Tiskanje

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.

1.1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.

2.

kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.

4.

v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.

5.

nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.

6.

v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.

7.

kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.

8.

iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.

9.

iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

boléti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.

2.

brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.

2.

kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

bóžati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

čustvováti -újem nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj doživljati določena čustva s kom/čim
/Iskreno in dejavno/ čustvuje z reveži.

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznati s čustvom koga/kaj
Čustoval je žalost in praznino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

délati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Dela proti svoji vesti.

2.1.

kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.

2.2.

kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.

2.3.

kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.

2.4.

kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.

3.

kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.

4.

kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.

5.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost'
Delajo korake/grehe /kupčije.

5.1.

kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.

6.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.

1.1.

kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.

1.2.

kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.

3.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.

3.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.

1.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.

1.1.

/Pridno/ je gnal koso.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.

3.

čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.

4.

kaj poganjati
Drevje že žene.

5.

iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.

4.1.

Hitel je na izpit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

jókati tudi jokáti -am tudi jóčem nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj izražati veliko čustveno prizadetost
Otrok je jokal in se oklepal matere.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati podobno joku
Violina je /brez prestanka/ jokala (otožno pesem).

3.

čustvenostno kdo/kaj tožiti po kom/čem / za/nad kom/čim
/Brez življenjske volje/ joka po izgubljeni sreči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

krásti se krádem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj brez dovoljenja, pritajeno hoditi iz/z/s česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / ri/na/v/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kod / kje
/Tiho/ se (jim) je kradel za hrbet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

omréžiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj obdati, ograditi kaj z mrežo
Omrežili so okna.

2.

čustvenostno kdo/kaj zvijačno pridobiti koga/kaj
Ta ženska je že marsikoga omrežila.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kaj pridobiti koga s čim
Knjiga ga je omrežila z novimi idejami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

ovíti ovíjem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prekriti koga/kaj
(S širokim šalom) si je ovila vrat.

2.

kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / po/na kom/čem / kje / kod
Šal si je ovila okoli vratu.

3.

kdo/kaj narediti kaj manj mokro
Perilo je ovila /kar na roke/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

pokloníti -klónim dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj namensko dati komu/čemu koga/kaj
(Za rojstni) dan ji je poklonila staro dragoceno fotografijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

poškodováti -újem tudi poškódovati -ujem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj slabo narediti kaj
Poškodoval si je obraz (z jedko tekočino).

2.

kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
Potres je poškodoval veliko hiš.

3.

iz anatomije kdo/kaj slabo narediti kaj
Poškodovati si meniskus.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

pregnáti -žênem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/med koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Preveč naporno delo celo udarnike prežene k lažjemu delu.

2.

kdo/kaj odpraviti kaj
Bolečine si je pregnala /s tabletami/.

3.

kdo/kaj utruditi koga/kaj
/S priganjanjem/ si je /preveč/ pregnal vprežno živino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

prenêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
/Lahkotno/ prenese otroka in kovček v vozilo.

2.

kdo/kaj usmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
Živec prenese dražljaj do možganskega središča.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Kroj s krojne pole je prenesla na papir.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prestati kaj / veliko česa
Prenesti je moral veliko krivic in očitkov.

5.

čustvenostno, navadno z nikalnico, v posplošenem pomenu kdo/kaj zdržati kaj / veliko česa
Ta človek /z lahkoto/ prenese veliko alkohola.

6.

iz matematike kdo/kaj premakniti kaj v čem / kje
Prenesel je člene v enačbi.

7.

iz prava kdo/kaj preložiti kaj na koga / kam
Lastninske pravice je prenesel na drugega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

stopíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kaj preiti v tekoče stanje
(Na vročini) se je vosek stopil /kot mast/.

2.

kdo/kaj postati celota s kom/čim
Priseljenci so se morali /čimprej/ stopiti z domačini.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spremeniti se
Kar stopil se je /od navdušenja/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

tájati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

kdo/kaj spreminjati se v tekoče ali v navadno sprejemljivejše stanje
/Zaradi hude odjuge/ se sneg (na prisojnih legah) taja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

trésti trésem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj
/Navdušeno/ (mu) je tresel roko.

2.

brezosebnoizražati koga/kaj v treso čem stanju
Trese ga /zaradi podhranjenosti/.

3.

kdo/kaj odstranjevati koga/kaj
/Ročno/ je tresel sneg (z vej).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.

2.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).

3.

kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.

4.

kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.

6.

v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.

7.

čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.

8.

čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.

9.

čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.

10.

v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.

11.

navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.

12.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.

13.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.

14.

čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.

15.

nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vtísniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritiskanjem prodreti v/na/skozi kaj / kam
Kamenje se je vtisnilo v zareze podplatov.

2.

kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spremeniti se
(Pri trčenju) so se leva avtomobilska vrata /pod silnim pritiskom/ vtisnila (navzven, v nasprotno smer).

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti se v/na kaj / kam
Vsi najpomembnejši dogodki so se (ji) vtisnili /naravnost/ v možgane, pa tudi v srce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.

4.

kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.

5.

kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.

7.

kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024