilnosti lastnega izražanja. Prosil bi tudi za argumentirano podkrepitev odgovora in/ali protiargumente alternativi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.

Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.

Podobno je še pri dveh stavkih:

... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.

... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.

Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?

Najlepša hvala za odgovor!

Pri pisanju vodičev se ne moremo zediniti o zapisu trajanja: običajno zapisujemo skrajšan opis trajanja 1 h 30 min, redkeje se uporablja zapis z decimalno vejico, 1,5 h. Na terenu pa je velikokrat najti oznako 1.30h za istih 90 minut – je ta zapis (1.30h za uro in pol) pod kakršnim koli pogojem pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

V zadnjem času sem že nekajkrat slišala v medijih, da so besedi, kot sta tal in del, izgovarjali kot [tau] in [deu], npr. delavci niso zaključili gradbenih deu in žoge ni pobral s tau. Je to pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...).

Primer za mobilni telefon:

• Mobilni telefon:
• Mobilni tel.:
• Prenosni telefon:
• Prenosni tel.:
• M:
• GSM:
• Št. mobilnega telefona:
• Št. mobilnega tel.:

Zanima me tudi zapis same številke, in sicer za slovensko in mednarodno rabo.

Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih

Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimskisporazumi, ženevske ali Ženevskekonvencije?

Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaškekonvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaškekonvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini

vendar tudi

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kako bi pravilno tvorili pridevnik iz nekdanjega imena za Tokio "Edo". Predvsem ko gre za poimenovanje določenega obdobja v japonski zgodovini, ki se navezuje nanj (an. "the Edo period").

Bi lahko uporabili zgled Toledo-toledski? Je dopustno reči "v času Eda"? Je dopustno zapisati "v času/obdobju Edo," kot zasledimo recimo v članku na naslovu https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Japonske.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

iImam pravopisno/etimološko vprašanje za matematični/splošni termin tretjina. Zanima me, zakaj se v besedo tretjina vriva črka j. Omenjena črka se v termin vriva kakor iz vrstilnega števnika tretji/tretja/tretje, vendar pa gre za samostojen (vsaj za moje pojme) samostalnik, ki označuje enoto, sicer del celote. Delež celote je zame tretina, kot je na primer polovica:

Torto damo na pol – dobimo polovici. Torto damo na tri dele – dobimo tri tretine.

Prihaja morda izvor besede iz poimenovanja zadnjega dela, ki prinaša celoto – tretjega dela? Zadnji del je tretji del – zadnja tretjina.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanima me, kako pišemo ime Mariupol' kot Mariupol ali Mariupolj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Vem, da ste na podobna vprašanja že odgovarjali, vendar me vseeno zanima, ali je sledeče pravilno: Potovanje je trajalo 7,5 leta (zanima me oblika leta).

(Slogovno je sicer ustrezneje sedem let in pol, ampak zanima me zapis v taki obliki.)

Glede na pogostost obeh različic naslednjih nagovorov me zanima, kateri izmed njih je pravilen, v primeru, da se pridevnik nanaša na oba sledeča samostalnika. Drage dame in dragi gospodje. ali Drage dame in gospodje. Bi lahko rekli, da sta zaradi pogostosti uporabe pravilna oba ali gre zgolj za pogosto napako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kako se fonetično napiše Dolenjska?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanima me, čemu v slovenskem jeziku nimam ustreznega nedovršnika za glagol prelesti oz. v slovarju najdem le lesti čez, preko.

Zanima me, kako pravilno izgovorimo 1 ‰. En promil ali en promile.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanima me etimološki izvor besede pameten.

Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

V spodnjem stavku me zanima, kaj v osebku predstavlja jedro in kaj prilastek:

• Glavnina padavin je za nami.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Besedi popoldan in popoldne. Laična raba med samostalnikom popoldan in prislovom popoldne ne ločuje najbolje, sploh ker se vsiljuje še samostalniška oblika srednjega spola popoldne (torej enaka prislovu). Kaj svetujete?

Kako sloveniti besedo wellness?

Zasledila sem namreč, da je dostikrat že v uporabi poslovenjena oblika velnes ali pa turizem dobrega počutja. Sama bi besedo uporabljala v magistrskem delu in me zanima, ali je v obliki velnes primerna za uporabo v takšnem besedilu? Poleg tega bi moje delo obravnavalo implementacijo velnes programa na delovnem mestu in zato poimenovanje/prevod kot »turizem dobrega počutja« ne pride v poštev.

Prosim za vaše strokovno mnenje glede rabe besede velnes.

Če pri istem bolniku merimo krvni pritisk trikrat na dan ... Ali bomo rekli, da smo merili pritisk trikrat na dan, ali da smo merili pritiske trikrat na dan? Katera trditev je pravilna in zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kako zapišemo lastno ime McDonald's v primeru Jedli smo v McDonald'su?

Zanima me, kako je prav:

• z otroki, starimi 2–3 let ALI
• z otroki, starimi 2–3 leta?

Torej, let ali leta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:

• Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
• Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
• Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
• Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
• Čerkasi,
• Čeboksari,
• Jyväskylä.

Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.

V pravopisnem slovarju 2001 je zapisano ime države Sávdska Arábija, tako tudi v pravopisnem členu 185. V Jezikovni svetovalnici (tudi 12. 12. 2016) ste v odgovoru na vprašanje o zapisu Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo, zapisali:

»V slovenskem jezikovnem prostoru se glede standardizirane oblike zemljepisnih imen posvetujemo s komisijo Vlade Republike Slovenije za zemljepisna imena. Navadno njihove odločitve objavlja Geodetska uprava.«

V teh virih pa je ime države Saudova Arabija: Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav, že pred to knjigo v Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije, tudi v znanstveni monografiji Slovenski eksonimi, pa seveda tudi v razpredelnici slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena.

Kako se odločiti? Katero obliko upoštevati? Bodo v novem pravopisu upoštevane samo standardizirane oblike zemljepisnih imen?

Uporabljeni viri

• Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav (9. 12. 2016),
• Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije (9. 12. 2016), Slovenski eksonimi (9. 12. 2016),
• razpredelnica slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena: http://ungegn.zrc-sazu.si/ (12. 12. 2016)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanima me, kakšna je razlika med naslednjima dvema stavkoma:

Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne zdrsne dol.Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne bi zdrsnil dol.

Ali je prva oblika, torej tista s sedanjikom v odvisnem stavku, res bolj slovenska in značilna za lepše izražanje v slovenščini? Ali pa gre le za odtenke in za razliko v pomenu – in dopušča stavek s pogojnikom »več verjetnosti«, da bo tovor zdrsnil dol?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Iščem primerno in ustrezno slovensko besedo, ki bi nadomestila angleško različico "counterpart" v naslednjih primerih:

• Male and female are counterparts of love.
• A man can teach men many things, but when women, who are the counterparts of men, look at men, they can feel it strongly and clearly, so they can teach men well.
• Parents want their children to love them, honor them, serve them, care for them, become their counterpart of love as children, and listen to them well.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Iz radia sem zvedel, da pripravljate novo izdajo Slovenskega pravopisa, zato bi vas rad opozoril na zame problem v sedaj veljavni izdaji SP. Ob geslu Santa Fe (mesto v ZDA in še kje) stoji, da je moškega spola in se sklanja Santa Feja ... Fe v izvirniku španščini je ženskega spola, ženskega spola pa je tudi v slovenskem prevodu: nada, vera, ali morda srednjega: upanje. Ko sem pred kakimi desetimi leti pri svojem poklicnem pisanju naletel na to vprašanje, sem se za razlago, po katerem pravilu bi naj bil Santa Fe moškega spola, obrnil na takratno oddajo Minute za jezik na TV Slovenija. Več kot pol leta so mi obljubljali odgovor, a ga nikoli nisem dobil. Povprašal sem tudi nekaj znanih slovenistov, a mi niso znali pojasniti. Ko sem sam brskal za odgovorom, sem ugotovil, da je enako navajal že pravopis iz leta 1962, zato sumim, da so urejevalci SP 2001 geslo enostavno prepisali. Zato vas prosim, da pri urejanju nove izdaje tega vprašanja ne spregledate! Vesel bom, če mi boste zadevo pojasnili osebno, že pred izdajo nove izdaje SP.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Ali je pravopisno ustrezno, da se ob uporabi vejice pri naštevanju, tudi pred zadnjo našteto stvarjo uporabi vejico namesto veznika in.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Prijazno vas prosim za pojasnilo, ali se pred zvezo »bodisi da« piše vejica ali ne. Primer:

• Kandidat odda prijavo/,/ bodisi da jo v pdf-formatu pošlje na navedeni naslov/,/ bodisi da jo odda z elektronskim obrazcem.

Kaj pa v tem primeru:

• Mislim, da ne razumete prav mojih besed/,/ ali da jih nočete razumeti.

In še:

• Pričakovali bi ali vašo potrditev zapisanega/,/ ali da nam sporočite, da stvar ni več aktualna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?

Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"

Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanima me, kako to, da se besedica Saint v poslovenjenih izrazih zapisuje kar na tri različne načine: saintsimonist, sanpavlija, senžermenski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kako se piše poljud (po očetu Jud, po materi Slovenec)? Morda tako kot Neslovenec? Beseda je nastala v povezavi z romanom Čudežni Feliks.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zanima me, kako zapisovati necele ure v obliki števnika. Pri celih urah zapisujemo npr. ob 8. uri. Zanima me, ali je ustrezno tudi npr. ob 8.45. uri. Verjetno bi bila najboljša rešitev ob 8.00 in 8.45 – torej ne v obliki števnika, a me vseeno zanima, kako je z obliko števnika. V določenih kontekstih je oblika 8.00 »preformalna« in je bolje zapisati ob 8. uri. Da bi bila raba poenotena, me torej zanima, ali je ob 8.45. uri ustrezno.

Zanima me pravilen številčni zapis za pol evra. Ali to zapišem kot npr. 1,50 EUR ali kot 1,5 EUR? Ali sploh obstajajo kakšna navodila? Če ja, kje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.