Tiskanje

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka]

kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka

1.1.

;

SINONIMI:

čičerka

ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑čičerka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

endívija endívije samostalnik ženskega spola [endívija]

1.

glavnata solata z daljšimi čvrstimi listi z nazobčanim robom

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

1.

kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krávica krávice samostalnik ženskega spola [krávica]

1.

ekspresivno krava

2.

podoba, predmet, ki predstavlja kravo

STALNE ZVEZE: pasti kravice
FRAZEOLOGIJA: Najprej štalca, potem pa kravca.
ETIMOLOGIJA: ↑krava

šatráj glej šetráj

balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək]

1.

navadno ekspresivno balon, zlasti manjši

2.

manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom

3.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon

4.

nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave

ETIMOLOGIJA: ↑balon

izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]

1.

povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa

2.

v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini

3.

ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več

4.

v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več

5.

ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa

6.

v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja

FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

kílav kílava kílavo pridevnik [kílau̯ kílava kílavo]

1.

ekspresivno ki je telesno šibkejši, bolehen

2.

slabšalno ki je neskladen s pričakovanji, nekvaliteten, komaj še zadovoljiv

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑kila

émentalski émentalska émentalsko pridevnik [émentalski]
STALNE ZVEZE: ementalski sir
ETIMOLOGIJA: ↑emental(ec)

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo

1.1.

2.

navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3.

manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

spongifórmni spongifórmna spongifórmno pridevnik [spongifórmni]
STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, spongiformna encefalopatija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. spongiform, iz lat. spongia, spongea ‛goba’, to prevzeto iz gr. spongiá iz spóngos + ↑forma

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

bíoenergíja bíoenergíje samostalnik ženskega spola [bíjoenergíja]

1.

univerzalna kozmična energija, ki jo ima, oddaja organizem

1.1.

2.

iz energetike energenti, pridobljeni iz organskih materialov zlasti rastlinskega izvora

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bioenergie, angl. bioenergy, iz ↑bio... + ↑energija

borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc]

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: bor

STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkovati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkovati

FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkavati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkavati

FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati

čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]

1.

užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen

1.1.

;

SINONIMI:

divji česen

ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...

čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

3.

zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka]

1.

kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerika

1.1.

;

SINONIMI:

čičerika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]

1.

priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela

2.

užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik

2.1.

3.

vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka

4.

kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela

5.

ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik

STALNE ZVEZE: orjaški dežnik
ETIMOLOGIJA: ↑dež

gígabájtni gígabájtna gígabájtno pridevnik [gígabájtni]

1.

ki lahko shrani (vsaj) en gigabajt podatkov

1.1.

del pridevniške zloženke v obliki n-gigabajtni

gigabajtov

ETIMOLOGIJA: ↑gigabajt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hòjladrí medmet

1.

ponazarja veselo razpoloženje, razposajenost

2.

kot pridevnik, ekspresivno ki je lahkoten, zabaven, navadno brez umetniške vrednosti

FRAZEOLOGIJA: na hojladri
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto in prenarejeno iz bav. nem. Hallodri ‛nezanesljiv moški, vetrnjak’, morda iz Allotria ‛neumnost’

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež

1.1.

;

SINONIMI:

sladki janež

1.2.

;

SINONIMI:

sladki janež

2.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež

STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...

jástog jástoga samostalnik moškega spola [jástok jástoga]

1.

velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. *h2osth2n̥kó- ‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

kamílica kamílice samostalnik ženskega spola [kamílica]

1.

zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. Chamomilla recutita; SINONIMI: navadna kamilica, iz botanike prava kamilica

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: navadna kamilica, pasja kamilica, prava kamilica, rimska kamilica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na zemlji’ + mē̃lon ‛jabolko’ - več ...

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc]

1.

na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha

2.

skrajni, končni del česa

2.1.

2.2.

navadno v množini

3.

Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega površja

3.1.

4.

iz zoologije zadnji sekalec konja

STALNE ZVEZE: beli krajec
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]

1.

odrasla samica goveda

2.

slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]

1.

priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mávrah mávraha samostalnik moškega spola [máu̯rah]

1.

užitna, spomladi rastoča votla goba s svetlo rjavim podolgovatim klobukom, ki spominja na satje; primerjaj lat. Morchella esculenta; SINONIMI: iz biologije užitni smrček

1.1.

2.

votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini klobuka; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: iz biologije smrček

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Maurache ali srvnem. maurache, morda prevzeto iz roman. *mauricula v pomenu ‛Mavrčica’ iz Maurus ‛Maver’ po temnejši barvi klobuka - več ...

netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír]

miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera

STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...

njórka njórke samostalnik ženskega spola [njórka]

pingvinu podobna vodna ptica, ki živi na obalah severnih morij; primerjaj lat. Alcidae

STALNE ZVEZE: mala njorka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. njȏrka, iz njòriti ‛potapljati se’, nar. različice od nòriti

ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]

1.

zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič

1.1.

;

SINONIMI:

vrtni ognjič

1.2.

STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

po predlog [po]
I. z mestnikom

1.

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

3.

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

4.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

1.

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti

1.1.

;

SINONIMI:

očistiti

FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pôlcilínder pôlcilíndra samostalnik moškega spola [pôu̯cilíndər]

na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: manj formalno melona

ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑cilinder v pomenu ‛pokrivalo’

pôlkmèt pôlkméta samostalnik moškega spola [pôu̯kmèt]

kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo

ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑kmet

špagétni špagétna špagétno pridevnik [špagétni]
STALNE ZVEZE: špagetna buča
ETIMOLOGIJA: ↑špaget

uhàt uháta uháto pridevnik [uhàt]

ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje

STALNE ZVEZE: rjavi uhati netopir, uhati klobučnjak, uhati netopir
ETIMOLOGIJA: ↑uho

vèlemójster vèlemójstra samostalnik moškega spola [vèlemójstər]

1.

najvišji naziv, ki ga šahistu podeli mednarodna šahovska organizacija

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem zelo dober, najboljši

ETIMOLOGIJA: iz drugih slovan. jezikov prevzeto vele- ‛veliko-’ k velik + ↑mojster

vídra vídre samostalnik ženskega spola [vídra]

manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologije evrazijska vidra

STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra
FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. *vydra iz ide. *ūdrah2, *ūdro‑ iz ide. u̯odr̥ ‛voda’, tako kot stind. udrá‑ ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ū́dra, nem. Otter, angl. otter; v frazemu = nar. bolg. vidra ‛izvir’ iz pslov. *vydrati *‛teči, dreti ven’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]

1.

neformalno, navadno slabšalno ženska

1.1.

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno babnica

2.

neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti

STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]

1.

sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bedastôča bedastôče in bedastóča bedastóče samostalnik ženskega spola [bedastôča] in [bedastóča]

slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalno oslarija

ETIMOLOGIJA: ↑bedast

brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]

1.

izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa

1.1.

;

SINONIMI:

brisačka

FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: ↑brisati

cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki ciklični

2.

v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

4.

v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč

STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čebelárjenje čebelárjenja samostalnik srednjega spola [čebelárjenje] in [čəbelárjenje]

gojenje čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

ETIMOLOGIJA: ↑čebelariti

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

črnogléd1 črnogléda črnoglédo pridevnik [čərnoglét čərnogléda čərnoglédo]

1.

ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: pesimističen

1.1.

;

SINONIMI:

pesimističen

ETIMOLOGIJA: ↑črn + ↑gledati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čudák čudáka samostalnik moškega spola [čudák]

kdor se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje

ETIMOLOGIJA: ↑čudo

dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]

1.

denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav

1.1.

2.

denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine

3.

ekspresivno denar

FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

divizíja divizíje tudi divízija divízije samostalnik ženskega spola [divizíja] tudi [divízija]

1.

večja vojaška enota, ki je sestavljena iz brigade in samostojnih polkov

2.

iz ekonomije del, odsek podjetja, ki prestavlja zaokroženo celoto, zlasti na kakem področju, območju, v okviru njegove kapitalske strukture

3.

skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih primerljive ekipe, posamezniki, ekipe z istega območja, ali tekmovanje v okviru take skupine

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Division in frc. division ‛razdelitev’ iz lat. dīvīsiō ‛razdelitev’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški]

1.

ki je v zvezi z dramaturgi ali dramaturgijo 1.

ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti

ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

formatírati formatíram nedovršni in dovršni glagol [formatírati]

1.

iz računalništva in informatike spremeniti, ponastaviti datotečni sistem nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo

2.

ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. format, glej ↑format

jekleníca jekleníce samostalnik ženskega spola [jekleníca]

jeklena vrv

ETIMOLOGIJA: ↑jeklen

kákanje kákanja samostalnik srednjega spola [kákanje]

1.

evfemistično izločanje odvečnih snovi iz črevesja po prebavljanju

1.1.

evfemistično

ETIMOLOGIJA: ↑kakati

kikiríkijev kikiríkijeva kikiríkijevo pridevnik [kikiríkijeu̯ kikiríkijeva kikiríkijevo]

ki je iz kikirikija1 1.1. ali vsebuje kikiriki1 1.1.; SINONIMI: arašidov

ETIMOLOGIJA: ↑kikiriki

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kódrast kódrasta kódrasto pridevnik [kódrast]

1.

ki ima kodre1 1.

2.

ki spominja na koder1 1. ali je tak kot pri kodru1 1.

3.

v obliki kodrasti ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: nakodran, skodran

STALNE ZVEZE: kodrasti pelikan
ETIMOLOGIJA: ↑koder

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

konfinácija konfinácije samostalnik ženskega spola [konfinácija]

v obdobju 1. in 2. svetovne vojne prisilno, nadzorovano bivanje kje, zlasti kot kazen

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Konfination) iz srlat. confinatio, glej ↑konfinirati

kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja]

1.

vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna

1.1.

2.

iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa

ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz ↑kotel ali h ↑kot - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krškopóljski krškopóljska krškopóljsko pridevnik [kərškopólski]

1.

ki je v zvezi s krškopoljskim prašičem

1.1.

krškopoljskega prašiča

STALNE ZVEZE: krškopoljski prašič
ETIMOLOGIJA: po dolini Krško polje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

manšéta manšéte samostalnik ženskega spola [manšéta]

1.

spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, bluzi

1.1.

2.

kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, zaščito pred zunanjimi vplivi

3.

del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ovije okrog nadlahti

4.

skupina mišic in njihovih kit v ramenskem sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; SINONIMI: iz anatomije rotatorna manšeta

STALNE ZVEZE: rotatorna manšeta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Manschette iz frc. manchette, iz manche ‛rokav’ - več ...

markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija]

barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti

STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: ↑markirati

mukotŕpen mukotŕpna mukotŕpno pridevnik [mukotə̀rpən]

ki povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mȕkotr̄pan iz ↑muka + ↑trpeti

mukotŕpno prislov [mukotə̀rpno]

takó, da povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa

ETIMOLOGIJA: ↑mukotrpen

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]

1.

oddati ali začeti oddajati glas, zvok

2.

odzvati se na klic, poziv

3.

javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi

5.

dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji]

1.

ki je v zvezi z opicami 1.

STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pesimíst pesimísta samostalnik moškega spola [pesimíst]

kdor vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimist iz frc. pessimiste, glej ↑pesimizem

pešáčenje pešáčenja samostalnik srednjega spola [pešáčenje]

1.

premikanje brez prevoznega sredstva, s hojo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pešačiti

pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]

1.

premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pešak

plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek

1.1.

;

SINONIMI:

plitek

2.

ki ima manjšo intenzivnost, vpliv

3.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek

4.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek

5.

v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek

6.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek

6.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podmèt podméta samostalnik moškega spola [podmèt]

zmes za zgostitev jedi, navadno iz moke in vode

ETIMOLOGIJA: iz podmetati iz ↑metati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]

1.

potresti z moko ali povaljati v moki

2.

dodati moko med kuhanjem

ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preríjski preríjska preríjsko pridevnik [preríski]

ki je v zvezi s prerijo

STALNE ZVEZE: prerijski pes
ETIMOLOGIJA: ↑prerija

prežgánka prežgánke samostalnik ženskega spola [prežgánka]

juha iz na maščobi prepražene moke, vode, navadno z dodatkom žvrkljanih jajc

FRAZEOLOGIJA: kdo je po prežganki priplaval
ETIMOLOGIJA: ↑prežgati

razstrúpljanje razstrúpljanja samostalnik srednjega spola [rasstrúpljanje]

1.

proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljevanje

2.

proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi, odstranijo od kod ali se razgrajujejo

ETIMOLOGIJA: ↑razstrupljati

sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]

tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute

STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sírov sírova sírovo pridevnik [sírou̯ sírova sírovo]

1.

ki je v zvezi s sirom1 1.; SINONIMI: sirni

1.1.

sira1 1.

sir1 1.

;

SINONIMI:

sirni

2.

ki je iz skute 1. ali vsebuje skuto 1.; SINONIMI: sirni, skutni

ETIMOLOGIJA: ↑sir

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skódran skódrana skódrano pridevnik [skódran]

1.

ki ima kodre1 1., je oblikovan v kodre1 1.; SINONIMI: nakodran

1.1.

navadno ekspresivno

kodre1 1.

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno nakodran

2.

v obliki skodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, nakodran

ETIMOLOGIJA: ↑skodrati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

spoprijateljíti se spoprijateljím se in spoprijáteljiti se spoprijáteljim se dovršni glagol [spoprijateljíti se] in [spoprijáteljiti se]

1.

navezati s kom tesne, zaupne stike

2.

ekspresivno zaradi pogoste uporabe spoznati, sprejeti kot svoje

ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj

tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika

1.1.

;

SINONIMI:

gomoljika

2.

čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom

STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tòp1 tôpa samostalnik moškega spola

1.

orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj

2.

naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa

3.

šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici

FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...

tuberkulóza tuberkulóze samostalnik ženskega spola [tuberkulóza]

nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. tuberculosis, iz lat. tūberculum ‛majhna grba, tvor’, iz tūber ‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre ‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

úvala úvale samostalnik ženskega spola [úvala]

1.

iz geografije kraška kotanja nepravilne oblike z neravnim dnom in sklenjenim obodom, dolga do nekaj kilometrov in globoka nekaj deset metrov

2.

manjši morski zaliv, nastal v delno potopljeni kraški kotanji

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. ȕvala ‛dolina z ravnim dnom’ in ‛manjši morski zaliv’ iz uváliti v pomenu ‛vriniti, zavaliti noter’ iz ↑valiti - več ...

večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]

1.

jesti večerjo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑večerja

vêrzni vêrzna vêrzno pridevnik [vêrzni]

ki je v zvezi z verzom 1.

STALNE ZVEZE: verzni prestop
ETIMOLOGIJA: ↑verz

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]

navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva

STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...

WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀]

1.

urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z WC-jem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]

1.

sunkovit trk s čim

2.

dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar

2.1.

2.2.

3.

rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama

3.1.

4.

izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo

4.1.

5.

ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet

6.

ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti

7.

neformalno kdor je pod vplivom mamil

STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

žámet žámeta samostalnik moškega spola [žámet]

1.

tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: svileni žamet
FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...

žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje]

1.

oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

ámm; in êmm medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru

2.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um

bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser]

1.

velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser

2.

hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar

3.

iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor

STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...

góbčen góbčna góbčno pridevnik [gópčən]

1.

slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno, predrzno

2.

ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, odločno, prepričljivo

ETIMOLOGIJA: ↑gobec

hávba hávbe samostalnik ženskega spola [háu̯ba]

1.

neformalno del avtomobila, pritrjen na karoserijo, ki pokriva motor ali prtljažni prostor

2.

neformalno večjemu pokrivalu podobna električna priprava za sušenje las

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...

júr júrja samostalnik moškega spola [júr]

1.

manj formalno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno jurček

2.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jurček

ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime

káčica káčice samostalnik ženskega spola [káčica]

1.

kačji mladič

2.

kar spominja na manjšo kačo

3.

iz zoologije členonožec z daljšim valjastim telesom in večjim številom parnih nožic, ki živi zlasti na vlažnih tleh in se v nevarnosti lahko zvije v kroglico; primerjaj lat. Diplopoda

STALNE ZVEZE: železna kačica
ETIMOLOGIJA: ↑kača

kalvadós kalvadósa; tudi calvados samostalnik moškega spola [kalvadós]

žgana pijača iz jabolk, po izvoru iz Francije

ETIMOLOGIJA: ↑calvados

kaméla kaméle samostalnik ženskega spola [kaméla]

kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: iz zoologije velblod

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamel in lat. camēlus iz gr. kámēlos, to prevzeto iz nekega semitskega jezika, verjetno akadščine - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kílavo prislov [kílavo]

1.

ekspresivno takó, da kdo deluje telesno šibek, bolehen

2.

slabšalno takó, da je neskladno s pričakovanji, nekvalitetno, komaj še zadovoljivo

ETIMOLOGIJA: ↑kilav

konjárka konjárke samostalnik ženskega spola [konjárka]

ženska, ki se ukvarja z oskrbovanjem, urjenjem konj, navadno poklicno

ETIMOLOGIJA: ↑konjar

kŕplja kŕplje samostalnik ženskega spola [kə̀rplja]

navadno v množini ploščat ovalen pripomoček za hojo po snegu, ki zaradi večje površine preprečuje ugrezanje

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȑplja, star. češ. krpě < pslov. *kъrpľa iz ide. baze *kerh1p- ‛kos usnja ali tkanine; čevelj’ tako kot litov. kùrpė, latv. kur̃pe, stprus. kurpe ‛čevelj’, sorodno z gr. krēpís ‛čevelj, temelj’, lat. carpisculum ‛vrsta obuvala’, stir. cairem ‛čevljar’, stnord. hriflingr ‛čevelj’ - več ...

okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati]

1.

enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko

2.

ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu

3.

ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...

pešák pešáka samostalnik moškega spola [pešák]

1.

vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: starinsko pešec

2.

manj formalno šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: kmet

3.

ekspresivno kdor je izkoriščan, za kaj izrabljen, zlasti kot eden od množice vodenih, navadno družbeno in ekonomsko šibkejših oseb

4.

kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešec

5.

kot prislov v obliki pešaka, pešake, neformalno brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: peš

ETIMOLOGIJA: ↑peš

polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]

1.

gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode

1.1.

STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pôlópica pôlópice samostalnik ženskega spola [pôu̯ópica]

iz zoologije manjši sesalec z oprijemalnimi okončinami in velikimi očmi, ki lovi ponoči in se prehranjuje zlasti z žuželkami; primerjaj lat. Prosimiae

ETIMOLOGIJA: ↑pol + ↑opica

pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôu̯zapə̀rt]

1.

ki ni povsem zaprt

2.

v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim

3.

v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, uporabi predvideva, dopušča določena odstopanja, olajšave, ugodnosti

4.

v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje posameznih elementov

ETIMOLOGIJA: ↑pol + ↑zaprt

stópica stópice samostalnik ženskega spola [stópica]

iz literarne vede osnovna metrična enota verza, sestavljena iz vsaj enega poudarjenega in nepoudarjenega zloga

ETIMOLOGIJA: ↑stopa

tùc medmet

1.

ponovljeno posnema zvoke plesne elektronske glasbe

2.

kot samostalnik, podvojeno, neformalno elektronska plesna glasba

2.1.

kot samostalnik

podvojeno

neformalno

3.

kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki se izvaja hitreje in z izrazitimi ritmičnimi poudarki

3.1.

kot pridevnik

podvojeno

neformalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. tuc tuc (tuc), imitativnega izvora in naslonjeno na ponovljeni velelnik tuc(i) glagola tȗći ‛tolči’