Tiskanje

pól1 -a m (ọ̑)
1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; območje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol
2. elektr. elektroda za odvajanje ali dovajanje električnega toka: zvezati pola; priključiti na pol / istoimenski poli; nasprotnoimenska pola; negativni, pozitivni pol / električni pol
3. knjiž., navadno s prilastkom kar je od česa drugega istovrstnega različno ali nasprotno: v njegovi umetnosti prevladujeta dva pola; miselni in čustveni pol sta pri njem v ravnovesju / to je drugi pol njegovega življenjskega spoznanja; med seboj bojujoča se politična pola; živalski in človeški pol človeka živalske in človeške značilnosti
♦ astron. nebesni pol točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. magnetni pol del magneta, okoli katerega je gostota magnetnega polja največja; južni, severni magnetni pol; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pôl2 [pou̯] prisl. (ȏ)
1. izraža enega od obeh enakih delov
a) merske enote: pol kilograma mesa; pol litra vina; tri metre in pol blaga; do pol metra visok grm; elipt., pog. boš dal za pol pol litra vina
b) časovne enote: preteklo je pol ure; ima pet let in pol; do vasi je uro in pol hoda; zastar. dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, zastar. uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl
c) celote: pol jabolka, klobase, štruce; pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, zastar. v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti
// s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico
2. izraža približno polovično
a) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta; zbralo se je pol vasi
b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev
3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol; njegov oče je bil možak in pol
● pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
♦ voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pôl3 prisl. (ó)
izraža časovno točko, ki je 30 minut pred navedeno uro: pol enih, pol ene, pol ena je; (ura) je pol osmih, pol osme; manjka pet minut do pol petih; kosilo bo ob pol enih, ob pol ene, ob pol eni; čakam že od pol treh / ob pol polnoči 2330

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pól -a m (ọ̑) severni zemeljski ~; neobč. miselni in čustveni ~ v človeški naravi; elektr. negativni električni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pôl1 -- ž (ȏ) Kosilo bo ob ~ ene, ob ~ enih; (Ura) je ~ osmih, redk. ~ osme; pet minut do ~ desetih ‹925; 2125›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pól1 -a m

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

nasprotnoimenski magnetni pol

GLEJ ŠE: tečaj, tečaj, katoda, anoda

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

pôl2 -- s, količinski pomen

GLEJ SINONIM: polovica, za polovico
GLEJ ŠE: kilogram, liter, meter, razdeliti si

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

pól Frazemi s sestavino pól:
ostáti na pól potí, vrága in pól

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol je sestavina izrazov

Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče, Dober počitek je pol dela, Dobro spanje je pol zdravja, Smeh je pol zdravja

V VARIANTI IZRAZOV: Upanje je življenje, Začetek je polovica dela

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pọ̑l1 prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pọ̑l2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pòł 2., póla, m. 1) die Schöpfschaufel (um aus dem Schiffe das Wasser damit zu schaufeln), V.-Cig.; s polom poljejo vodo iz čolna, Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.); — 2) die Futterschwinge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pòł 3., póla, m. = pola 6), das Brückenjoch, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pōl 4., m. = tečaj, der Pol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pól tudi póu prisl. pol: ka sze dête, stero je pol leta sztaro bilo, naj ne odbüdi AI 1875, kaz. br. 7; Fél; pou KOJ 1833, 156; I po trétyem i pou dnévi je 'zitka Düh od Bogá priſao na nyidva KŠ 1771, 786; i niháli ſzo ga na pou mrtvoga KŠ 1771, 204

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol [pọ̑u̯

] prislov

pol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pol m, dimidius, -a, -um, poloviza, pul

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol prisl., F42, adynamum, pul vodè, pul vina, pytje ſlabu; exanimis, preſtraſhen, na pol mertou; medium dolium, pol ſoda; semi, pul, polovizo; semi hora, pol ure; prim. na pol, po poli

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol prisl. pol: enimu bogatimu pol krone vkrade, ali ogolufa ǀ per pol mashi nej moli, per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati → poli, → polu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol* predl. hrv. ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol1 prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol2 prisl. ♦ P: 17 (TA 1555, TE 1555, TT 1557, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol3 [del besed. zveze] – ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pól -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol ► ˈpuː prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol ► ˈpuː prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

analógni pól -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antilógni pól -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čez pôl nač. prisl. zv.

GLEJ SINONIM: na polovico

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

distálni pól -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dominántni pól -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

geográfski pól -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

géomagnétni pól -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

homológni pól -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

júžni magnétni pól -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

júžni nebésni pól -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

júžni pól -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

magnétni pól -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

na pôl prisl. zv.

GLEJ SINONIM: na polovico
GLEJ ŠE: odprt, priprt, razdeliti si, razdeliti si, razklati se, razpolavljati, razpolavljati, razpoloviti, razpoloviti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

na pol

GLEJ: napol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

na pol prislov

GLEJ: napol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

na pol (napol) prisl., F8, semicutus, na pul ṡlomnîen, na pul ſtren, ali ſtrohnên; semirasus, na pul obryt; semitritus, na pul ṡmanzán, ali ſtolzhen, polovizo odpuṡzhen, na pul uviel, ali uvienên, na pul ṡkarzhen, na pul nabyt, kakor ſodi ṡa vinu; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil; prim. pol

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nebésni pól -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ob pol dne gl. ob, poldne ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obràt in pôl -áta -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol.

Predlog

okrajšava

polovica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol. okrajš. polovica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pôl.. [-u̯ tudi -l] prvi del podr. zlož. (ȏ) pôlfinalíst, pôlizdélek, pôlkvalificíran, pôlmésečen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol.. [-u̯ tudi -l] prvi del podr. zlož. polmér

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol... ali pôl... [pou̯] prvi del zloženk (ȏ)
1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi
2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol dan gl. poldan ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol del gl. poldel ♦ P: 2 (DB 1578, DM 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol dne gl. poldne ♦ P: 7 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poldrugi (pol drugi) prid., F16, acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih. puldrugi peharz, ali jeſſih; actabulum, -li, puldrugi peháriz; medimnus, -ni, vel medimnum, -ni, poldrugi mernik; numus cum dimidio, poldrugi vinar; palmides, sa puldrugi zhreivil; palmipedalis, -le, poldrugi zhrével dolg; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; sesquihora, -ae, puldruga ura; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pol dnè, tú je puldrugi dán; sesquilibra, -ae, puldrugi funt; sesquimensis, puldrugi méſſiz; sesquimodius, -dÿ, puldrugi mèrnik; sesquiopera, -ae, puldrugi dán déllu; sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil[!] dolg, ali ſhirok; sesquipedes, -dis, puldrugi zrévil[!]; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol drugi gl. poldrugi ♦ P: 2 (TL 1567, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pól mráza -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol mrtev gl. polmrtev ♦ P: 3 (TR 1558, TT 1581-82, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol noč gl. polnoč ♦ P: 7 (TT 1557, TPs 1566, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pól plôskve -a -- m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Pol Pot

Predlog

Pola Pota samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

vzdevek Salotha Sara, kamboškega politika, vodje komunistov

IZGOVOR: [pól pót], rodilnik [póla póta]

BESEDOTVORJE: Potov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Pól Pót ~ -a m, oseb. i. (ọ̑ ọ̑) |kamboški politik|
Pól Pótov -a -o (ọ̑ ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pol sikel gl. polsikel ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

polus samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

proksimálni pól -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

séverni magnétni pól -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

séverni nebésni pól -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

séverni pól -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sevérni pól -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skòk s pôl obráta skôka -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skòk s pôl obráta naprêj skôka -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skòk s pôl obráta nazáj skôka -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skòk z obrátom in pôl skôka -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ujemanje in zveza »dobrega pol milijona«

Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Vsaka/vsake/vsakega pol leta

Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?

Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.

Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...

Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Zêmljin pól -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.