Tiskanje

àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

àbiótski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

abscizíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

abscizínska kislína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ajer

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ànóksični strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

antropogéni strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Atopijski dermatitis
Pri pripravi oglasnega gradiva sem naletel na dilemo, kateri termin je ustreznejši: atopijski dermatitis ali atopični dermatitis . Na Googlu sem našel 108.000 zadetkov za termin s pridevnikom atopijski in 27.100 zadetkov za termin s pridevnikom atopični , v korpusu Gigafida pa je 1248 zadetkov za termin s pridevnikom za atopijski in 193 zadetkov za termin s pridevnikom atopični . Atopija je v Slovenskem medicinskem slovarju definirana kot 'dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti'. Ali je torej pravilneje, da pri tvorbi pridevnika izhajamo iz atopije in govorimo o atopijskem dermatitisu ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan]

1.

zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...

bič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

biótski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

breza¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

breza²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

brezast¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bula²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

butelj¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

cajg¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]

1.

udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi

3.

ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza

4.

ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa

ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

CSR-strategíje -íj ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čmrlj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čompa²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

deblo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

depresívnost depresívnosti samostalnik ženskega spola [depresíu̯nost]

1.

stanje osebe z depresijo

2.

stanje, lastnost koga, da se duševno slabo počuti

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑depresivni

dihor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

distrés -a m (ẹ̑)
stres z negativnimi učinki na zdravje: odziv organizma na distres

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

distrés -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dletvo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

evstrés -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra]

1.

rastline, ki rastejo na določenem območju

2.

iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gojzar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gosetnica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški]

1.

ki je v zvezi z grafologi 1. ali grafologijo 1.

ki je v zvezi z grafologi 2. ali grafologijo 2.

2.1.

grafologiji 2.

grafologije 2.

ETIMOLOGIJA: ↑grafologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

griža²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

grusti

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

héktičen SSKJ² pridevnik

ki povzroča stres ali stresu podobno stanje zaradi preveč dogodkov, dogajanja v kratkem času, občutka pomanjkanja časa sploh

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hektisch prvotno tudi ‛mrzličen, vročičen’, iz gr. hektikós ‛stalen, nenehen, (v medicini) mrzličen’ iz héktos ‛nenehen’, iz éhō ‛držim, imam’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

héktično prislov

takó, da je prisoten stres ali stresu podobno stanje zaradi preveč dogodkov, dogajanja v kratkem času, občutka pomanjkanja časa sploh

ETIMOLOGIJA: ↑hektičen

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

héktika samostalnik ženskega spola

stres ali stresu podobno stanje zaradi preveč dogodkov, dogajanja v kratkem času, občutka pomanjkanja časa sploh

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hektik, iz ↑hektičen

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hipóksični strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hládni strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]

1.

povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa

2.

v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini

3.

ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več

4.

v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več

5.

ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa

6.

v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja

FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

izgorélost -i ž (ẹ́)
stanje skrajne telesne in duševne izčrpanosti: preprečiti izgorelost; čutiti posledice izgorelosti; izgorelost na delovnem mestu; znaki izgorelosti; vzroki za izgorelost; stres in izgorelost / poklicna izgorelost; sindrom izgorelosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Izvor besede »stres«

Zanima me izvor slovenske besede stres, zgodovina njenega pojavljanja/uporabe, še posebej ob vedenju, da ima angleščina za pomensko podobno zadevo besedo stress, a ob tem imamo Slovenci še priimek Stres.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Izvor priimka »Poglajen«

Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kap¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

keber

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kémični strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kisíkov radikál -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Kognitivna disonanca
Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mehánski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

menstruácija menstruácije samostalnik ženskega spola [menstruácija]

krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske pojavlja v približno mesečnih intervalih; SINONIMI: čišča, mesečna čišča

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Menstruation, frc. menstruation) iz nlat. menstruatio, iz lat. mēnstrua iz mēnstruus ‛mesečen’ iz mēnsis ‛mesec’ - več ...

Metúzalemov Frazemi s sestavino Metúzalemov:
Metúzalemova staróst

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mlezivo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mrázni strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mrtvoud

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Negotovost zaposlitve
Zanima me ustrezen prevod termina job insecurity . Ta se namreč vsebinsko razlikuje od employment insecurity . Employment security se nanaša na verjetnost, da bo oseba imela zaposlitev (čeprav ne nujno pri istem delodajalcu), medtem ko se job security nanaša na verjetnost, da bo oseba ohranila službo pri specifičnem delodajalcu. Kakšen bi bil ustrezen slovenski prevod? Varnost službe ali varnost delovnega mesta nasproti zaposlitveni varnosti?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Odpornost
Termin resilience označuje način soočenja in prilagoditev posameznika ali sistema na negativne preizkušnje ali stres, zlasti bolezen, grožnje, naravne nesreče, izgubo varnosti, položaja, pri čemer se lahko posameznik ali sistem po koncu preizkušnje celo okrepi. Resilience se pojavlja v več mednarodnih dokumentih, zlasti v povezavi z napovedanim načrtom okrevanja po covidu-19. V uradnih prevodih in dostopnih komentarjih se prevaja kot odpornost , vzdržljivost , prožnost . Zdi se mi, da bi bilo v slovenščini najprimernejše poimenovanje trdoživost , saj vse druge besede po mojem mnenju ne ustrezajo v celoti razlagam, ki so na voljo v angleških slovarjih.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Okoljski stresor
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin environmental stressor , ki na področju biologije označuje vrsto okoljskih dejavnikov, npr. podnebne spremembe, onesnaženost zraka, vode, tal, ki negativno vplivajo na žive organizme in ekosisteme. Ker v slovenščini še nimamo ustaljenega termina, smo začasno uporabili prevod okoljski stresor . Prosim vas za nasvet, kako ustrezno posloveniti omenjeni angleški termin.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

oksidatívni strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

osmótski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pesján pesjána samostalnik moškega spola [pesján] in [pəsján]

1.

ekspresivno pes, navadno večji

2.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

3.

kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje koga, tako da mu pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi

ETIMOLOGIJA: ↑pes

polétni súšni strés -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Polstavčni prilastek

Ali je pravilno povezanemu ali povezanim? Kot da bi prejeli trajno cepivo proti stresu, povezanemu z možnostjo za padec njihovega ugleda.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

postrv

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Prevod imena »Pinokio« v slovenščino

Pred časom sem zastavila vprašanje glede slovenskega prevoda naslov Pinokio v slovenščino Ostržek), menim, da prevod s poslovenjenjem izgubil na pomenu. Leta 2021 oz. 2023 je izla knjiga G. Agamben: Pinocchio: The Aventure of a Puppet, Double Commented Upon and triply Illustrated, 2021 (v il.), 2023 (v angl.) in na str. 7, filozof Agamben omenja pomen besede: "In Latin ponoculus means "bit of pine" (...) the evergreen tree that defies einter's death (...)" V slovenskem prevodu ostržek (olupek) je izgubljen imanentni pomen – pinij oz. plemenitosti lesa iz katerega se izdelujejo tudi godala, npr. znamenite stradivarke (violine ...) v Cremoni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prmejduš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

radiacíjski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rdečeritec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

reaktívna kisíkova zvŕst -e -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

seber¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sivênje sivênja samostalnik srednjega spola [sivênje]

proces, pri katerem kaj postaja sivo

ETIMOLOGIJA: ↑siveti

sivéti sivím nedovršni glagol [sivéti]

1.

postajati siv

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑siv

slánostni strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strés1 -a m (ẹ̑)
odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive: tako delo povzroča strese; zdravljenje motenj, ki nastanejo zaradi stresa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strès2 strésa m (ȅ ẹ́)
zastar. stresljaj: ob stresu se je tekočina razlila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strés -a m, pojm. (ẹ̑) doživeti ~; biti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strès strésa m (ȅ ẹ́) redk. stresljaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strés -a m

odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive

SINONIMI:

med. splošni adaptacijski sindrom

GLEJ ŠE SINONIM: tresljaj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

strès, strę́sa, m. 1) die Erschütterung, Cig., Jan., M.; (durch Elektricität), Cig. (T.); — 2) = nerodno in nemarno oblečen človek, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strés -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strès strésa m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strésen -sna -o (ẹ̑)
pridevnik od strés: znajti se v stresni situaciji

strésno

prisl.:

zelo stresno je, če se na dopust ne pripravimo v miru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strés fítotóksičnih kovín -a -- -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strés ionizirajóčega sévanja -a -- -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Stresni test
Prevod angleškega termina stress test kot stresni test , ki se očitno najpogosteje uporablja, zame pomeni test, ki je stresen, torej povzroča stres. Ne dvomim sicer, da ti testi bankam povzročajo stres, vendar pa angleški stress test pomeni nekaj drugega. Ustreznejši se mi zdi test stresa ali obremenitveni test . Kaj menite o tem?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

strésor -ja m (ẹ̑)
dejavnik, ki povzroča stres: čim več je stresorjev in čim bolj ogrožujoče jih človek doživlja, večja je možnost za razvoj bolezni; psihosocialni stresorji; zunanji stresor; izpostavljenost stresorjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stŕpnost za strés -i -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

súšni strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

svetlôbni strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šára Frazemi s sestavino šára:
ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne sóditi med stáro šáro, odložíti kóga/kàj med stáro šáro, vréči kóga/kàj v stáro šáro

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

škrpljan

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

temperatúrni strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

toleránca za strés -e -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Travmo upoštevajoči pristop
Za poseben pristop pri obravnavi oseb z izkušnjo travme, ki temelji na razumevanju travme, se v angleščini uporablja termin trauma-informed practice . Pri tem je pomembno, da si osebe, ki nudijo pomoč, prizadevajo v celoti razumeti posameznika in njegove okoliščine, saj se zavedajo, da travma vpliva na posameznikov občutek o sebi, o drugih in na njegova prepričanja o svetu, torej na njegov nevrološki, biološki, psihološki in socialni razvoj. V slovenščini se za opisani pristop uporabljajo predvsem dolga opisna poimenovanja, npr. pristop, ki upošteva spoznanja o travmi ; pristop, ki temelji na razumevanju travme . Kateri termin bi nam svetovali v slovenščini?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

usmérjeni tlák -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

UV-strés -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Vejica pred »ali«

Koliko vejic mora biti v spodnji povedi? Turisti gredo lahko plavat ali se vozit s kočijo okrog jezera ali si ogledajo grad.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vročínski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vročínski šók -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zímski súšni strés -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.