pričakováti -újem nedov. (á ȗ) 1. živeti, računajoč:a) da kdo, kaj pride: prišla je, ko je niso več pričakovali;
nestrpno pričakovati pismo;
otroci so željno pričakovali očeta / v uradu so ga stranke že pričakovale čakale; dve uri ga je pričakoval na postaji / kot vljudnostna fraza obiščite nas, pričakujemo vas; pren., ekspr. pojdimo hitro, gore nas že pričakujejo b) da se bo kaj zgodilo: te dni pričakujejo napad;
za svoje delo pričakuje pohvalo;
od njega ne pričakuj sočutja / ne pričakuj tuje pomoči ne zanašaj se, ne računaj nanjo// navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: dijaki z veseljem pričakujejo maturantski ples; v strahu pričakuje, kaj bo; težko pričakuje pomlad / napeto pričakovati konec filma 2. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o čem: pričakoval je drugačen razplet zgodbe;
pričakovati uspeh;
pričakujejo, da bodo letos izpolnili načrt;
zgodilo se je, kakor je pričakoval / pričakovali so, da se bo jezil, pa se ni mislili so3. ekspr. biti pripravljen, gotov za koga: hotel je obnovljen in pričakuje goste / tam ga pričakuje sreča tam bo srečen
● ekspr. česa takega od tebe nisem pričakoval ti nisem prisojal; ekspr. pričakuje otroka je noseča, bo rodila; ekspr. preveč so pričakovali od njega precenjevali so gapričakováje star.:
ne pričakovaje odgovora, je nadaljeval
pričakujóč -a -e:
pričakujoč darilo, je iztegnil roko; opazil je njen pričakujoči pogled; prisl.: pričakujoče ga je pogledala
pričakován -a -o:
težko pričakovan dan; dolgo pričakovana svoboda; sam.: pričakovano se ni zgodilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.