hozána medmet [hozána] 1. v krščanskih besedilih uporablja se, ko govorec slavi, poveličuje Boga1.1. ekspresivno izraža, da govorec slavi, poveličuje koga, kaj sploh
2. kot samostalnik, ekspresivno slavljenje, poveličevanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srlat. hosanna in gr. hōsanná iz aram. hōšaᶜ nā, prvotno ‛pomagaj vendar’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš] 1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nestŕpno prislov [nestə̀rpno] 1. takó, da se čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
2. takó, da se izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
3. takó, da se izraža razburjenje, nejevolja na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nestŕpnost nestŕpnosti samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnost] 1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski] 3. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikov 3.1. manj formalno ki kaže, izraža prepričanje o takem naraščanju
STALNE ZVEZE: bikovska mati ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
korúznica korúznice samostalnik ženskega spola [korúznica] 1. listi in stebla koruze1.1. po žetvi preostali del koruznih stebel
2. ekspresivno ženska, ki s kom živi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi
ETIMOLOGIJA: ↑koruznik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pávji pávja pávje pridevnik [páu̯ji] STALNE ZVEZE: pavje oko ETIMOLOGIJA: ↑pav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti 1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
govedorêja govedorêje samostalnik ženskega spola [govedorêja] dejavnost, ki se ukvarja z rejo goveda
ETIMOLOGIJA: iz reja goveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kvartál kvartála samostalnik moškega spola [kvartál] obdobje, ki obsega četrtino leta, zlasti v ekonomiji
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartal) iz lat. quartālis ‛četrtina, četrti del’ iz quartus ‛četrti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
šahístka šahístke samostalnik ženskega spola [šahístka] ETIMOLOGIJA: ↑šahist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vèlemójster vèlemójstra samostalnik moškega spola [vèlemójstər] 1. najvišji naziv, ki ga šahistu podeli mednarodna šahovska organizacija1.1. šahist s tem nazivom
2. ekspresivno kdor je v čem zelo dober, najboljši
ETIMOLOGIJA: iz drugih slovan. jezikov prevzeto vele- ‛veliko-’ k velik + ↑mojster
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] 1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen] 1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran
ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.