tóča -e ž (ọ́) 1. padavine v obliki večjih ledenih zrn: toča pada, se usuje;
toča je pobila žito, poškodovala drevje;
kakor kurja jajca debela toča;
huda toča / izstreliti raketo proti toči; pren., ekspr. na borce se je usula ognjena toča
● preg. po toči zvoniti je prepozno prepozno je začeti delovati, ukrepati po tem, ko se je kaj neugodnega že zgodilo, je bila škoda že narejena2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, udarjajočega: po njih se je usula toča kamenja, krogel / toča besed, očitkov; toča vprašanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.