aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

álkotést -a m (ȃ-ẹ̑)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: elektronski alkotest; preizkus z alkotestom
// postopek za ugotavljanje te stopnje: odkloniti, opraviti alkotest

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

álkotést -a m (ȃẹ̑) |priprava|; opraviti ~ |preizkus|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

alpinístični priprávnik -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bíotést -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Cooperjev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cooperjeva Cooperjevo pridevnik
IZGOVOR: [kúperjeu̯], ženski spol [kúperjeva], srednji spol [kúperjevo]
ZVEZE: Cooperjev test

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dekoracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dekoracijo: dekoracijska obrt; dekoracijsko blago dekorativno / dekoracijska vaja preizkus likovne opreme na odru; tehnična vaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

eksperimȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ekstêrec -rca m (ȇ) nav. mn., pog.
zunanji preizkus znanja po končani osnovni šoli: priprava na eksterce; poskusni eksterci iz materinščine; smisel ekstercev je povratna informacija vsem učencem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

enologíja enologíje samostalnik ženskega spola [enologíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologie, angl. oenology, frc. œnologie, iz gr. oĩnos ‛vino’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
etilométer -tra m (ẹ́)
merilnik alkohola v izdihanem zraku: kršitelj v etilometer ni izpihal zadostne količine zraka, da bi se lahko opravila meritev; preizkus z etilometrom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Fehlingov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Fehlingova Fehlingovo pridevnik
IZGOVOR: [félingou̯], ženski spol [félingova], srednji spol [félingovo]
ZVEZE: Fehlingov reagent, Fehlingov test

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

formálni preizkús obtóžnice -ega -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

formálni preizkús prijáve -ega -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

formálni preizkús vlóge -ega -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

funkcionálni preizkús -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gledé1 prisl. (ẹ̄)
v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost; oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost; glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro
// izraža primerjavo, nasprotje: število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo; glede na prejšnje stanje je to napredek / glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil kljub neizkušenosti; prim. neglede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

grúden2 -dna -o (ȗ) Njiva je zelo ~a
grúdni -a -o (ȗ) kmet. ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hídrodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak
// ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Hi-kvadrat test
Zanima me ustrezna oblika termina test hi-kvadrat , ki na področju statistike označuje metodo za preverjanje soodvisnosti dveh spremenljivk ali za preverjanje porazdelitve spremenljivke, če je le-ta v skladu s predpostavko. Ali je ustrezen termin test hi-kvadrat , test hi-kvadrata , preizkus hi-kvadrat , kot predlaga Slovenski medicinski slovar, ali morda hi-kvadrat test , kot je splošno razširjeno po spletu in kot predlaga Statistični terminološki slovar ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

instánčno nadzórstvo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

inteligénca -e ž (ẹ̑)
1. nadarjenost za umske dejavnosti: za tako delo je potrebna velika inteligenca; s hitro rešitvijo problema je izpričala svojo inteligenco; izredna, naravna inteligenca; pomanjkanje, preizkus inteligence / s svojo inteligenco je takoj dojel, za kaj gre bistroumnostjo, bistrostjo
2. sloj inteligentov, inteligenti: nove ideje so se med inteligenco hitro razširile; napredna inteligenca; velik del inteligence se je pridružil nastajajočemu gibanju / humanistična in tehnična inteligenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

inteligénca -e ž, pojm. (ẹ̑) preizkus ~e |nadarjenosti za umsko dejavnost|; skup. inteligenti, razumništvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

izkȗšnja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

izrédno právno srédstvo -ega -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

izrédno právno srédstvo -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Kako pisati izlastnoimenske pridevnike v stalnih besednih zvezah in nastale enobesedne izpeljanke: »Dopplerjev pojav« nasproti »dopler«

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Kako zapisati »premo sorazmeren«?

Zanima me, kako se pravilno zapiše premosorazmerno razmerje: premosorazmerno, premosorazmerno ali premo-sorazmerno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?

Zanima me, ali obstaja sopomenka za besedo avtentikacija oz. avtenticiran. Kakšna je pomenska razlika med avtenticiran in avtentičen?

Že vnaprej najlepša hvala za odgovor, hkrati pa izrekam pohvalo za odlično delo, ki ga opravljate v tej svetovalnici.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«?

Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna - preskušanje ali preizkušanje, npr. v klinično preskušanje zdravila ali klinično preizkušanje zdravila? Trenutno se zdi, da sta besedi enakovredni in popolnoma zamenljivi:

  • Evropska uredba (slovenski prevod) in Zakon govorita o kliničnem "preskušanju", medtem ko te
  • SSKJ, pri iskanju besede "preskus", usmeri na "preizkus".
  • Slovenski medicinski slovar te besede ne najde, temveč opredeli besedo "preizkušanje",
  • Farmacevtski terminološki slovar pa govori o "preskušanju".

Nekateri relevantni viri v istem sestavku uporabijo oba termina: http://www.ffa.uni-lj.si/raziskave/klinicno-preizkusanje-zdravil in tudi v Gigafidi sta oba izraza zastopana približno enakovredno. Obstaja osnova, na kateri bi lahko klicali k poenotenju teh strokovnih izrazov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

koválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se rabi za kovanje: kovalno orodje
♦ metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. kovalni stroj stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; kovalne klešče podkovske klešče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

koválen -lna -o (ȃ)
koválni -a -o (ȃ) kovin. ~ preizkus; teh. ~ stroj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kôvnost -i ž (ō)
lastnost, značilnost kovnega: kovnost jekla / preizkus kovnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

-kúsiti -kȗsim samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Ločevanje osebkovega in predmetnega odvisnika

Zanima me, kako ločimo osebkov odvisnik od predmetnega, kadar se odvisni stavek začne z veznikom da. Na primer, zanima me, zakaj so to osebkovi odvisniki in kako to ugotovimo:

Videlo se je, da je razočaran. Uspelo ti je, da si opravila preizkus. Veselilo ga je, da je bil povabljen na rojstni dan. Ali je res, da so dinozavri izumrli že pred mnogimi leti. Moti me, da mi nisi povedal resnice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lómna obrmenítev -e -tve ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

merítev upogíba smúčke -tve -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

meritórni preizkús -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

metóda 3 x 3 -e -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

norvéška metóda ugotávljanja stabílnosti snéžne odêje -e -e -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Obdobje je poizkusno, poskusno ali preizkusno?

Zanima me, katera oblika besede od treh, ki so v uporabi - poizkusno, poskusno ali preizkusno, je najbolj pravilna, oziroma najbolj primerna, v primerih ko gre za časovno obdobje v katerem lahko novi uporabniki poizkušajo, poskušajo ali preizkušajo mobilno aplikacijo za pametne telefone.

Torej ali je bolj pravilno: poizkusno obdobje, ali poskusno obdobje, ali preizkusno obdobje?

In ali je bolj pravilna besedna zveza: Poizkusite mobilno aplikacijo, ali Poskusite mobilno aplikacijo, ali Preizkusite mobilno aplikacijo?

Trenutno se po številnih virih zdi, kot da so vse tri oblike pravilne in zamenljive, ni pa jasno razvidno, katera je bolj pravilna za uporabo v zgoraj navedenih primerih, zato prosim za strokovno mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

obrazložítev odlóčbe -tve -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

obremenílen -lna -o prid. (ȋ)
ki obtožuje, dolži: obremenilna priča / obremenilna izpoved; obremenilno gradivo / obremenilne okoliščine
♦ pravn. obremenilni dokaz; teh. obremenilni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

obremenílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) ~a izpoved
obremenílni -a -o (ȋ) ~ dokaz; teh. ~ preizkus
obremenílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

obremenílna preizkúšnja -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

očítnostni preizkús -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pést Frazemi s sestavino pést:
délati na lástno pést, dobíti kóga v pést, držáti pestí za kóga/kàj, na lástno pést, naredíti na lástno pést, pestí srbíjo kóga, pravíca pestí, smejáti se kómu v pést, stískati pestí [za kóga/kàj; da], tiščáti pestí [kómu; za kóga/kàj], udáriti s pestjó po mízi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í)
1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa
2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal / pog. voznik je moral pihati opraviti preizkus z alkotestom
// s pihanjem
a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize
b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš
c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek
3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak
4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati
// ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen
5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, v trobento
6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jeznaprim. vritmepiši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Pisanje sestavljenk: »predtest« in »potest«

Za potrebe magistrskega dela sem izdelala predtest, ki so ga učenci pisali na začetku raziskave, podobnega pa so pisali tudi na koncu raziskave. Zanima me, ali je izraz potest ustrezen, ali kako bi ga morala poimenovati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

plinomér -a m (ẹ̑)
teh. priprava, ki kaže količino porabljenega plina: uradni preizkus plinomerov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

plinomér -a m (ẹ̑) preizkus ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pokúšnja -e ž (ȗ)
1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni; sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje
2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo; ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo
3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

poligráf -a m (ȃ)
1. psih. aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice, detektor laži: njegove trditve naj bi potrdil tudi poligraf; uporaba poligrafa; preizkus s poligrafom, na poligrafu / strokovnjak za poligraf (na sodišču)
2. med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

popôlni preizkús -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

porušítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti
♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

právna dobróta pridružítve -e -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pravnomôčna obtóžnica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prèdtestíranje samostalnik srednjega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preiskoválni eksperimènt -ega -ênta m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús tudi preskús -a m (ȗ)
postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo
// glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja
♦ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús -a m (ȗ) fizikalni ~; pojm. ~ znanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús -a m
postopek, s katerim se z določenim namenom kaj ugotavlja, ugotovipojmovnik
SINONIMI:
test, zastar. pokušnja, zastar. skušnja
GLEJ ŠE SINONIM: test
GLEJ ŠE: test

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024

preizkȗs, m. die Prüfung, DZ.; p. piva, die Bierprobe, Cig.; — die Aichung, DZ.; — die Probe (math.), Cig. (T.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkúsen tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe
● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit nekdaj izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús obtóžnice -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús odlóčbe -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús pripórnih razlógov -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús pripórnih razlógov po urádni dolžnósti -a -- -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús sprijétosti snegá -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús s smúčarsko pálico -a -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús s snéžnim klínom -a -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús s snéžno kládo -a -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús s sóndo -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús stabílnosti snéžne odêje -a -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje -a -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje po norvéški metódi -a -- -- -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje po švícarski metódi -a -- -- -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús trdôte snegá -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús ustávnosti in zakonítosti -a -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús vlóge -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús z lopáto -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkús z rôko -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preizkȗšnja – glej izkȗšnja, preizkȗs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preskus ipd. gl. preizkus ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preskús -a m (ȗ); gl. preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preskȗs – glej izkȗšnja, -kúsiti, preizkȗs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preskus-, išči pod: preizkus-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

presója ustávnosti in zakonítosti -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pretestíranje samostalnik srednjega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pretestírati dovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pripráve na obravnávo pripráv -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

proba [prọ̑ba] samostalnik ženskega spola

preizkus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

psiholóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test
2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore
♦ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

psiholóški -a -o (ọ̑) (dušesloven): ~ preizkus; ~a priprava na nastop duševna
psiholóškost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

raztézen2 -zna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) Volna je ~a
raztéznost -i ž, pojm. (ẹ́) preizkus ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

raztŕžen -žna -o (ŕ; ȓ) lahko ~o usnje
raztŕžni -a -o (ŕ; ȓ) ~a obremenitev
raztŕžnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ) ~ kož; preizkus ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

raztŕžnost -i ž (r̄)
lastnost raztržnega: raztržnost kož
♦ usnj. preizkus raztržnosti preizkus, s katerim se ugotovi, pri kakšni obremenitvi se usnje raztrga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

redukcíjska metóda -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija] STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
sežigálen -lna -o [səžigalən in sežigalən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na sežiganje: sežigalna peč, priprava / sežigalni preizkus vlaken

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

simulácija s strôjno oprémo v zánki -e -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sküšávanje tudi sküsávanje -a s
1. izkušnja, preizkušnja: Próba; szküsávanye KOJ 1833, 189; Jeli nám szküsávanye nikaj ne haſzni KŠ 1754, 175; Szküsávanye váſz je drügo eſcse nej zgrabilo KŠ 1771, 509; Ne obtrdite ſzrczá za dnéva ſzküsávanya KŠ 1771, 675; vu vrejmeni 'smetnoga ſzküsávanya KMK 1780, 93; od vnouge féle ſzküsávanya SIZ 1807, 8; naj on náſz varje prouti nyih ſzküsávanyi KŠ 1754, 174; poſzvéti po etom moje ſzküsávanye KŠ 1754, 236; I ſzküsávanye moje nej ſzte za nikoj meli KŠ 1771, 565; Vſzejm vernim vu vſzákom ſzküsávanyi na podpéranye KŠ 1754, 2a; ki ſzte oſztanoli z-menom vu ſzküsávanyi mojem KŠ 1771, 246; Vſzküsávanyi pogibati Ne dáj nam BKM 1789, 179; Da te ne obláda vrág vu ſzküsávanyi SŠ 1796, 31; I dober düh z-menom hodi Vu vszákom szküsávanyi KAJ 1848, 218; koteri zvüneiſnyim ſzküſávanyem vneſzrecſo nyega miſzli porinouti TF 1715, 43; ſzküsávanyem miſzli zapelati KŠ 1754, 42; ſzküsávanyem miſzli zapelati SM 1747, 42; Szlü'zécsi Goſzpodni ſzküsávanyem KŠ 1771, 405; ka bi mojo düso nepriátelje ſzvojim ſzküsávanyem ſztiſzkávali KM 1783, 189; obatori moje ſzercze proti vſzake féle ſzküsavanya SM 1747, 60; ako ſze 'zaloſztite vu vnougi ſzküsávanyaj KŠ 1771, 703
2. skušnjava: obari mojo düso od ſzküsávanya KŠ 1754, 241; Nevpelai náz vu ſzküſávanye TF 1715, 25; I Nevpelai náz vu szküsávanye ABC 1725, A4b; I ne vpelai náſz vu ſzküsávanye SM 1747, 44; I nevpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 21; Dáj obládati, Vſze moje ſzküsávanye BKM 1789, 173; Pokedob pa jasz szküsávanya obládati nezamorem KOJ 1845, 92
3. preizkus, poskus: i szküszávanya preglednyenya sze na znánye dá AIP 1876, br. 4, 2; Eden gospod je za volo skušávanja péske pámeti odpotüvo AI 1878, 8; Pri vojszki szo ne dávno za szküsávanya volo nücali AIP 1876, br. 7, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

skúšnja -e ž (ȗ)
1. (gledališka, glasbena) vaja: udeležiti se skušnje; skušnja za proslavo / bralna skušnja; glavna skušnja / gledališka skušnja
2. zastar. izpit: narediti, opraviti skušnjo; pripravljati se na skušnjo; pasti pri skušnji; skušnja iz latinščine / zrelostna skušnja
● zastar. prebiti, prestati je moral nevarno skušnjo preizkus; zastar. to je bila velika skušnja za njuno ljubezen preizkušnja; prim. izkušnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

smúčarska pálica -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

smučí -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

snég snegá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sposóbnosten -tna -o prid.(ọ́)
nanašajoč se na sposobnost: sposobnostne razlike / opraviti sposobnostni izpit, preizkus; sposobnostni testi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sposóbnosten -tna -o (ọ́)
sposóbnostni -a -o (ọ́) ~ preizkus zmožnostni preizkus; ~e razlike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stabílnosten -tna -o (ȋ)
stabílnostni -a -o (ȋ) ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stabílnost snéžne odêje -i -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Stavčni členi

Prosim za razlago stavčnih členov pri naslednji povedi:

  • Kar naenkrat bo pred nami konec junija!

Zanima me, kateri stavčni člen je pred nami. – Ali je to prislovno določilo ali del povedka (oz. povedkovo določilo in ga podčrtamo z nepolnopomenskim glagolom bo, kot povedek)?

Še en primer, kjer sem negotov je sledeč:

  • Pri raziskovalni nalogi sodelujemo mi trije.

V tej povedi je pri raziskovalni nalogi prislovno določilo ali predmet v rodilniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

strížen1 -žna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na strig 2: strižni preizkus; strižna sila / strižni modul količina, ki pove, koliko strižna sila spremeni obliko telesa; strižna napetost napetost v trdni snovi pri strigu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

strížen2 -žna -o (ȋ)
strížni -a -o (ȋ) fiz. ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Svečanostna funkcija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin ritual function oziroma cautionary function , ki na področju dednega prava označuje eno od 4 obličnostnih zahtev za slovesen potek sklenitve oporoke, in sicer z namenom, da bi zapustnik in vsi ostali navzoči razumeli, kaj oporoka pomeni in kakšne so njene posledice. Poimenovanja v smislu obredna funkcija , ritualna funkcija , ceremonialna funkcija ne pridejo v poštev, ker bi vsebinsko označevale nekaj drugega. Svečana funkcija se ne sliši pravilno. Vsebinsko bi bila ustrezna termina solemnitetna funkcija in svečanostna funkcija . Ali je dovoljena uporaba pridevnika svečanosten ? Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

štíritočkôvni upogíbni preizkús -ega -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

švícarska metóda ugotávljanja stabílnosti snéžne odêje -e -e -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

téhničen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na tehniko:
a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike
b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija
c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost
2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe
3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo
♦ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk nekdaj predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični nokavt sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tést -a m (ẹ̑)
1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pisni, ustni test
// postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi
2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja
3. testiranje1, preizkušanje: brezplačen test zavor
4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov
● šol. žarg. pisati test kontrolni test
♦ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tést -a m (ẹ̑)
1. preizkus: opraviti ~; s ~om kaj ugotoviti; pojm. brezplačen ~ zavor (preizkušnja, preizkušanje)
2. sestaviti ~; tipi ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tést-asamostalnik moškega spola
  1. preizkus, postopek ugotavljanja
    • test česa
    • , test za kaj/koga
    • , test v/na čem, kje, kdaj
    • , test s čim/kom, kako
  2. naloga za preizkus znanja
    • test česa
    • , test za koga
    • , test v/na čem, kje, kdaj
    • , test s čim/kom, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

»Test« ali »preizkus« znanja?

Kako poimenujemo list papirja z nalogami, s katerimi preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje, preizkus ali/in test? Ali se strinjate, da je preizkus znanja proces, pri katerem lahko s testom preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

téster1 -ja m (ẹ́)
pripomoček za testiranje: analize so pokazale, katera snov je obarvala tester; tester za alkohol, mamila; preizkus, preverjanje s testerjem / kupiti tester za nosečnost
// vzorec kozmetičnega izdelka, namenjen preizkušanju: priskrbela si je testerje, da bi ugotovila, katera krema ji ustreza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tláčen1 -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tlak, pritisk: ugotavljati tlačne razlike / tlačna naprava; tlačna posoda za brizganje laka
♦ metal. tlačno litje; strojn. tlačni gib gib bata, med katerim se tekočina potiska iz valja; tlačno mazanje; teh. tlačni cevovod cevovod, v katerem je notranji tlak večji od zunanjega; tlačni kotel kotel z nadtlakom; tlačni preizkus; tlačni regulator regulator, ki vzdržuje konstanten tlak; tlačni ventil ventil, skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; tlačna črpalka tlačilka; tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; žel. tlačna zavora naprava za zaviranje s stisnjenim zrakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tláčen2 -čna -o (ȃ)
tláčni -a -o (ȃ) teh. ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tláčni tést -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trájnosten -tna -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na trajnost: trajnostni preizkus / trajnostna rast gospodarstva, podjetja / zastar. trajnostne vrednote umetnine trajne
2. ki z namenom dolgoročnega ohranjanja čim manj obremenjuje okolje, razpoložljive naravne vire: trajnostni razvoj, turizem; trajnostna oskrba s hrano, z energijo; trajnostna potrošnja; trajnostno gospodarjenje, kmetijstvo / trajnostna raba naravnih virov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trájnosten -tna -o (á; ȃ) redk. ~e vrednote umetnine trajne
trájnostni -a -o (á; ȃ) ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tŕdnost -i ž (ŕ)
1. lastnost, značilnost trdnega: obzidje je zaradi trdnosti še dobro ohranjeno / trdnost niti, vozla / trdnost ogrodja / varovati trdnost države / občudoval je obtoženčevo trdnost / trdnost glasu, korakov / trdnost dokazov, spoznanja / neomajna trdnost odločitve, sklepa, volje
2. lastnost česa glede na največjo obremenitev, ki jo prenese: določiti, povečati, ugotavljati trdnost mostu, temeljev; majhna, velika trdnost česa; meja, preizkus trdnosti / trdnost kamna, lesa
3. lastnost česa glede na sposobnost vzdržati negativne vplive: povezanost med trdnostjo političnega sistema in gospodarskimi uspehi; spreminjanje trdnosti zdravja v različnih življenjskih obdobjih
4. lastnost česa glede na sposobnost za opravljanje svoje funkcije: večanje trdnosti korenin z rastjo; zmanjšanje trdnosti zobovja
♦ elektr. prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; fiz., teh. natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo; teh. tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tŕdnosten -tna -o prid. (ŕ)
nanašajoč se na trdnost: trdnostne lastnosti lesa / trdnostni preizkus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tŕdnosten -tna -o (ŕ)
tŕdnostni -a -o (ŕ) ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trdôta -e ž (ó)
1. lastnost, značilnost trdega: trdota ledu; krhkost, trdota in druge lastnosti / trdota boja / trdota ritma / trdota gibov / ekspr. bal se je očetove trdote strogosti, neprizanesljivosti / ekspr. trdota besed
2. fiz., teh. lastnost trdne snovi, trdnega telesa glede na odpor proti vdoru drugega trdnega telesa: izmeriti, ugotoviti trdoto materiala; trdota jekla, lesa, rudnine; preizkus trdote; stopnja trdote
♦ kem. trdota vode lastnost vode glede na količino v njej raztopljenih kalcijevih in magnezijevih soli; karbonatna trdota vode trdota vode, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trdôten -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na trdoto: trdotni preizkus; trdotna stopnja
♦ min. Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trdôten -tna -o (ó)
trdôtni -a -o (ó) ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na trganje: trgalni postopek / trgalna trdnost vrvi
♦ metal. trgalni preizkus preizkus, pri kakšni obremenitvi se predmet pretrga; teh. trgalni stroj stroj za preizkušanje natezne in tlačne trdnosti materiala; tekst. trgalni stroj trgalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trítočkôvni upogíbni preizkús -ega -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tuberkulínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tuberkulin: tuberkulinska reakcija na koži / tuberkulinski preizkus preizkus za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tuberkulínski -a -o (ȋ) ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

udáren -rna -o prid., udárnejši (á ā)
1. nanašajoč se na udar, udarec: udarna hitrost; udarna moč, sila / udarni val vode, zraka; udarne jame na vozišču jame, nastale zlasti zaradi zmrzali, v katere udarjajo kolesa vozil
2. ki je pripravljen, oborožen za hiter, učinkovit napad: sestaviti, ustanoviti udarni bataljon; udarna skupina prostovoljcev / udarna letalonosilka / udarna vojaška akcija; udarna sposobnost armade
3. ekspr. ki s svojo vsebino skuša koga razgibati, spraviti v dejavnost: udarni naslovi v časopisu; udarna koračnica; pisati udarne reportaže; njegove besede so vedno udarne
4. navadno v zvezi z brigada, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 ki se odlikuje po visoki politični zavesti in borbenosti: prihod udarne brigade; razglasiti brigado za udarno / trikrat so bili udarni
● publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje
♦ strojn. udarni vrtalni stroj vrtalni stroj, pri katerem se sveder vrti in udarja; šah. udarna moč figure število polj, ki jih ima figura na razpolago, da na njih vzame nasprotnikovo figuro; teh. udarni mehanizem; udarni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost česa proti udarcem; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo; voj. udarni vžigalnik ki se aktivira z udarcem ob trd predmet; udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

udáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud.: premalo ~ napad |hiter, učinkovit|; ~a koračnica |razgibana, živahna|
udárni -a -o (á) teh. ~ preizkus
udárnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

urádni tréning -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vája -e ž (á)
1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje; delati kaj za vajo; dolgotrajna, vsakodnevna vaja; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju; vaja s solisti in zborom; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / pog. orožne vaje vojaške vaje
2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj: delati, ponoviti vajo; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje; telesne vaje; vaje za odpravljanje govornih motenj
// šport. skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti: končati, oceniti vajo; vaja na bradlji / prosta vaja brez orodja in brez pomoči drugih; redovne vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje; simultane vaje ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja
// nav. mn. tak skupek kot organizirana dejavnost: vaj se redno udeležuje; imeti, voditi vaje; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje
3. nav. mn., šol. organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi: obiskovati vaje; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje
// ponavljanje in utrjevanje učne snovi: najprej bo razlaga, nato vaje; pisne in ustne vaje
4. šol. pisni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi: pisati, popravljati vajo; domače, šolske vaje / tiha vaja navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje
5. šol. podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov: na koncu poglavja so vaje; knjiga s praktičnimi vajami
● iz vaje biti, priti odvaditi se določenega dela, spretnosti; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja
♦ gled. aranžirna vaja aranžirka; bralna vaja pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem; šport. borilne vaje; vaje za moč ki krepijo mišice; voj. vojaške vaje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

varívost -i ž (í)
teh. lastnost, značilnost varivega: varivost kovin / preizkus varivosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Vejica pred »in to«

Zanima me, ali se v primeru Večina je verjela v poštenost, in to so izrabili, piše vejica ali ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik] ETIMOLOGIJA: ↑veter
vodník plazôvnega psá -a -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vzórec-rcasamostalnik moškega spola
  1. merilo za posnemanje
    • vzorec za kaj/koga
    • , vzorec na/v čem, kje
    • , vzorec iz česa, od kod
    • , vzorec s čim
  2. celota ponavljajočih likov
    • vzorec za kaj
    • , vzorec na/v čem, kje
    • , vzorec iz česa, od kod
    • , vzorec s čim
  3. posplošena lastnost, značilnost
    • vzorca za kaj
    • , vzorec na/v čem, kje
    • , vzorec iz česa, od kod, od kdaj
    • , vzorec s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vztrájnosten -tna -o prid. (ā)
nanašajoč se na vztrajnost: vztrajnostni preizkus / vztrajnostni tek, trening / vztrajnostni plavalec / vztrajnostni upor; vztrajnostni zakon / vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; vztrajnostna masa količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju
♦ geom. vztrajnostna os vsaka od premic skozi težišče; teh. vztrajnostni regulator regulator, ki izkorišča za regulacijo vztrajnost vrtečih se mas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vztrájnosten -tna -o (á; ȃ)
vztrájnostni -a -o (á; ȃ) ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zavóren2 -rna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na zaviranje: zavorni učinek / zavorna sled / zavorni mehanizem; zavorna naprava / zavorna raketa vesoljske ladje zaviralna / publ. zavorni momenti v razvoju gospodarstva zaviralni
♦ aer. zavorno padalo zaviralno padalo; avt. zavorna pot razdalja, ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; žel. zavorni preizkus preizkus zaviranja pri spremembi vlakovne garniture; zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju; zavorna teža vrednost, ki izraža učinke zaviranja tirnega vozila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zmóžnosten -tna -o (ọ́)
zmóžnostni -a -o (ọ́) ~ preizkus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

želíranje -a s (ȋ)
glagolnik od želirati: želiranje džemov in marmelad; sredstvo za želiranje / preizkus želiranja preizkus, s katerim se ugotavlja, ali se ohlajena masa strdi v žele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

želíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na želiranje: želirni sladkor; želirno sredstvo / želirni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, ali se ohlajena masa strdi v žele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Ženska oblika generala je »generalica«?

Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Število zadetkov: 154