zijávka2 in zijálka -e ž (ȃ) jama, votlina z daleč vidnim vhodom: raziskati zijavko;
iti, spustiti se v zijavko;
nekdanji prebivalci zijavk / Potočka zijavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.