Tiskanje

AEO -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

AEO -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

aktánt -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

aktívni dávčni subjékt -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

aktívni dávčni subjékt -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

aktívni subjékt kaznívega dejánja -ega -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

antropocentrízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

avtonómni právni ákt -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bipatríd -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

carínski postópek -ega -pka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

celôtni kapitál -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dávčna amnestíja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dávčni subjékt -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

držávna prisíla -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

égo -a tudi -- m (ẹ̑)
knjiž. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz1: osamljen je v množici, kajti zadovoljiti zna le svoj ego; imeti težave z egom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]

1.

ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden

1.1.

2.

ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden

2.1.

;

SINONIMI:

enakovreden

FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

fírma -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

formálni udeléženec -ega -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gospodár postópka -ja -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gospodárska enôta -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gospodárski pôsel -ega -sla m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gospodárski subjékt -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gospodárski subjékt -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gramátičen -čna -o prid. (á)
slovničen: gramatično pravilo / popravljati gramatične in stilistične napake v nalogi
♦ jezikosl. gramatični subjekt osebek, ki stoji v imenovalniku; gramatično število; pravn. gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

heteronómen -mna -o prid. (ọ̑)
knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hibrídni dávčni zavézanec -ega -ega -nca m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

imétnik dovoljênja za promét z zdravílom -a -- -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izginúli trgôvec -ega -vca m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jàz1 jáza m (ȁ ȃ) knjiž.
1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja: v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza; pisateljeva oseba in njegov jaz; odnos jaza do zunanjega sveta / ekspr. on je jaz izrazita osebnost, individualnost
// s prilastkom določena stran tega posameznika: to je izraz njegovega človeškega in revolucionarnega jaza; obračati se na njihov socialni jaz / duhovni in telesni jaz
2. navadno v zvezi z lasten, svoj posameznik kot subjekt moralnih in gospodarskih odločitev, zahtev, želja, koristi: vse misli se mu sukajo okrog lastnega jaza; dopušča le obstoj svojega jaza / jemati svoj jaz za najvišje merilo sebe; biti zagledan v svoj jaz vase
● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; Krležev Kristus ima v sebi božji in človeški jaz božjo in človeško naravo, lastnosti; imeti, iskati svoj lastni jaz duhovno podobo
♦ filoz. jaz zavest človeka o samem sebi kot telesno-duhovnem bitju; psih. jaz po Freudu plast zavestnega življenja človeka v nasprotju z nezavedno plastjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jàz1 jáza m

knj.izroč. posameznik kot zavestni subjekt vsega doživljanja

SINONIMI:

knj.izroč. ego, zastar. jastvo

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

drugi jaz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

jurídičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na pravo; praven: juridično varstvo novih izumov / juridični termin / juridična fakulteta
♦ pravn. juridična oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; pravna oseba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kontaminátor -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

manjkajóči trgôvec -ega -vca m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

meníca v síli -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

missing trader podjétje -- -- -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

načêlo várstva zaúpanja v právo -a -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nakúpna goljufíja -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

naslôvnik -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nasprótnik -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nèplačujóči gospodárski subjékt -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

njegòv, -ǫ́va, pron. sein (ako se ne ozira na subjekt istega stavka); ima dobrega prijatelja: njegovo mošnjo prazni, svojo polni.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nję́n, pron. ihr gehörig, sie betreffend, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

njíhov, pron. ihnen gehörig, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

njȗn, pron. ihr (o dveh osebah, ako se ne ozira na subjekt istega stavka), Ravn., Met. in nasl.; — prim. njijun.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nosílec dejávnosti -lca -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nosílec jávnega pooblastíla -lca -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nosílec jávnega pooblastíla -lca -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nótranja bonitétna océna -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

objẹ̑kt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

objékt -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

obvódno poslovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odsvojíti -ím dov., odsvójil (ī í)
pravn. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo: odsvojiti delnice, terjatve; odsvojiti premoženje; vozilo se odsvoji
♦ filoz. subjekt se odsvoji odtuji, alienira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

onesnaževálec okólja -lca -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

oséba -e ž (ẹ̑)
1. človeški posameznik ne glede na spol: omeniti moram še dve osebi; osebe istega spola, iste starosti; skupina oseb; stroškov je sto evrov na osebo, publ. po osebi; avtobus za trideset oseb; v kabini je prostora za deset oseb / knjiž. družina ima pet oseb članov / publ.: ženske osebe ženske; osebe moškega spola moški / prevoz oseb in tovora; osebe in stvari
2. s prilastkom človeški posameznik
a) kot nosilec kake lastnosti, značilnosti: pisati ljubljeni osebi; to sem izvedel od dobro obveščene, zaupne osebe; on je vplivna oseba; njegov oče je bil zelo znana oseba v mestu; oseba brez državljanstva / pravljične osebe; zgodovinska oseba
b) glede na položaj v družbi: civilne, vojaške osebe / uradna oseba / kontaktna oseba ki je določena za stik z zainteresirano javnostjo s, poslovnimi partnerji, sodelavci
3. človeški posameznik kot literarna, dramska upodobitev: ta oseba je nosilka avtorjevih idej; ženske osebe so slabo karakterizirane; osebe v romanu / dramske osebe; glavne, stranske osebe drame, filma / kot pojasnilo na začetku zlasti dramskega dela osebe: Jožef Kantor, fabrikant, Hana, njegova žena
4. jezikosl. slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku: določiti osebo, število, čas pri glagolski obliki / druga ki izraža ogovorjenega, prva ki izraža govorečega, tretja oseba ki izraža neudeleženega v pogovoru oziroma glagolsko dejanje brez osebka
5. knjiž., s svojilnim zaimkom, z oslabljenim pomenom izraža osebni zaimek, kot ga nakazuje svojilni zaimek: ni hotel opaziti moje osebe; tu ne gre samo za njegovo osebo zanj / prepričana je o pomembnosti svoje osebe
6. v zvezi za svojo osebo izraža omejitev trditve: za svojo osebo bi dal prvo mesto tej skladbi; jaz za svojo osebo priznam, da mi je vseeno; on za svojo osebo trdi, da je bolje tako
7. zastar. postava1: njegova visoka, mogočna oseba / biti majhne osebe
● star. poročil se je z osebo, ki ni bila plemkinja žensko; on je hišnik in vrtnar v eni osebi hkrati, obenem; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; ekspr. rad govori v prvi osebi množine kot da govori v imenu mnogih; roman je pisan v prvi osebi kot da ga je napisal glavni junak; to sem izvedel od tretje osebe od človeka, ki ni udeležen v zadevi, stvari; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; zastar. prvi je osvojil ta vrh planinec v osebi nekega Vagla planinec Vagl; knjiž. z vso svojo osebo se zavzema za to stvar zelo, brez pridržka
♦ filoz. oseba človek s svojimi individualnimi, družbeno pogojenimi lastnostmi; jezikosl. imena za delujoče osebe; ped. duševno motena oseba; pravn. civilna pravna oseba; družbena pravna oseba pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; odgovorna oseba; pravna oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; tretja oseba ki v pravnem razmerju ni stranka; ugotoviti istovetnost osebe; rel. druga, prva, tretja božja oseba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

oškodovánec -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Parétov óptimum -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pasívni dávčni subjékt -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pasívni dávčni subjékt -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pasívni subjékt kaznívega dejánja -ega -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pobúda za začétek postópka za océno ustávnosti in zakonítosti -e -- -- -- -- -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pobúdnik postópka pred ustávnim sodíščem -a -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

podjétje -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

polipatríd -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pomočník -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pooblaščêni gospodárski subjékt -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pooblaščêni gospodárski subjékt -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pooblaščêni predstávnik proizvajálca medicínskih pripomóčkov -ega -a -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

poslôvna skrivnóst -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

poslôvni subjékt -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

poslôvni subjékt -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

poslôvno léto -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

posrédni dávek -ega -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

posrédnik -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pošiljátelj -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

potróšniška enôta -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Povratni svojilni zaimek (3)

V odgovoru z naslovom Povratni svojilni zaimek: enostavčna in večstavčna poved pišete, da je v stavku Družba je zaradi kršitve svojih modelov vložila tožbo. uporaba povratno svojilnega zaimka pravilna. Meni se zdi, da se v tem primeru razume, da je družba sama kršila svoje modele.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

právdna stránka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

práven -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na pravo: pravni predpisi; spoštovati pravne norme / pravne posledice; pravno-politično vprašanje / pravni termin; pravna zgodovina / pravni študij; pravna fakulteta / pravni akt odločitev oblastnega organa, po kateri se pravno določajo zahtevane pravice, dolžnosti, posledice
♦ pravn. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist; (pravni) naslednik kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice; pravni naslov pravni predpis, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica; pravni običaj običaj, pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti; pravni pouk pouk o pravicah in dolžnostih pravnega subjekta; del odločbe o možnem pravnem sredstvu zoper to odločbo; pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga; pravni red skupek vseh pravnih pravil, ki veljajo na določenem ozemlju; pravni spor; pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; pravna dobrota; pravna moč učinek odločbe, proti kateri ni več pritožbe; pravna oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; pravna oseba; pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice; pravno pravilo pravilo o vedenju in ravnanju ljudi v družbi; pravno razmerje; pravno sredstvo; pravno varstvo varstvo, ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom

právno

prisl.:

pravno določati

pravno izobražen človek

pravno pomembno dejstvo

pravno veljavna odločba;

prim. pravnopolitičen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

právni promèt -ega -éta m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

právni subjékt -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

predikát -a m (ȃ)
1. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovom
● publ. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti
2. vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu: vzorec predikata; grozdje za visoke, vrhunske predikate; ob suhem in toplem jesenskem vremenu so bile razmere za pridelavo predikatov ugodne; ledena vina, penine in predikati / predikat za poobedek; kozarec, steklenica za predikate / vino s predikatom
3. jezikosl. povedek: predikat in subjekt
♦ filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Prenehanje poslovanja z dnem ...

Prosim za mnenje o naslednji izjavi: Poslovni subjekt preneha s poslovanjem dne .... (sledi določen datum, npr. 1. 4.). Ali to pomeni, da na navedeni datum subjekt še posluje (torej ni več aktiven šele na datum 2. 4.) ali da ne posluje več (torej je zadnji dan njegove aktivnosti 31. 3.)? Na tako formulacijo sem naletela v uradnem postopku in se mi zdi dvoumna. Uradnikova razlaga je bila, da na navedeni datum subjekt še posluje, moja pa, da na ta dan ne posluje več, ker preneha s poslovanjem. Boljša formulacija bi bila npr.: Zadnji dan poslovanja subjekta je ... (datum).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prenòs izvrševánja suverénih pravíc -ôsa -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

price taker -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

procésna legitimácija -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

procésni subjékt -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

proizvajálec medicínskih pripomóčkov -lca -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

proizvajálec zdravíla -lca -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

proizvódna enôta -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

quantity adaptor -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

računovódski izkàz -ega -áza m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Rasizacija
Prosim vas, če lahko predlagate najprimernejšo obliko slovenskega termina za angleški termin racialization , ki označuje strukturni proces diferenciacije, diskriminacije, izključevanja in vključevanja skozi pripisovanje rase ali etničnosti posameznikom, posameznicam in skupinam, ki se sami tako ne identificirajo, kar povzroča rasistične posledice.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rédna likvidácija -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sposóbnost bíti stránka -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

srédstvo -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

storílec kaznívega dejánja -lca -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stránka v postópku -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

struktúra právnega pravíla -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sub.. [poudarjeno súb] predp.; pred f, , p varianta su.., pred c varianta suk.. |pod..| subjékt, subordinírati, subskribírati; sufíks, sugerírati, suponírati; sukcesíja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subj. okrajš. subjekt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjékt -a m (ẹ̑)
1. knjiž. kdor čuti, misli, deluje: subjekt te nevarnosti navadno ne opazi
● slabš. ne ukvarjaj se s tem podlim subjektom človekom, osebo
2. publ. kdor odloča, pomembno vpliva: hoteti postati subjekt; delovna skupnost mora biti suveren subjekt, ne pa samo pasivni objekt / družbeni, idejni subjekti; subjekti dogovarjanja; subjekti mednarodne politike
3. jezikosl. osebek: subjekt in predikat / gramatični subjekt ki stoji v imenovalniku; logični subjekt ki ne stoji v imenovalniku, smiselni osebek
♦ filoz. subjekt nosilec določenih lastnosti, stanj in dejanj; lit. lirski subjekt oseba v lirskem delu, ki izpoveduje svoje doživljanje; literarni subjekt oseba v literarnem delu; pravn. pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjékt -a m (ẹ̑) neobč. oseba; publ. politični ~ |odločilna, vplivna oseba ali družbeno telo|; jezikosl.: osebek; logični ~ smiselni osebek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjékt -a m

GLEJ SINONIM: oseba, osebek, osebek
GLEJ ŠE: lik1, osebek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

subjẹ̑kt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjēkt, m. podmet, osebek, das Subject.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjékt -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjékten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na subjekt: subjektne značilnosti
♦ jezikosl. subjektni stavek odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka; osebkov odvisnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjektȋven – glej subjẹ̑kt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjektȋvnost – glej subjẹ̑kt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjékt kázenskega postópka -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

subjékt mednárodnega práva sui generis -a -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tavtologíja -e ž (ȋ)
1. lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje: uporabljati tavtologije; stilna vrednost tavtologij; navesti za primer tavtologijo: globoko seči do srca
2. filoz. sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt: osnovna načela logike so tavtologije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

têmeljno upravíčenje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

trgôvec -vca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

túje podjétje držáve článice -ega -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

túje podjétje iz trétje držáve -ega -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

upravíčeni tožílec -ega -lca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vèletrgôvec z zdravíli -vca -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vhódni dávek -ega -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Vladovanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin governance , ki označuje 'vodenje in koordinacijo vseh akterjev v javno-političnem procesu' (gl. članek Irene Bačlija, Gaje Červ in Maje Turnšek Hančič "Governance": vladanje, upravljanje, vladavina ali vladovanje? v Družboslovnih razpravah 73, 2013, str. 99 – 119). Moti me termin vladovanje . Ali je termin vladovanje sploh ustrezen?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vlóžnica1 tudi vložníca -e ž (ọ̑; í)
1. lit. lirska pesem, v kateri se lirski subjekt posredno izpoveduje v vlogi kake osebe: pisati vložnice / pesem vložnica
2. knjiž. pesem v več kiticah s pripevom, navadno šaljive ali satirične vsebine; kuplet: vložnica v opernem besedilu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vlóžnica -e ž

lit. lirska pesem, v kateri se lirski subjekt posredno izpoveduje v vlogi kake osebe

SINONIMI:

lit. pesem vložnica, lit. vložna pesem

GLEJ ŠE SINONIM: kuplet

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

vmésnik -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vzpostáviti -im dov. (á ȃ)
1. narediti, da začne obstajati kako zaželeno stanje, dejstvo: vzpostaviti mir, red; vzpostaviti ravnotežje v gospodarskem razvoju; vzpostaviti drugačno družbeno ureditev / vzpostaviti diplomatske odnose, stike; po kurirju vzpostaviti zvezo s četo; vzpostaviti radijsko, telefonsko zvezo / vzpostaviti redni promet med naselji
// knjiž. uresničiti, uveljaviti: vzpostaviti nove norme; vzpostaviti se kot subjekt
♦ pravn. vzpostaviti poslancu imunitetno pravico narediti, da zanj ponovno velja
2. knjiž. postaviti, sestaviti: vzpostaviti sposobno ekipo, organizacijo / vzpostaviti novo vlado / vzpostaviti oporišča
3. knjiž. obnoviti, znova ustvariti: vzpostaviti nekdanje kraljestvo; vzpostaviti prejšnje, prvotno stanje / teoretično vzpostaviti izumrli jezik
4. zastar. znova postaviti, ustoličiti: vzpostaviti prejšnjega predsednika / vzpostaviti koga na prestolu

vzpostávljen

-a -o:

znova vzpostavljen promet

vzpostavljeno zaupanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vzpostáviti -im dov. vzpostávljen -a; vzpostávljenje (á ȃ) kaj ~ mir; ~ radijsko zvezo; neobč.: ~ sposobno ekipo postaviti, sestaviti; ~ prejšnje stanje obnoviti; star. ~ prejšnjega predsednika znova postaviti; pravn. vzpostaviti komu kaj ~ poslancu imuniteto
vzpostáviti se -im se (á ȃ) neobč. ~ ~ kot subjekt uresničiti se, uveljaviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zadržáni dobíček -ega -čka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zakládnica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zatrjevána pravíca -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zavézanec za dávek -nca -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

žábji žábja žábje pridevnik [žábji]

1.

ki je v zvezi z žabami 1.

STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: ↑žaba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Živost pri abstraktnih samostalnikih, ki imajo tudi predmetni pomen

Ali samostalnik model uporabljamo s podspolom živosti ali ne? Gre za besedilo naslednjega značaja:

Profesor že s prvo povedjo romana svojega dijaka Tajsija prizna za model želje.
S tem profesor Tajsija prizna za svoj občudovani model, ki mu predstavlja idealno identiteto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.