Tiskanje

bíti v sem v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

divjáti za -ám za nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj željno slediti za kom/čim
Otroci divjajo za žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

iskáti íščem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.

5.

v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.

2.

kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.

3.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.

4.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.

5.

kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.

6.

čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.

7.

čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.

8.

v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.

9.

iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.

10.

iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

odzívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj kazati določen odnos komu/čemu / na koga/kaj
Vedno se odziva njegovim željam in dobrikanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

opazováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

GLEJ: opazíti 1

1.

kdo/kaj načrtno/namensko gledati koga/kaj
/Z mikroskopom/ so opazovali zvezde.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

ostáti v ostánem v dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj nadaljevati, spremljati določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Popolnoma je ostal v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

pazíti in páziti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo/ pazi nanj.

2.

kdo/kaj biti zavestno, miselno zbran
Učenci /premalo/ pazijo.

3.

kdo/kaj želeti zaznavati, ugotavljati kaj
(Pri oknu) je pazil, kdaj bodo odšli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

prilagájati se -am se nedovršni glagol

kdo/kaj delati se ustrezno komu/čemu / za/na kaj
Živa bitja se prilagajajo življenjskim razmeram.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.

2.

v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.

3.

kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.

3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.

4.

kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.

5.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.

6.

knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.

7.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.

8.

kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.

9.1.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.

10.

iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

tékati za -am za nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj željno slediti za kom/čim
/Neprestano/ teka za svojimi nadrejenimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024