areč [arẹ̑č arečȋ]
samostalnik ženskega spolavzrok, izvor
PRIMERJAJ: arečiti, uržoh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
címpər, -pra, m. 1) der Dachstuhl; — 2) ein hölzernes Gebäude; — prim. bav. cimber, ein hölzernes Gebäude, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
cìmper -pra m 1. lesena stavba: na kom czejli ete czimper ſztoji KŠ 1754, 5b 2. ostrešje: i kázali ſzo nyemi czimper te czérkvi KŠ 1771, 79; leis za cimper BJ 1886, 30; sztojijo vküpnalücsani cimpri KOJ 1845, 39; pren. lejpi ſzvejta czimper BKM 1789, 280; na düsni czimper KAJ 1848, 133; cimper szvoji gnêzd KAJ 1870, 26; potrejbna k-cimpri szvejta KOJ 1845, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
cimper -pra m 1. tesanje:
govorit od zimpra rod. ed., inu sydajna ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru daj. ed. ǀ kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru daj. ed. te Zerkve 2. zgradba iz tesanega lesa: cerkev, tempelj, hiša:
kir ta Boshy Zimper tož. ed. gori dershe ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem zimpru mest. ed. sa kateriga Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ v'tem zimpri mest. ed. ima vſelej mosh s'ſvojo lubeſnio, inu dobruto prebivat kakor v'ſvoj laſtni hishi ← srvnem. zimber, bav. srvnem. zimper ‛stanovanje, stanovanjski prostor, soba’; → cimer
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
cȋpər, -pra, m. das Weidenröslein (epilobium montanum), Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
cọmpər, -pra, m.,
C., Valj. (Rad); pogl. coper.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
còmper -pra m čar, čaranje: Csi je bilou, czomper KM 1783, 147
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kópər, -pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.-Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dalm., ogr.-Valj. (Rad); tudi: die Kamille, vzhŠt.-C.; ali: die Bärwurz (meum athamanthicum), Bohinj-Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kòper -pra m kamilica: deſzetinijete meticzo i koper KŠ 1771, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pápər 2., -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
péper, -pra, m. = poper, der Pfeffer, Cig.; turški p., Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pópər, -pra, m. der Pfeffer; suh kot poper, zaundürr, Cig.; črni p., der Mohrenpfeffer; beli p., der weiße Pfeffer; turški p., spanischer Pfeffer (Paprika); divji ali volčji p., der Kellerhals, der Seidelbast (daphne mezereum), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pra-, praef. (adv.) Ur-, ur-, Jan., nk.; po drugih slov. jezikih; (v starejših knjigah nav. pre-); naglašajo se te sestave nav. z dvojnim akcentom, ker ima "pra-" svoj poudarek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pràj tudi prá prisl. 1. baje: sze je tô'zila materi, kâ je, prá, hrána jáko zbo'zna KAJ 1870, 44 2. je rekel: nego csákajo obecsanye Ocsé, ſtero ſzte, praj, csüli od méne KŠ 1771, 341; ocsa! praj, hodte hitro vu ográdecz KM 1790, 38 3. pravijo: Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; Eto ſzo praj za ké ſzam mrtev bio SŠ 1796, 8; Bogáſztvo, i’ vrejdnoſzt praj od Ocsé ſzhája SIZ 1807, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pre-, I.
adv. (praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pr̀peo -pra tudi pr̀pel -a m 1. poper: Piper Prpeo KMS 1780, A8; Bors; prpel KOJ 1833, 158 2. paprika: erdécsi prpel vnogo je prineseno AI 1875, br. 1, 8; erdécsi prpeo letosnyi pôv po centi 25–35 frt. AI 1875, kaz. br. 8; ár je v Radgonyo sla po prpeo SIZ 1807, 30; Erdéči prpeo (a paprika) má AI 1878, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pŕpər, -pra, m. = poper, Mur., C., vzhŠt.; p. nesti = štuporamo nesti, C., vzhŠt.; p. tolči, auf den Rücken schlagen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
spòrar -a m ključavničar: Jánoski je ocsa pravo, kâ tam prâ szporar sztoji KAJ 1870, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
stípər, -pra, m. = stipor, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
šę́pər, -pra, m. 1) das Holzscheit, Valj. (Rad); — die Stange, C.; — 2) der Spieß, C.; — das Reifende, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
vę̑pər, -pra, m. der Eber (sus aper), Erj. (Ž.), Jurč. (Tug.); — po drugih slov. jezikih.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.