Tiskanje

bẹlìč, -íča, m. 1) kleine silberne Scheidemünze: alter Silberpfennig, Jarn.; pol beliča = ein Heller, Guts.; ali se ne kupita dva vrabca za en belič? Jap.; — übhpt. eine kleine Münze: nemam beliča, ich habe keinen Heller; — 2) die Kreuzente, der Sägetaucher (mergus albellus), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bogat -a prid. bogat: en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš: enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

búča,* m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

celjščák, m. celjski vagan, = pol vagana, mernik, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cȋba (dodatek k slovarju), dodaj: = pol jedrca orehovega, Cerkljansko-Štrek. (Let.); — prim. bav. zib zib! Lockruf für das Hausgeflügel, Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

denarič [dǝnárič] (dinarič) samostalnik moškega spola

kovanec za pol groša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drvẹ́nka, f. = drevenka, der Metzen (eigentl. hölzernes Maß), Mik.; (pol vagana, Ormož).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dvojak [dvoják] samostalnik moškega spola

kovanec za dve enoti; pol krajcarja; vinar; dvojača; dvojak
igralna karta z vrednostjo dve

PRIMERJAJ: dvojka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

funt [fȕnt] samostalnik moškega spola

utežna enota pribl. pol kilograma; funt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

funt -a m funt, tj. utežna enota pribl. pol kg: Poglejte Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou rod. mn. shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi (I/1, 90) ǀ Milon Cretenſis do 500 funtou rod. mn. meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ← srvnem. pfunt ← lat. pondō ‛funt’ < ‛po teži’, kar je abl. od pondus ‛utež’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

goldinar [goldȋnar] samostalnik moškega spola

denarna enota goldinar

PRIMERJAJ: govedinar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ȋstina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.-Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.-Valj. (Rad); durchführen (z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jẹ́ža 2., f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kakǫ́v, adj. = kakšen, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.); vi veste, kakove zapovedi sem vam dal, Dalm.; tudi: kákov, Št.; črez kakove pol ure, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kaznę̑nik, m. neka žitna mera: pol mernika ali četrt vagana, Tolm.; — prim. 1. kazen 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kokošèči -a -e prid. kokošji: Štruca jejce pol drugi kilogram teži i je za 24 kokošeči AI 1878, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krona -e ž krona, tj. 1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti: leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota: enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kuplję́nik, m. ein Getreidemaß (= mernik, pol vagana), Ravn.-Cig., BlKr., Npes.-Kres (VI. 352.); — prim. 2. kupiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

libra [lȋbra] samostalnik ženskega spola

utežna enota pribl. pol kilograma; funt; libra

PRIMERJAJ: librica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

librica -e ž utežna enota libra, tj. pribl. pol kilograma: Maximus Junior, kateri per koſſili je bil ſnejdil 40 liberz rod. mn. meſſa, inu 48 firtelnou vina je bil popil. Clodius Albinus per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz rod. mn. grosdja (IV, 292) → libra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lüpìnje -a s lupina, olupki: Poszvedocseno je, ka lüpinye szilja vnogo zdr'záva z-belocsenárasza AIP 1876, br. 3, 6; nyihovo gnêzdo je málo, kak pol orehove lüpinje AI 1878, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

maša -e ž maša: kadar je bila masha im. ed. vun, gre s' zerkvi ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar kadar S. Maſha im. ed. ſe bere ǀ ſo bly ena ſenza, ali figura offra S. Mashe rod. ed. ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe rod. ed. neſamudilj ǀ nerada gre h'S: Mashi daj. ed., nerajshi h'pridigi ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam v'Cerku, k'S. Maſhi daj. ed. ǀ kadar en takorshen S. Dan bi neshal k' S. Maſſi daj. ed. ǀ vezhkrat ſim S: Masho tož. ed. v'Prasnik samudil ǀ grè v'Cerku, shlishi eno Maſho tož. ed. ǀ S. katol: Cerqu per S. Mashi mest. ed. naſs opomina ǀ nemoresh smeram polure per s: maſhi mest. ed. stati ǀ per pol mashi mest. ed. nej moli, per tej drugi pol mashi mest. ed. nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ per s. Maſhj mest. ed. ǀ pod masho or. ed. skuppai govorio, marmraio, ſmejeio, pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho or. ed. ſe ſmejeio ǀ nei bil opravil taiſti dvei Sveti Mashi tož. dv. ǀ bodo sa vasho dusho Mashe im. mn. brane ǀ Kadar ſo bile s. Maſhe im. mn. vun, Pashe grè K'apnenizi ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash rod. mn. andohtlivu poshlushali ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham daj. mn. ſtregla ǀ obeden nej hotel plazhat mashe tož. mn., katere ta pervi dan ſò bile brane ǀ nuzh, inu dan je quartal, inu sa S: Maſhe tož. mn., inu molitvu malu maral ǀ On bò s' ſvojmi Svetimi Mashami or. mn. pogaſſil ogin zapuščena maša zadušnica (?): mashe sapushene rod. ed./tož. mn. sa mojo dusho neopraula < slovan. *mь̀s'a ← lat. missa iz liturgičnega stavka īte, missa est

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

məndrȃvəc,* -vca, m. 1) der etwas mit Füßen tritt, M.; — 2) kdor mendraje hodi, Z.; — 3) konj, ki ima eno jajce skrito v trebuhu, Notr.; na pol skopljen konj, der Halbhengst, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mìla -e ž milja: Grozoviten glás ma [lev] i ga na pol mile začüti AI 1878, 11; I kikoli te bode primárjao ne edno milo zemlé KŠ 1771, 17; szo meli velke na pét sészt mil dúge oploute KOJ 1848, 6; On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Ti tvoj dr'zis grob na ſztou mio BKM 1789, 408; od Rima na tri mile KM 1796, 131; Dalecsino dve etaksi vör, ali stiri jezero kláftrov, milo zemlé zovéjo KAJ 1870, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

miš ž, F8, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; ichneumon, -is, ena Indianiṡh miṡh; murinus, -a, -um, miſhji, kar je od miſhi; mus, -ris, ena miṡh; mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim gobzam; muscipula, -ae, miſhniza ṡa miſhi loviti; myinda, vel mynda, ſleipe miſhi ygra; papilio, -onis, perihpogazhiza, pol miſhi, pol tyzha; prim. polmiša

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mrtev -tva prid. mrtev: v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nȃg, nága, adj. nackt, unbekleidet; na pol nag, halbnackt; do nagega (nazega) sleči koga, jemanden nackt ausziehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nakápati 2., -kȃpam, -pljem, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; črez noč je pol škafa nakapalo iz soda; tudi: n. se, Cig., Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

napol [napọ̑u̯] (na pol) prislov

izraža približno polovično mero; napol
izraža delitev celote na dva približno enaka dela; na pol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

na pol (napol) prisl., F8, semicutus, na pul ṡlomnîen, na pul ſtren, ali ſtrohnên; semirasus, na pul obryt; semitritus, na pul ṡmanzán, ali ſtolzhen, polovizo odpuṡzhen, na pul uviel, ali uvienên, na pul ṡkarzhen, na pul nabyt, kakor ſodi ṡa vinu; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil; prim. pol

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

napul gl. na, pol ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obiti -idem dov. obiti, tj. priti na um, v zavest, v čustvovanje: Grosa bi imela taiſte obiti nedol., katiri v' Zerkui nenuzne, klafarske … beſſede, inu misli imaio ǀ mene ſilnu velika shaloſt obide 3. ed. ǀ ludy ſtrah obyde 3. ed. ǀ kaj s' ena shloſt, inu britkuſt obidie 3. ed. ſerze tiga bolniga, inu pol mertviga zhloveka ǀ nezhiſte miſlij jo obijdeio 3. mn. ǀ kadar tebe hude nezhiſte misly objdeio 3. mn. ǀ njega je en velik ſtrah obshal del. ed. m ǀ yh je bil ſtrah Boshy obshil del. ed. m ǀ shaloſt yh je obshla del. ed. ž ǀ kaj s'ena britkoſt bò tebe takrat obſhla del. ed. ž ǀ zagovajne bo tebe obshlu del. ed. s takrat ǀ ſò bile mene obſhle del. mn. ž nezhiſte miſly ǀ ſò vezhkrat hude shelje, inu miſly mene obshle del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obǫ̑rək, -rka, m. ein Getreidemaß: o. = pol kupljenika, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obstožę́rən, -rna, adj. um den Pol befindlich: obstožę̑rna zvezda, der Circumpolarstern, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ofer -fra m 1. daritev: njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje: Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

opę̑tnica 2., f. na pol suha hruška, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ǫ́səm, num. acht; ob ósmih, um acht Uhr; pol osmih je, es ist halb acht Uhr; z osmimi se voziti, achtspännig fahren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ostrǫ́ga, f. 1) der Sporn, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; petelin ima ostroge, Dict.; — 2) ostroge = stogi, štirje koli okolo stožja v tla zabiti, Ben.-Erj. (Torb.); — 3) ostroge = na pol okleščene veje na rakli, Tolm.; — 4) der Brombeerstrauch (rubus fruticosus), Rez.-C.; — eine Ranke des Brombeerstrauches: kopina ima dolge ostroge, Fr.-C.; — tudi: die Ackerbrombeere (rubus caesius), C.; — der Rittersporn (delphinium), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ostrogáča, f. rakla z vejami na pol okleščenimi ("ostrogami"), na kateri se suši seno ali detelja, Tolm.; (ostrgača, Bolc-Erj. [Torb.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pirihpogačica ž, papilio, -onis, perihpogazhiza, pol miſhi pol tyzha: tudi en metúl; prim. pirpogačica

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pòł 2., póla, m. 1) die Schöpfschaufel (um aus dem Schiffe das Wasser damit zu schaufeln), V.-Cig.; s polom poljejo vodo iz čolna, Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.); — 2) die Futterschwinge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pòł 3., póla, m. = pola 6), das Brückenjoch, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pōl 4., m. = tečaj, der Pol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pól tudi póu prisl. pol: ka sze dête, stero je pol leta sztaro bilo, naj ne odbüdi AI 1875, kaz. br. 7; Fél; pou KOJ 1833, 156; I po trétyem i pou dnévi je 'zitka Düh od Bogá priſao na nyidva KŠ 1771, 786; i niháli ſzo ga na pou mrtvoga KŠ 1771, 204

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pol [pọ̑u̯

] prislov

pol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pol prisl., F42, adynamum, pul vodè, pul vina, pytje ſlabu; exanimis, preſtraſhen, na pol mertou; medium dolium, pol ſoda; semi, pul, polovizo; semi hora, pol ure; prim. na pol, po poli

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pol prisl. pol: enimu bogatimu pol krone vkrade, ali ogolufa ǀ per pol mashi nej moli, per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati → poli, → polu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

póla, f. 1) die Fläche, Mur., Mik.; — 2) die Breite eines Zeuges, einer Leinwand, das Blatt, Cig., C.; dve poli vkup sešiti, Z.; srajca v dve poli, ein aus zwei Breiten zusammengenähtes Hemd, Z.; krilo v tri pole, Dol., Gor.; — 3) die Schichte (im geognostischen Sinne), das Flötz, V.-Cig., Erj. (Min.), Gor., Dol.-Erj. (Torb.); troja močvirska pola, plasti raznih pol, Schichtenlagerungen, Levst. (Močv.); — 4) der Bogen (Papier), Cig., Jan., nk.; izplačevalna p., der Zahlungsbogen, Nov.; — 5) der Flügel einer Doppelthüre, eines Fensters, Cig.; — 6) das Brückenjoch, Cig., DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polbog (pol bog) sam. m ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polcoprski (pol coprski) prid. ♦ P: 1 (TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polčetrti štev. ♦ P: 3 (TT 1577, JPo 1578, DB 1584); (pol četrti) štev. ♦ P: 2 (TC 1575, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poldan -dneva m jug: te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy; ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle, poldan im. ed. pomeni te shlahtnike, sa volo ſvetlobe njeh shlahtniga ſtanu (II, 190) ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu, try pruti poldnevu daj. ed., try pruti pol nozhi (II, 198)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poldan sam. m ♦ P: 3 (TPs 1566, DJ 1575, TkM 1579); sam. m neskl. ♦ P: 2 (TT 1577, DB 1584); (pol dan) sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603); (pol dan) sam. m neskl. ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poldel (pol del) sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poldne sam. s tudi neskl. ♦ P: 5 (TR 1558, TPs 1566, TT 1581-82, TPo 1595, TfC 1595); sam. s ♦ P: 4 (TC 1550, TE 1555, TO 1564, TT 1577); (pol dne) sam. s tudi neskl. ♦ P: 3 (KPo 1567, JPo 1578, TkM 1579); (poldne/pol dne) sam. s tudi neskl. ♦ P: 2 (TT 1557, DB 1584); (pol dne) sam. s ♦ P: 2 (*P 1563, MD 1592); sam. s neskl. ♦ P: 2 (DJ 1575, DC 1584); (poldne/pol dne) sam. s ♦ P: 1 (DB 1578); (pol dne) sam. s neskl. ♦ P: 1 (DC 1579); (pol dne/poldne) sam. s tudi neskl. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poldrugi (pol drugi) prid., F16, acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih. puldrugi peharz, ali jeſſih; actabulum, -li, puldrugi peháriz; medimnus, -ni, vel medimnum, -ni, poldrugi mernik; numus cum dimidio, poldrugi vinar; palmides, sa puldrugi zhreivil; palmipedalis, -le, poldrugi zhrével dolg; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; sesquihora, -ae, puldruga ura; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pol dnè, tú je puldrugi dán; sesquilibra, -ae, puldrugi funt; sesquimensis, puldrugi méſſiz; sesquimodius, -dÿ, puldrugi mèrnik; sesquiopera, -ae, puldrugi dán déllu; sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil[!] dolg, ali ſhirok; sesquipedes, -dis, puldrugi zrévil[!]; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poldrugi štev. ♦ P: 7 (TT 1557, TL 1561, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595); (pol drugi) štev. ♦ P: 1 (TL 1567); (poldrugi/pol drugi) štev. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polh [pȍu̯h póu̯ha] samostalnik moškega spola

žival polh, LATINSKO: Glis glis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poli [póli

] množinski samostalnik moškega spola

lok pri mostu, tj. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poli prisl. pol: Masha terpi polli urre ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ gre pozhivat, pruti polinozhi ǀ de biſi lih pred dnevam, ali o poli nozhy bilu prezei ym terbei dati ǀ shena je upijla, inu jokala, de poli mille je jo bilu shlishat ǀ kadar pride na poli pota → pol, → polu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polica [políca] samostalnik ženskega spola

polica v zidu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polič [polȉč] samostalnik moškega spola

polič, tj. prostorninska mera za tekočine pol bokala, pribl. 0,75 l

PRIMERJAJ: bokal

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poliska [políska] samostalnik ženskega spola

cvetni prah, pelod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polizan [polízan] pridevnik

polizan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pòlkébel -a m pol kebla, posoda: Pri szilji i pri drügoj szühoj tekôcsoj blági sze kebel, polkebel nüca AI 1875, br. 1, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pòlkilogràm -a m pol kilograma: i tak eden zákonszki fünt je toliko kak polkilograma AI 1875, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pòlklàfter -tra m pol klaftre, prostorninska mera: Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polkončan -a prid. na pol pokončan: h'shkodi tiga vſhe pul Konzhaniga rod. ed. m ſvejta ſe perpraulajo (I/2, 38)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polmoža gl. mož, pol ♦ P: 2 (BH 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polmrtev -tva prid. polmrtev: ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ ta frishni ſtudeniz is katerem ſe je bil resfrishal ta polmertvi im. ed. m Jsmael ǀ ſo shlishali ta pohleuni glaſs tiga polmertviga rod. ed. m Goſpuda ǀ shloſt, inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga, inu pol mertviga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa pu martviga tož. ed. m ži. ǀ ſo shli prozh, ter pul mertviga tož. ed. m ži. ſo puſtili leshati ǀ Sa volo tiga ſin ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt, dokler vſhe pul mertuiga tož. ed. m ži. inu Konzhaniga vidim ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polmrtev (pol mrtev) prid. ♦ P: 3 (TR 1558, TT 1581-82, TPo 1595); prid. ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poln -a prid. poln: Ta luft je bil poln im. ed. m svetlobe ǀ vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun im. ed. m lepih roshiz ǀ Kakor de bi bil paun im. ed. m lubesni ǀ Judouski folk pak je polen im. ed. m offerti ǀ vezh vela Lazarus pol im. ed. m ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi ǀ je bilu polna im. ed. ž hisha shlahte ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly polna im. ed. ž ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu im. ed. s svetlih svejsd ǀ tuoje serze je paunu im. ed. s offerti ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu daj. ed. m ſodu ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln tož. ed. m lepih rosh ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga tož. ed. m ži. ran ǀ ludy perſilio de ſe vpijanio, inu de li polno tož. ed. ž hosterio ludy imaio ǀ imash polnu tož. ed. s ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly ǀ pishe timu Gospudu enu piſſmu polnu tož. ed. s troshta ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti polni mest. ed. ž vezherij ǀ Stoij pod eno jablano polno or. ed. ž sdreliga ſadu ǀ vinogradi ſo polni im. mn. m slatkiga grosdia ǀ od snotrej ſo pauni im. mn. m strupa te nevoshlivosti ǀ beſsede ſo polne im. mn. ž skriunusti ǀ aKu naſsha serza ſo polne im. mn. ž/s gnuſobe ǀ dreveſſa ſo polna im. mn. s shlahtniga ſadu ǀ Bug pak je bil taiſtom povernil ſedem ſpleteniz polnih rod. mn. kruha ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne tož. mn. m shpiz ǀ je imela persy velike kakor turne, polne tož. mn. ž mleka ǀ s'unimy beſsedamy skriunuſti polnimi or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polnoč -i ž 1. polnoč: do polnozhi rod. ed. pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ v'Faraushi ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi tož. ed. (?) pyanzhvajo ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi mest. ed. ǀ Samſon ſe prebudij ob polnozhi mest. ed. ǀ ſim shlishal, de ob pounozhi mest. ed. ſo k' juternizam sgonili ǀ molituo opravi, ter gre pozhivat, pruti polinozhi mest. ed. ǀ ob pulnozhi mest. ed. je bil shal proſſit 2. sever: te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy … Polnuzh im. ed. pomeni ta reuni ſtan teh vbogih, kateri v' umraku tiga bushtva, inu terplejna morio shiveti ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu, try pruti poldnevu, try pruti pol nozhi daj. ed. → noč

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polnoč sam. ž ♦ P: 11 (TE 1555, TR 1558, *P 1563, KPo 1567, TT 1577, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, TfC 1595, MTh 1603); (polnoč/pol noč) sam. ž ♦ P: 5 (TT 1557, TPs 1566, DB 1578, TT 1581-82, MD 1592); (pol noč) sam. ž ♦ P: 2 (JPo 1578, TkM 1579)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polovico prisl. na pol: ſo bilij dobre vola, inu polovizo pijani ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi ǀ najde eniga petleria polovizo od mrasa mertviga ǀ s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve greshnike, inu greshinze supet oshivy

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polovníca, f. 1) die Halbhube, Jan.; — 2) = pol mernika, Cig., Met.; (1/4 mernika, Gor., Lašče-Levst. (Rok.); = mera štirih bokalov, Temljine [Tolm.], = mera osem bokalov, na Cerkljanskem-Štrek. [Let.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polovník, m. = pol mernika; der vierte Theil des österreichischen Metzens, Mur., V.-Cig.; — der Scheffel, Trub.-Mik.; luč postaviti pod p., Slom.; luč svoje modrosti staviti pod p., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polovnik [polovník] samostalnik moškega spola

pol mernika, polovnik, tj. prostorninska mera za žito, pribl. 15 l

PRIMERJAJ: mernik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polovnik m mernik: Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik tož. ed., temuzh na Laihter, de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) Citat iz SP na začetku pridige; prim. pri Pleteršniku polovník ‛pol mernika; Scheffel’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polsikel (pol sikel) sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poltrak [poltrák] samostalnik moškega spola

kovanec za pol groša

PRIMERJAJ: groš, poltura

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poltura [poltúra] samostalnik ženskega spola

kovanec za pol groša

PRIMERJAJ: groš, poltrak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pólu, adv. halb, nk.; polu nov, Jurč.; — nav. polu- v zloženih besedah: Halb-, halb, nk.; (tu so vse dotične besede pisane s "polu-", če so tudi v izvirnikih pisane s "pol-" ali "polo-"; nav. se izgovarjajo s polu- zložene besede tako, da ima tudi polu- svoj poudarek).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polu prisl. pol: sa lusht tega greshniga Meſsa, sa hudizha, inu paku ſe je hotela polu leta postiti (I/1, 132) → poli, → pol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polzlati (pol zlati) posam. ♦ P: 1 (TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pomrak [pọ́mrak

] (polmrak, pumrak) samostalnik moškega spola

mrak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

popláziti, -plȃzim, vb. pf. streifen, seicht bepflügen: njive p., Z.; übhpt. oberflächlich bearbeiten: vse le takisto poplazi, da je le pol obdelano, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pošę̑t 2., m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; — prim. it. passetto = pol sežnja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prerẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. durchschneiden; črez pol p. kaj, mitten entzweischneiden; žilo si p., sich die Ader öffnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

presekati [presẹ́kati presẹ̑kam] dovršni glagol

presekati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prestrašen del., F15, attonitus, preſtraſhen, od ſtraha, ali zhudovanîa oterpnên; consternatus, preſtraſhen, uſtraſhen; conterritus, ẛbojèz, preſtraſhen; conturbatus, preſtraſhen, ẛméſhan, ẛmoten, ſpazhen, reṡhalen; exanimis, preſtraſhen, na pol mertou; exterritus, -a, -um, vſtraſhen, preſtraſhen; infractus, -a, -um, napozhen, reṡbyt: tudi ne preſtraſhen; lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden preſtraſhen de grè ob pamet, kir je neikai v'vodi vidil; pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán, preſtraſhen; performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu ſtraſhán; perterritus, -a, -um, ṡlu vſtraſhen, preſtraſhen; perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen, ṡmamlen, preſtraſhen; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojézhi, ſtraſhán; stupefactus, -a, -um, oterplen od ſtraha, preſtraſhen; trepidulus, -a, -um, enu malu preſtraſhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pricurẹ́ti, -ím, vb. pf. schwach anrinnen: pricurelo je iz soda pol škafa vina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prirȃstək, -stka, m. 1) die Anwachsung (an etwas), das Angewachsene, der Anwuchs, Cig.; bradavičasti prirastki na krompirju, BlKr.-Let.; — der Beihalm, Cig.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.); — das Trumm (ein Nebengang im Bergbau), Cig., Jan.; — das Augment (gramm.), Jan.; — der Zins, die Interessen, C., Z.; — 2) der Zuwachs, das Erträgnis, die Fechsung, Mur., Cig., Jan., C.; dati seme na pol prirastka, Z.; — tudi pl. prirastki, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prirę̑ja, f. die Anzucht, die Zuzucht (an Vieh), Cig. (T.); imaš kaj letos prireje? C.; pridelek in prireja, Jarn. (Sadj.); kupoval je ubožnim kmetičem voli in krave na pol prireje, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

privíhati,* -am, vb. pf. (ein wenig) aufstülpen, aufbiegen, aufschürzen; p. si hlače, rokave; privihane škornjice, aufgestülpte Stiefel, Cig.; Klobučič, na pol privihan, Npes.-K.; privihan nos, eine Stülpnase.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.-Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pul, puldne ipd. gl. pol poldne ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pul osem gl. osem –, pol – ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pul trinajst gl. pol –, trinajst – ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pulvre gl. pol, ura ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pùtora -e ž denar, pol groša: mi vsze radi vzememo, en gros ali putoro KOJ 1845, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

račúnati -am nedov.
1. računati: Racsúnati KM 1790, 96; Számolok, racsunam -ti AIN 1876, 23; zdaj racsunamo 100 AI 1875, kaz. br. 6; Naslednye pa računajo BJ 1886, 3; szmo 60 krajcarov racsunali AI 1875, kaz. br. 6
2. meniti, sklepati: Zdaj racsunali szo, ka pomáganye dobijo od Szrbie AI 1875, kaz. br. 3
3. prištevati, uvrščati: ta pravicza, stero Bog vöri racsuna SM 1747, 21; ka jo Boug dá i racsúna jo za praviczo KŠ 1771, 444; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; ſzem jaſz vſzah za kvár racsunal SM 1747, 21; grehe nyihove nyim je nei racsunal (priſzoudil) SM 1747, 174
račúnati se -am se
1. šteti se: nego ſzinovje obecsanyá ſze racsúnajo med ſzemen KŠ 1771, 468; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9; 'Sidovſztva ſze je pa 'ſe teda racsúnalo zvün 'ſenſzki blüzi séſzt-krát ſztou jezér KM 1796, 35
2. prištevati se, uvrščati se: Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; neije vreiden, kaibiſze med kerſchánſztvo racſunau TF 1715, 48
račúnavči -a -e računajoč: od vszákoga 100 rainskih tri i pol ranskih na dácso racsunavcsi AI 1875, št. 2, 6
račúnjeni -a -o
1. prištet: Klotrom je racſunyen bil BKM 1789, 85
2. računan: Nôva dácsa od dohodkov tak bode racsunyena AIP 1876, br. 1, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razlíti, -líjem, vb. pf. auseinandergießen, allenthalben ausgießen; — ausschütten, verschütten; pol kupice vina r.; r. se, sich ergießen; žolč se mu je razlil, die Galle gieng ihm über; — razlẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad); -lẹję́m, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razporočíti, -ím, vb. pf. das eheliche Verhältnis lösen, scheiden, Jan., nk.; r. se, sich scheiden lassen: pol leta je oženjen, pa bi se uže rad razporočil, Razdrto pod Nanosom-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Abstand (in der Turnkunst), Cig. (T.); cel r., pol, četrt razstopa, Telov.; — der Zwischenraum, Cig. (T.), C.; — der Raum, der Spielraum: rastlina, človek ima razstop, da more rasti, gibati se, Dol.; — 2) die Spalte, C.; — 3) das Einkehrhaus für Fuhrleute, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rəžȃda, f. soržica, zmesno žito, pol pšenice, pol rži, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ržȃda, f. = zmesno žito, pol pšenice, pol rži ("-ada" je laško obrazilo), Podkrnci-Erj. (Torb.); — pogl. soržica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sameš usenje [samẹ̄š úsnje] (sameš usnje) samostalnik moškega spola

semiš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

satīn, m. der Satin (neka na pol svilena tkanina), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sedeoč1 -a prid. sedeč: vezh vela Lazarus pol ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi, kakor Salomon na ſvojm slatem ſtoli ſedeozh im. ed. m ǀ vy bote vidili synu tiga zhloveka ſedeozhiga tož. ed. m ži. na desnici Boshje mozhy ǀ je vidil enkrat G. Boga na ſvoim ſtolu Nebeſkem ſedeozhega tož. ed. m ži.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sfīnga, f. staroegiptovska kamenita podoba, na pol ženska, na pol lev, die Sphinx, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skopíti, -ím, vb. pf. entmannen, verschneiden, castrieren, Mur., Cig., Jan., (skǫ́piti) Plužna, Senožeče (Notr.)-Erj. (Torb.); skopljen, entmannt, Jap. (Sv. p.); na pol skopljen, halbverschnitten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skrȃjnik, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Pol (phys.), Cig. (T.); enega skrajnika, unipolar, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slepur [slepúr] samostalnik moškega spola

na pol, na eno oko slep človek
svetilka, ki slabo sveti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sod m, F13, cadus, -i, tudi en velik ſod; doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu s'ſodmi; doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; doliaris, et re, kar k'ſodam ſliſhi; doliarius, -ÿ, pintar, kateri ſode déla; inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti; medium dolium, pol ſoda; semitritus, na pul nabyt, kakor ſodi ṡa vinu; seria orca, en dolg ſod ṡa voṡhnîo; siphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi; vas, vasis, ena poſſoda, en ſód; viere, vèṡati, ſode nabiati; vinum doliale, vinu is ſoda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spọ̑lu, adv. 1) (prvotna oblika za: spoli, spol', prim. stsl. sь polu, is-polu, halb, zur Hälfte); spolu ("spul") dati pobirati fižol (tako, da ga pobirač le polovico odda, pol pa obdrži za nabiranje), jvzhŠt.; na s. ("spul"), halbpart, Dol.; — 2) ("spuvu" immer, Guts.; [morda nam. spolu, prim. spoloma, nacheinander, C.], "spovo", Kol.; "spuvi" Kor.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spotikljìv, -íva, adj. 1) leicht Anstoß nehmend, heiklich: niso tako spotikljivi, da bi se človek brž zaletel, če ga ni pol urice doma, Jurč.; — 2) anstößig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih-Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stàr stára -o prid.
1. star, ki ima razmeroma veliko let: Sztari ABC 1725, A3b; kai ſztári Ádam má vu náz vmreiti TF 1715, 33; ka ſze te ſztári Ádam má ftáplati KŠ 1754, 191; Ar ſzam jaſz ſztar KŠ 1771, 162; kakda ſze more cslovik poroditi ſztári bodoucsi KŠ 1771, 271; gda je ſztar, i ſzlab grátao KM 1790, 76; Sztári zamedlani Dühovnik KOJ 1845, 3; Prouti ſztáromi vucsiteli to'zbe notri ne vzemi KŠ 1771, 641; Sztáromi skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; Dai dabi toga ſztároga Csloveka doli mogel obleicsi SM 1747, 53; i tak toga ſztároga csloveka vnami zadávlajmo KŠ 1754, 28; pelavſi nikoga ſztároga vucsenika KŠ 1771, 408; nyim pa dá sztároga sepavoga psza KOJ 1848, 8; Králesztvo v-sztároj dóbi je v-Pannonio bila omejjana KOJ 1848, 3; Na pôti sze je z-ednim sztárim cslovekom szrécsao KAJ 1870, 8; i obá ſzta bilá ſztara vu dnévi ſzvoji KŠ 1771, 161; uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; Vſzi ſztári i mládi poſteni lidjé KŠ 1754, 31; nacsi ſze raſzpráscsijo te ſztáre poſzoude KŠ 1771, 29; Komi je ſzlobodno ete knige ſteti? Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4
2. značilen za starega človeka: Moi obráz ie ſztar posztano ABC 1725, A8a
3. z izrazom količine izraža število let, preteklih od rojstva: Gda bi pa ſtirideſzét lejt vrejmena ſztar bio KŠ 1771, 360; ſztou, i dvej leti ſztar bodoucſi premino je KM 1796, 71; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice na trônus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; ár je bila dvanájſzet lejt ſztara KŠ 1771, 117; dête, stero je pol leta sztaro bilo AI 1875, kaz. br. 7; ſzpomouro je vſzo deczo od dvej lejt i ni'ze ſztaro KŠ 1771, 8
4. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: Preobrácsanya sztároga mertüka na nôvoga AI 1875, kaz. br. 6; I ete je tüdi te ſztáre vöre nyé návuk KŠ 1754, 9a; Zdáj preminé tüdi imé sztáre Pannonie KOJ 1848, 10; Vo ſcsiſztite tak te ſztári kváſz KŠ 1771, 498; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, 1; nego li ſztáro dobro navado, naſzledüjemo KŠ 1754, 211; piſem vám ſztáro zapovid KŠ 1771, 727; li tiſzto ſztáro vcsenyé vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; Peszmi, stere szo szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1; Sztári dugôcsni mertükov obracsunanye AI 1875, kaz. br. 6; ſzvoje ſztáre grejhe odürjáva KŠ 1754, 209; eti pa ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; nego ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; i náj bole vu ſztári peſzmaj ſzam recsi nej vküp gliho BKM 1789, 4b; ptühinszke litere vu sztári rodovinszki iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; da szo sztárimi mertükami zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6
5. v zvezi stari zakon prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom: vſzi Sztároga i nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; nad ſtejnyem ſztároga Zákona KŠ 1771, 534; História sztároga Testamentoma KM 1796, 3; Na Bo'ze imé ſzo ſze pa nej ſzamo vu ſztárom zákoni nanizávali KŠ 1754, 149; vu ſztárom Zákoni po Prorokaj KŠ 1771, A2b
staréjši tudi staréši -a -e starejši: Bio je pa nyegov ſzin ſztarejſi na nyivi KŠ 1771, 223; Gde ſzem ſztarejſi vſzak dén vtejli BKM 1789, 368; Ádama ſztarejsi ſzin Kájn KM 1796, 8; Stera je med tejmi trejmi Perſonami ſztarejſa KMS 1780, Bb; ár je sztarêsa bila od brata KAJ 1870, 17; Sztarejsega csloveka ne ſtrájfaj KŠ 1771, 640; Dvá sztarejsiva Átilova sziná szta osztala KOJ 1848, 5; Vſzak dén Sztarejſi ſzmo vu 'zitki BKM 1789, 48
nájstaréjši -a -e najstarejši: Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
stári -a -o sam.
1. stari: Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvéjtom KŠ 1754, 271
2. prednik: Ti ſztári ſzo ga z Ezek pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Posebno veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; ta ſztára ſzo prejsla KŠ 1771, 537; a. ti ſztári KŠ 1771, 656; kaj je nikſi prorok zti ſztári ſztano gori KŠ 1771, 198; tem spajéčim lidém i stárim krv scéca AI 1878, 7
staréjši -a -e sam.
1. starejši: nego i ſztareiſi bi mogli ſzvoje vucsiti SM 1747, 1
2. starešina, predstojnik: Pri Kajfáſi ſzo ſze vküp ſzpravili ſztarejſi toga lüſztva KM 1796, 107
3. starši: Tou potribüje kaibiſze naſſe ſztareiſſe ino Goſzpodo ne odürjávali TF 1715, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stožę́r, m. 1) der Schoberstock, C., Z.; die Hüfelstange, ogr.-C.; — 2) der Windebaum, V.-Cig., Jan.; der Spießbaum (senkrechter Baum am Göpel) (mont.), Cig.; — 3) der übersetzbare Pfahl, in welchem der Schleifstein der Schnitterinnen steckt, C.; — 4) eine Art Leuchter aus Draht, Vodice (Gor.)-Svet. (Rok.); — 5) die Thürangel, Jan., Mik.; — 6) živčni s., der Achsencylinder der Nervenfaser, Erj. (Som.); — 7) = tečaj, der Pol (math., astr., phys.), h. t.-Cig. (T.); — 8) (psovka) der Tölpel, ein träger Mensch, C.; — tudi: stóžer, -žę́ra, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

strgáča 2., f., nam. ostrgača, ostrogača, (rakla z vejami na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja) Tolm.-Erj. (Torb.); oves je bil v nizke strgače obložen, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

štèri -a -o
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35
II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle (mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.-M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tič m, F4, caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛà, ali ẛeſſe, kateri koẛè mulẛe; chlorion, en ẛelen tyzh, taku velik kakòr ena gerliza; papilio, -onis, perihpogazhiza, pol miſhi, pol tyzha; pipilare, piukati, kakòr ti mladi tyzhi, ali kreguli, glainati; prim. poltiča

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tičaja [tičȃja] samostalnik ženskega spola

tečaj, pol, tj. točka, okrog katere se vrti nebesno telo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tovariš -a m 1. tovariš, tj. vrstnik po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnik: posdraulen, inu shegnan bodi moj lubi tovarsh im. ed. ǀ Srezhen je bil S. Marcus sakaj je bil Joger S. Petra, touarsh im. ed. S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela ǀ S. Ozha Franciſcus je enkrat hudizha vidil, ter je djal ſvojmu tovarshu daj. ed. Egidiu ǀ kadar je bil Henricus h'ſebi prishal, je h'tovarshu daj. ed. djal ǀ ſe oberne k'tovarshu daj. ed. rekozh ǀ je vidil ſvojga tovarsha tož. ed. taku madliga, inu kumerniga ǀ enkrat dua Cardinala ſta bila prishla obyskat tiga Brata, inu tovorsha tož. ed. S. Franciſca ǀ per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham or. ed., ali s' tovarshizo shlebedra ǀ P: Guardian s'tovarsham or. ed. vahta, inu moli per merlizhu ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi im. mn. samu sozhivie, inu sele ſo jeidili ǀ tvoji tovarsh im. mn. bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ kir ſo bily njegovi touarshi im. mn. hudizhi ǀ Angeli bodo vaſhi tovarſhi im. mn. ǀ Tovarshij im. mn. ſo ga sfarili, inu opominali ǀ kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou rod. mn. ǀ sa sedem touarshou rod. mn. bi spyl, inu ſnedil ǀ k' ſvojm tovarsham daj. mn. je djal ǀ pravi k'tovarshom daj. mn. ǀ ony ſo migali ſvoim tovariſhem daj. mn. ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe tož. mn. imel ǀ S. Martin s'ſvojmi tovarshi or. mn. je bil ſvejt sapuſtil ǀ nuzh, inu dan bom dobre vole s' mojmi touarshi or. mn. 2. izbranec, zakonski mož: Vna pride sazhne greh svojga tovarsha rod. ed. pravit ǀ ſo ga bili njemu sa tavarsha tož. ed. dala ǀ golobiza s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham or. ed. Slovan. *tova̋rišь je izposojenka iz nekega starega turš. jezika. Zapis tovariſhem je iz citata na začetku pridige.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tȓpež, m. 1) das Leiden, Z.; krpež trpež kočo obdržava, Npreg.-Kr.; krpež in trpež pol sveta držita, DSv.; — 2) die Dauer; hrastov les je za trpež, BlKr.-Let.; reč ni za trpež, Cig., Notr.; kratkega trpeža biti, Cig., jvzhŠt.; za trpež kaj narediti, Cig.; — tudi tȓpež, -ę́ža, trpèž, -ę́ža.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ugotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. 1) fertig machen: mi smo zdaj ugotovili, wir sind jetzt mit unserer Angelegenheit fertig, Svet. (Rok.); — na pol ugotovljen, halbgeformt, Cig. (T.); — bereiten, Cig.; — 2) sicherstellen, Jan.; u. zveličanje, C.; außer Zweifel setzen, Cig.; — 3) richtigstellen, V.-Cig., DZ.; liquidieren, Cig., Jan., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

utę́gniti, -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.-C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen (z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.-C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.-Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.-Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.-Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vinar [vȋnar] samostalnik moškega spola

kovanec za pol krajcarja; vinar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vìsiki tudi vìsoki -a -o prid.
1. visok, razsežen v navpični smeri: Struc Visiki je okoli 2 i pol metera AI 1878, 22; V ništerom mesti je visoka BJ 1886, 34; Z-ete 'ſenidve ſzo zisli oni viſzikoga zráſztva KM 1796, 10; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; I gori me je neſzao na viſziki brejg KŠ 1771, 805; i gori je je pelao na edno viſziko gorou KŠ 1771, 55; na edno jáko viſzoko gorou KŠ 1771, 11; i zviſzikov ramov je je vö'znyé ſzpelao KŠ 1771, 382; med timi gôszti i visziki bregáj nemrejo gvüsni bidti AI 1875, kaz. br. 3; gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; pren. Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi TF 1715, 38
2. visok, pomemben, na višji stopnji: Zmosnoſzt viſzoukoga Bogá SM 1747, 10; za nyidva viſzokoga gucsa i piſzanya volo KŠ 1771, 260; Jezik je viszikoga czila skér KOJ 1833, VIII; Z dopüſcsenyom Králeſzke Viſzoke ſoule Stamparie KM 1796, 1; i düse viſzoukoi veliko hválo dájemo KŠ 1754, 223
víšiši tudi víšeši tudi višéjši -a -e višji: i visejſi od nebéſz vcſinyeni KŠ 1754, 103; bole ſzam jaſz vu vdárczaj viſejſi KŠ 1771, 548; i veliko visesi ali ni'sesi kak szvetiscse KOJ (1914), 103; ali szo visese goré KAJ 1870, 92; od ſeroga je viſisa KŠ 1771, 669; csi sze na visisi sztan pozdignyeni KAJ 1870, 54; i poetom na visiso ceno szpravili AI 1875, kaz. br. 8
nájvíšiši -a -e najvišji: ti ſzi ſzám náj vſiſi Jezus Krisztus KM 1783, 108; ár ſzi náj viſiſſa dobrouta KMK 1780, 94; Té réd je naſztavo náj viſiſſe modrouſzti Boug KM 1790, 84; Od eti szo sze nájprvle v-nájvisisom meszt szpominôli AIP 1876, br. 1, 8; Divja koza bivajoči na ti najvišiši pečinaj AI 1878, 16
vìsiki tudi vìsoki -a -o sam. visoki: Ár, ka je pred lidmi viſzoko, odürnoſzt je pred Bougom KŠ 1771, 226; Viſzika od ſzébe ne miſzlite KŠ 1771, 476
nájvišéši -a -e sam. najvišji: Od najvisêsega do najniszikoga vszefelé lüsztvo bilô AIP 1876, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vö̀stóupiti tudi vö̀stópiti -im dov. izstopiti, stopiti: Zabráni kotrig pol vszáko leto vösztôpi AIP 1876, br. 2, 2; vö je ſztoupila pred hi'sne dveri KM 1790, 46; i midva szva vösztôpila KAJ 1870, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vr̀hnje tudi vèrnje -a s smetana: Zmôčaj zvernja môti BJ 1886, 15; szvinya pijé na pol zmocseno vrhnye AIP 1876, br. 8, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

začǘtiti -im dov. začutiti: Grozoviten glás má i ga na pol mile začüti AI 1878, 11; kak je zacsütila nyegovo dobro ponásanye KM 1790, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zahrę́ščati, -ím, vb. pf. zu knistern, zu krachen anfangen, ein Geknister oder Gekrache verursachen, Z.; drevo je padlo in zahreščalo, Fr.-C.; zahreščalo je gori po na pol suhi veji, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zamahováti, -ȗjem, vb. impf. ad zamahniti; schwingen, Cig.; pol ure bomo s palico zamahovali nanj, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zdeti se [zdẹ́ti se zdí se] nedovršni glagol

zdeti se

PRIMERJAJ: zdevati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zdin [

] samostalnik moškega spola

mnenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom-Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zgodjénje tudi zgodnjénje -a s dogodek, dogajanje: i zgodjênye sze vu zaperne knige gorizamerka AI 1875, br. 2, 3; od vszakojacskoga zgodjênya vecs i vecs zazvediti AIP 1876, br. 1, 1; i zgodjenyé z-velikov pazlivosztjov naszledüje AIP 1876, br. 8, 1; Pol leta je minolo po tom zgodnyenyi AIP 1876, br. 9, 5; zgodnyênya szvêta naznánye dati AIP 1876, br. 10, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zlat2 [zlȃt] (zlati) pridevnik

narejen iz zlata; zlat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zmenkávati tudi zmènkivati -am nedov.
1. zmanjkovati, manjkati: na vſze ſzam navcseni i zmenkávati KŠ 1771, 599; Vecs kak pol je od nyih zmenkivalo AIP 1876, br. 10, 1
2. omahovati, slabeti: Gde me vidis zmenkávati, Na pomôcs mi ſzam pridi BRM 1823, 80
zmenkávati se -am se zmanjkovati, pohajati: Csi ſze pa komi zváſz zmenkáva modrouſzt KŠ 1771, 745; Rejcs ſze mi 'se zmenkáva SŠ 1796, 113; da je vido, ka ſze je krüh zmenkávao KM 1796, 29; I, gda bi ſze zmenkávalo vino, ercsé KŠ 1771, 268
zmenkavajóči -a -e omahujoč, slabeč: ki rêsis sziromáka i zmenkávajôcsega od nyegovi razbojnikov TA 1848, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.-Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.-Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto-Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.-C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zrẹ̀ł, zrẹ̑la, adj. reif; zrelo sadje; pšenica je zrela; na pol z., halbreif; — z. za ječo, reif für das Gefängnis, Cig.; — z. ptiček, ein abgefeimter Schalk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

želár, -rja, m. der Inwohner, der Häusler, der Keischler, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; einer, der zwar ein Haus aber wenig oder keinen Acker besitzt, Cig.; — = kdor ima pol "pušče" (kmetije), Trst. (Glas.); — prim. avstr.-nem. söller, sölner, Häusler, Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

žlobudrati -am nedov. žlobudrati, klepetati: ſazhnete s' tajſto shlobedrat nedol. (V, 455) ǀ per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra 3. ed. (V, 511) ǀ pod celo masho, inu pridigo shlobedrate 2. mn. (V, 455)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.