bábji bábja bábje pridevnik [bábji] STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: baba
črčȃvka, f. = sodra, babje pšeno, ogr.-C.; — prim. črčati 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

čr̀čavka tudi čèrčavka -e ž sodra: Csrcſavko ſzejas goſztou BKM 1789, 350; Z-oblákov ide dežč, snejg ino toča, čerčavka BJ 1886, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

drẹ́ti2 dérem in drȅm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

katérikrat prisl. (ẹ̄)
star. kdaj2ali si bil že katerikrat na Triglavu / katerikrat je deževalo, katerikrat je padala sodra včasih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kropica, f. = sodra, babje pšeno, Jan.; prim. hs. krupa, nem. Graupen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

pádati -am nedov. (ā ȃ)
1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati
a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo padale
b) z višjega mesta: pri hoji po vrvi so sprva padali; ptice so zaradi mraza padale z vej / zavitki so mu padali iz naročja
// večkrat prenehati biti nameščen kje: stekelce pri očalih mu pada iz okvira; naramnica mu pada z rame / listje že pada z drevja odpada
2. premikati se v smeri navzdol zaradi lastne teže: v sanjah se mu je zdelo, da pada; podoba pastirja, ki pada v prepad; gledal je snežinke, kako se v vetru dvigajo in padajo; padati z veliko hitrostjo
// premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol zaradi lastne teže
a) pojavljati se: preden se je ulila ploha, so padale le debele kaplje; na tem mestu pada kamenje; vulkanski prah pada včasih tako na gosto, da se zmrači / v tem letnem času pogosto pada toča; sodra pada; dopoldne je padal dež je deževalo; v hribih bo padal sneg bo snežilo / brezoseb. kaže, da bo padalo deževalo
b) prihajati kam: jabolka padajo na cesto in se obtolčejo; na mesto so padale bombe; seme pada na preorano zemljo / ekspr. čebele so težko obložene padale na brado so sedale, se spuščale; saje padajo na tla se usedajo
// udarjati, zadevati: kaplje so padale po dežniku; ekspr. če bi solze padale po trdi skali, bi se omehčala / ekspr.: palica je padala po njegovem hrbtu; trde pesti so padale po njem; brezoseb. padalo je po glavi, hrbtu, rokah; pren., ekspr. težko padajo njegove besede
3. pojavljati se, nastopati na površini: svetloba pada na mizo; njegova senca je padala na pesek / zavese so bile spuščene, da sonce ne bi padalo v sobo sijalo / ponoči pada rosa
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: v tem času že začne padati slana; ekspr. na zemljo pada noč noči se
4. pog. nepričakovano, nenapovedano prihajati: v sobo so padali drug za drugim kakor brez uma / pisma s fronte so le poredkoma padala v našo hišo
5. biti v položaju v smeri navzdol: črni brki mu padajo čez ustnice; dolgi lasje so ji padali na ramena
// navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padajo; narediti zavesi dvojni rob, da lepše pada
6. biti čedalje nižji v določeni smeri: pot je začela padati; planota proti jugu rahlo pada / ekspr. strmo pobočje pada v sotesko
7. manjšati se, zniževati se, navadno v precejšnji meri: zračni pritisk pada; njegov vpliv pada; zanimanje za knjigo je začelo padati / cene padajo; kvaliteta izdelkov pada / obisk pada / publ. dolar pada vrednost dolarja se manjša / publ. kulturno padati postajati manj kulturen
// prihajati na nižji ton, manjšo glasnost: pesem je padala in naraščala; glas ji je postopoma padal
// s prislovnim določilom prihajati v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: padal je čedalje globlje; nasprotniki naše države so padali vse nižje in nižje
8. biti drug za drugim osvojen, vdajati se: mesta so padala skoraj brez odpora / zaradi izdaj so padale tudi javke
// publ. izgubljati vpliv, veljavo, položaj: stare teorije padajo in nastajajo nove / rekordi padajo jih presegajo / politična nasprotja padajo izginjajo
9. biti drug za drugim ubit v boju: na fronti so padali možje in fantje / publ. v Gramozni jami so padali talci so streljali talce / ekspr. ljudje so padali od neke čudne bolezni umirali; zaradi insekticidov so čebele padale v rojih; padali so kot muhe
10. ekspr., navadno v zvezi s po ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: ni mogel do besede, kar naprej so padali po njem / sovražniki so padali po naši deželi si jo prisvajali, jo napadali
11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni; med streljanjem so glasno padali ukazi; padala so vprašanja vpraševali so / pog. padali so ukori dani so bili
12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja, kot ga nakazuje določilo: padati v apatijo; padal je v hude duševne krize; pog. zdelo se mu je, da pada v nezavest omedleva; publ.: padati v obup postajati obupan; iz dneva v dan pada v večjo odvisnost postaja bolj odvisen / publ. padati v napako delati napako
13. pog. večkrat priti na, biti na: državni prazniki padajo na različne dneve v tednu / njegovo bivanje v Franciji pada v čas okupacije v Franciji je bival med okupacijo
● 
pog. v prepirih so padale ostre besede bile izrečene; ekspr. za to bodo še glave padale bodo ljudi ubijali; ekspr. če ne boš ubogal, bo padalo boš tepen; ekspr. padati iz hajke v hajko doživljati pogostne hajke; ekspr. zadovoljiti se z drobtinami, ki padajo z bogatinove mize z dobrinami, ugodnostmi, ki so za tega, ki jih da, nekaj nepomembnega, odvečnega; pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; vznes. fantje so padali v prerane grobove prezgodaj umirali; ekspr. te besede so mu padale v srce so ga prizadevale; pog. težke veke mu same od sebe padajo vkup postaja zelo zaspan
♦ 
mat. funkcija pada z večanjem neodvisne spremenljivke se odvisna spremenljivka zmanjšuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

padavína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sȃbra, f. = sodra 1), GBrda; prim. it. sabbia, pesek (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

snéžne padavíne -ih padavín ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

so- predpona

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sódra -e ž (ọ̄)
padavine v obliki drobnejših ledenih zrn: padala je, usula se je, pog. šla je sodra; pomladanska ploha s sodro / pri označevanju časovnosti v sodri in dežju so prišli na cilj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sódra -e ž, snov. (ọ́; ọ̑) ploha s ~o; priti na gorski vrh v ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sódra -e ž
padavine v obliki drobnejših ledenih zrnpojmovnik
SINONIMI:
nar. sodrga, nar. sodrin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024

sọ̄dra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sǫ́dra, f. 1) kleinkörniger Hagel, gefrorene Schneekügelchen, Graupen; sodra gre, es gräupelt, es rieselt; ("sudra", Schloßen, Štrek.); — 2) das Gesindel, Cig.; — prim. sodrga, sodrag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sódra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sódra -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sódra -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sodra

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sodra gl. briža

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sodra gl. solec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sǫ́drag, m. = sodra 1), Erj. (Torb.), (sodrah) Ig (Dol.); ("iz: sograd, hs. sugradica, kar ni zadosti debelo, da bi bil grad, t. j. toča", Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sǫ́draga 2., f. = sodra 1), Erj. (Torb.); — prim. sodrga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sọ̄drast – glej sọ̄dra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sǫ́drašica, f. = sodrah, sodrag, sodra 1), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sǫ́drati, -a, vb. impf. sodra = sodra gre, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sǫ́dražica, f. = sodra 1), Dol.; — prim. sodrag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sódrga -e ž (ọ̄)
1. slabš. ničvredni, malovredni ljudje: sodrga ga je napadla in oropala; v lokalu so se zbirali postopači, kvartači in druga sodrga; zlagana malomeščanska sodrga; zločinska sodrga / kot psovka pustite nas mimo, sodrga
// pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: sodrga zahteva enakopravnost; hotel je pridobiti sodrgo; lačna sodrga
2. zastar. navlaka, šara1hudourniki so v dolino nanesli razno sodrgo / pobrati sodrgo po kotih
3. nar. sodra: burja je nesla sodrgo v okna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sọ̄drga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sǫ́drga, f. 1) = sodra 1), M.; sodrga je sula na okna, Glas.; — 2) zusammengescharrtes Zeug, der Plunder, der Unrath; — 3) das Gesindel, der Pöbel; tudi: sǫ̑drga, Dol.; — (po Mik. [Et.] "das Zusammengescharrte", od: drgniti; toda prim. sodra, 2. sodraga).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sǫ́drica, f. dem. sodra; Graupen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

solecˈsoːu̯c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

solíka, f. = babje pšeno, sodra 1), der Graupenhagel, die Schneegraupen, Cig., C., Mik., BlKr., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

sǫ̑vrica, f. = babje pšeno, sodra, die Graupe: sovrica — mavrica, neka igra, Banjščice-Erj. (Torb.); — prim. sodra 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ujemanje v stavku z neštevnim osebkom: »Sneg je padavina«

Katera definicija snega je pravilna? Sneg so padavine v obliki snežink. ALI Sneg je padavina v obliki snežink.

V SSKJ piše, da se samostalnik padavina navadno uporablja v množini, tudi v pomenski razlagi besede sneg v SSKJ je ta samostalnik uporabljen v množini. V Geografskem terminološkem slovarju je geslo padavina (v ednini) in v sestavku so podpomenke sneg, dež, sodra, toča.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

včásih čas. prisl.
1.
izraža, da se kaj ponavlja v nedoločenih časovnih presledkih
SINONIMI:
kdaj pa kdaj, od časa do časa, tu in tam, vsake toliko časa, zastar. časi2, star. časih, ekspr. izjemoma, neknj. pog. kakšenkrat, star. katerikrat, ekspr. na trenutke, knj.izroč. občasno, ekspr. sem in tja, knj.izroč. sem pa tam, ekspr. sem pa tja, knj.izroč. sem ter tam, knj.izroč. sem ter tja, star. tam pa tam, knj.izroč. trenutkoma, pog. tu pa tam, star. včasi, pog. vsake toliko, star. zdaj zdaj
2.
izraža, da je kaj bilo, se je kaj zgodilo v ne natančneje določenem času v preteklosti
SINONIMI:
nekdaj, pred leti, star. časih, star. njega dni, knj.izroč. svojčas, star. svoje dni, star. včasi
GLEJ ŠE SINONIM: nekoč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024

Število zadetkov: 37