Tiskanje

bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]

večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor

STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...

distrȋkt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

eksteritoriálen -lna -o prid. (ȃ)
ki ne spada v določen teritorij: eksteritorialna cona
// pravn. ki ni podrejen oblasti države, na katere ozemlju s posebnim dovoljenjem biva, je: eksteritorialna oseba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gibón gibóna tudi gíbon gíbona samostalnik moškega spola [gibón] tudi [gíbon]

manjša človeku podobna opica z vitkim telesom in dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Hylobatidae

STALNE ZVEZE: zlatolični gibon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gibbon, angl. gibbon) iz frc. gibbon, nejasnega izvora

lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.

2.

kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.

3.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.

4.

kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.

5.

kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.

6.

čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.

7.

čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.

8.

v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.

9.

iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.

10.

iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati]

1.

označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami

2.

označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja

3.

označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom

4.

ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo

5.

ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah

6.

iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...

Nastanek ugrofinskih jezikov v Evropi

Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obmóčje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okupíran okupírana okupírano pridevnik [okupíran]

1.

ki je kot ozemlje tuje države zaseden enostransko, protipravno, navadno z vojsko

2.

ekspresivno v katerem kdo je, se zadržuje, navadno v večjem številu, in s tem onemogoča uporabo komu drugemu

3.

ekspresivno ki je v stanju, ko je kaj neprestano, prekomerno navzoče v njegovih mislih, zaznavah, dejavnostih

ETIMOLOGIJA: ↑okupirati

okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati]

1.

enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko

2.

ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu

3.

ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...

opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják]

1.

zaprt prostor, kletka za opice

2.

samec opice; SINONIMI: opičjak

3.

slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičjak

4.

opici podoben človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik; SINONIMI: človeška opica, opičjak, opičji človek

ETIMOLOGIJA: ↑opica

ozémlje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podróčje -a s

1.

s prilastkom ozemlje, katerega celovitost je določena z zemljepisnimi, gospodarskimi, kulturnimi značilnostmi

SINONIMI:

bazen, cona, območje, okoliš, predel, rajon, regija, revir, teren, teritorij, knj.izroč. area, knj.izroč. areal, knj.izroč. distrikt, ekspr. kraj1, zastar. okraj, zastar. okrog1, knj.izroč. okrožje, knj.izroč. pomerij, knj.izroč. region

2.

s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi, kot jo določa v prilastku imenovano človekovo delovanje, ustvarjalnost

SINONIMI:

območje, publ. delokrog, knj.izroč. domena, knj.izroč. krog1, publ. meje, publ. nebo, publ. objekt, knj.izroč. obsežje, knj.izroč. pokrajina, knj.izroč. polje, knj.izroč. poprišče, publ. sfera, ekspr. svet1, knj.izroč. terišče, knj.izroč. torišče

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

nerazvito področje

področje nizkega zračnega tlaka

področje visokega zračnega tlaka

GLEJ ŠE SINONIM: območje, ozemlje, predel
GLEJ ŠE: pas, rezervat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

Prevajanje občnih sestavin v imenih ruskih federalnih subjektov

Zanima me, kako bi bilo ustrezno sloveniti občni sestavini kraj (край) in oblast (область) v imenu subjektov Ruske federacije. V Slovarju slovenskih eksonimov sem našla poimenovanja za drugi dve skupini federalnih subjektov, namreč za republike in avtonomna okrožja, za subjekte, kot so Алтайский край (in še ostalih 8) ali pa Пензенская область (in še ostalih 45) pa ni nobenih informacij. Raziskovanje po spletnih in knjižnih virih je pokazalo, da so rabljeni različni izrazi in da ni ustaljene rabe. Za край sem našla naslednje variante: regija, kraj, krai, teritorij, okraj. Za область pa sem našla: pokrajina, oblast, območje, regija. Katero od teh različic bi priporočali, da se uporablja oziroma standardizira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

régija -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Séverni teritórij -ega -a m, druga enota s -em zem. i. (ẹ́ ọ́) |srednja in severna Avstralija|: v ~em ~u
severnoteritórijski -a -o (ọ́)
Severnoteritórijec -jca m s -em preb. i. (ọ́)
Severnoteritórijka -e ž, preb. i. (ọ́)
Severnoteritórijčev -a -o (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sklédnica sklédnice samostalnik ženskega spola [sklédnica]

sladkovodna želva z oklepom temnejše barve in okončinami z belkastimi pikami, ki živi v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji; primerjaj lat. Emys orbicularis; SINONIMI: iz zoologije močvirska sklednica

STALNE ZVEZE: močvirska sklednica
ETIMOLOGIJA: ↑skleda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

terẹ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

teritoriȃlec – glej teritọ́rij

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

teritoriȃlen – glej teritọ́rij

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

teritórij -a m (ọ́)
ozemlje: teritorij, ki ga obsega država, se je povečal; naseliti, zasesti določeni teritorij; neraziskan, velik teritorij / poplavni teritorij območje; gospodarsko povezovanje različnih teritorijev / ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote; nasilna priključitev tujega teritorija / državni teritorij; slovenski etnični teritorij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

teritórij -a m s -em (ọ́) ozemlje: povečati ~, ki ga obsega država; republiški ~; poplavni ~ področje, območje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

teritórij -a m

GLEJ SINONIM: ozemlje, ozemlje, področje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

teritọ́rij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

teritōrij, m. ozemlje, das Territorium.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

teritórij -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

trétje ozémlje -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

uprávnopolítična enôta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.