tá1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

práviti -im dvovid. právljen -a (á ȃ) kaj ~ novice; Kaj ~iš? Nisem dobro razumel; poud. Časopis ~i, da vode upadajo |v časopisu piše|; praviti komu/čemu kaj ~ prijateljem šale; Po domače mu ~ijo Stoparjev; poud.: Vse boš dobil nazaj, ti ~im |izraža trdno prepričanost|; ~im vam, dobro premislite |izraža opozorilo|
práviti se -i se (á ȃ) poud.: Jutri se ~i nikoli |to pomeni|; On že ve, kaj se ~i lakota |je|; Nič ni vzel s seboj, se ~i, da bo kmalu nazaj |to pomeni|; Kaj se to ~i, take besede |izraža zavrnitev, odklonitev|; nevtr. Pri hiši se ~i pri Stoparju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

já2 člen. (ȃ) neknj. pog.
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kàr1 čésar s, ozir. zaim. nečloveškosti čémur, kàr, čémer [ər], čímer [ər] (ȁ ẹ̑) ~ sem rekel, tega ne bom preklical; To je edino, s čimer, s °čemer se ne strinjam; To, ●o čemur me sprašuješ, mi ni prav nič znano o čemer; Tovoril je iz Trsta sol, ~ je bilo že tedaj prepovedano to; V knjigi ni nič takega, ●kar ne bi znal česar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nàk člen. (ȁ)
1. nik., poud. |ne|: ~, to pa ne gre; Da bi nas poslušala — ~; Tekoči trak, ~, to ni zame
2. čustvov. Stokrat ga prosiš, da telefonira, ~, stokrat pozabi; ~, tako dekle, pa tako neredno; ~, take zabave že dolgo ni bilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

popôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) imeti ~ pregled nad čim; ~a smučarska oprema; poud. To je ~a laž |To je popolnoma neresnično|
popôlni -a -o [u̯n] (ȏ) jezikosl. ~ izpis besedila
popôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

veljáti -ám nedov. -àj -ájte; -àl -ála; veljánje; (-àt) (á ȃ) Potni list ne ~a več; veljati komu/čemu Opozorilo ~a voznikom; poud. veljati koga/kaj Počitnice so nas veliko veljale |stale|; veljati za koga/kaj ~ ~ poštenega človeka; To naj ~a ~ merilo; Ukaz ~a ~ vse; veljati za kakšnega ~ ~ poštenega; Trditev ~a ~ sporno |je sporna|; brezos. To si ~a zapomniti; ~a, jutri se vidiva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ustáviti -im dov. ustávljen -a; ustávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ avto; ~ govornika; ~ krvavitev; ustaviti komu kaj ~ ranjencu kri; ustaviti komu ~ avtostoparju
ustáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ sredi ceste; ~ ~ pri prijatelju; Delo se je ustavilo; Ura se je ustavila; ustaviti se ob kom/čem Razprava se je ustavila tudi ob tem vprašanju |je zajela tudi to vprašanje|; ustaviti se pri kom/čem ~ ~ z mislijo pri očetu |spomniti se nanj|; ~ ~ ~ bistvenih vprašanjih |obravnavati jih|; ustaviti se komu/čemu poud. Meso se mu je ustavilo |ne more ga več jesti|; star. ~ ~ predlogu upreti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zakáj1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico
zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

meníti in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; ~im, da imate prav mislim; To ni lepo, ~i oče pravi; Menil ga je pridobiti nameraval, mislil; Ali ~iš, da tega ne vem misliš; To je velik uspeh, kaj ~iš misliš; neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim
meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

natánko nač. prisl. (ȃ) ~ to je povedal |prav to|; ~ opoldne; poud.: potekati ~ po načrtu |v skladu z načrtom|; ~ razložiti, preračunati |v celoti, podrobno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

potémkinov in Potémkinov -a -o (ẹ̑) neobč. To so le ~e vasi |To je ustvarjanje lažnega pozitivnega vtisa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

à propos [a propó] dodaj. člen. zv. (ọ̑) fr. cit. |ravno prav; saj res; pa še to|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bráti bêrem nedov., 3. os. mn., privzdig. beró, -i -íte, -óč; brál -a, brát, brán -a; bránje; (bràt) (á é) znati ~ in pisati; publ. evropski (beri: zahodni) modernizem |razumi, to je|; brati komu kaj ~ otrokom pravljice; ~ knjigo; ~ usodo iz kart, zvezd, z dlani; neobč. ~ rože, suhljad nabirati, trgati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

enkráten -tna -o tudi ênkraten -tna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; é; ȇ; á; ȃ; é; ȇ) poud.: ~ gledališki dogodek |izreden, zelo pomemben|; zamuditi ~o priložnost |zelo ugodno|
enkrátno -ega tudi ênkratno -ega s, pojm. (á; ȃ; é; ȇ) poud. To je nekaj ~ega |neponovljivega|
enkrátnost -i tudi ênkratnost -i ž, pojm. (á; ȃ; é; ȇ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prevráten -tna -o; bolj ~ (á; ȃ) To dejanje je zelo ~o
prevrátni -a -o (á; ȃ) ~ čas
prevrátno -ega s, pojm. (á; ȃ) Spremembe ima za nekaj ~ega
prevrátnost -i ž, pojm. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čigáv1 -a -o vpraš. svoj. zaim. (á) ~a slika je to?; ~a je ta slika?; Ne uganem, ~ glas je to; ~ pa si, fantek? |Kako ti je ime?|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prihájati -am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati; publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden; knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati; poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati; s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

blázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; poud.: voziti z ~o hitrostjo |z zelo veliko|; To je ~o početje |nespametno|
blázni -ega m, člov. (á) zastar. bolnišnica za ~e za duševno bolne
bláznost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poznàn -ána -o in poznán -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á) ~a oseba; poznan komu nikomur ~ človek; star. To mi je ~o znano
poznáni -ega m, člov. (á) Nobenega ~ega nisem srečal
poznánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izključeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izključevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ napravo, tok; ~ učence iz šole; poud. Tega ne ~ujem |Menim, da je to mogoče|
izključeváti se -újem se (á ȗ) Ti dve možnosti se ~ujeta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kdáj vpraš. čas. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ se je to zgodilo; Zanimalo ga je, ~ so se tod naselili naši predniki; Od ~ si v novi službi
2. poud.: ~ že bi se to moralo zgoditi |zdavnaj|; ~ je še vrana vrani izkljuvala oči |nikoli|; ~ sem pa pri tej hiši kaj pomenil |nikoli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

le-tá le-tá le-tó kaz. vrst. zaim. navezovanja na najbližje; sklanja se kot tá tá tó (ȃ ȃ ọ̑) neobč. Ima sina in hčeri. Le-ti sta še majhni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

metáti méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati; ~ kocke kockati; poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati; brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tja
metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

slučáj -a m s -em (ȃ) naključje: Pri prepoznavanju je pomagal ~; To je bil samo ~; poud. igra ~a |pojavitev nepričakovanega dejstva|; za vsak ~ → primer; nekaj ~ev okužbe → primerov; v nasprotnem ~u → sicer, drugače; v ~u slabega vremena → če bo slabo vreme, ob slabem vremenu; To v nobenem ~u ne drži → nikakor; poud. ~ je hotel, da je tako |naneslo je, pripetilo se je|; publ. za vsak ~ še enkrat kaj preveriti zaradi popolne gotovosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

žálost -i ž, pojm. (á) od ~i se razjokati; ~ slovesa; ~ za minulimi časi; V neizmerni ~i sporočamo |v osmrtnicah|; ~ v hiši |smrt, nesreča|; dan ~i |žalovanja|; Pogreb bo izpred hiše ~i; poud.: ~ jeseni |neprijetnost, sivina|; ~ pokrajine |enoličnost, pustost|; člov., poud. Pusti to ~ pri miru |dolgočasnega človeka|
na žálost čustvov. člen. zv. (á) žal: ~ ~ je to nemogoče; Ali ste ga izgubili? -Na žalost; Ali se je vrnil? -Na žalost ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kázati tudi kazáti kážem nedov. káži -te tudi -íte, kažóč, kazáje; kázal -ála, kázat, kázan -a; kázanje tudi kazánje; (kázat) (á/á á) komu koga/kaj ~ policistu dokumente; ~ otroka sosedom; kazati koga/kaj ~ ljubezen, poštenost; To ga ne ~e v lepi luči; poud.: ~ kosti, rebra |biti zelo suh|; ~ čemeren obraz |biti slabe volje|; kazati koga kakšnega Obleka jo ~e mlajšo; ~ proti vratom; ~ s palico po zemljevidu; poud. ~ s prstom na koga, za kom |obsojati koga|; brezos. ~e, da ima prav |zdi se|; z nedoločnikom Ne ~e hoditi tja |ni priporočljivo|
kázati se tudi kazáti se kážem se (á/á á) komu Dekle se rado ~e ljudem; kazati se pred kom koga/kaj Pred njo se ~e junaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izpláčati in izplačáti -am dov.; drugo gl. plačati (á/á á) koga/kaj ~ delavce, dediče; ~ dolg; poud. ~ predrzneže |kaznovati jih, maščevati se jim|
izpláčati se in izplačáti se -am se dvovid. (á/á á) knj. pog. prinašati korist, dobiček: Finančno se to ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ràd ráda -o; rájši -a -e, tudi ráje povdk. (ȁ á á; ȃ; ȃ) On ~ dela; To se ~o zgodi; ~ imeti glasbo; Imata se ~a; poud. Pojdi, bog te nima ~ |če na vsak način hočeš|; brezos. V avtobusu ji je ~o slabo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fílm1 -a m (í) vložiti ~ v kamero; režirati ~; knj. pog. vrteti ~ predvajati; pojm. razvoj ~a; knj. pog. delati pri ~u v filmski proizvodnji; sleng. Tega ~a ne boš videl |To se ne bo zgodilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mnênje -a s (é) imeti dobro ~ o čem; ~ komisije; To je le njegovo ~; spremeniti ~; vprašati za ~; Glede vzgoje sta različnega ~a; publ. Bili so ~a, da to ni bila nesreča menili so

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

spomínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spomínjanje (í) poud. koga na koga/kaj |biti podoben komu|: To ga ~a ~ mladost; Slika jih ~a nanj; Spominjal jo je, kaj naj kupi; spominjati na koga/kaj To dekle ~a ~ sestro
spomínjati se -am se (í) koga/česa ~ ~ matere; neobč. ~ ~ pisateljeve stoletnice praznovati, obhajati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

naráven -vna -o; -ejši -a -e (á; á) zelo ~o vedenje |neprisiljeno, neizumetničeno|; biti premalo ~
narávni -a -o (á) ~ pojav
narávno -ega s, pojm. (á) To je nekaj popolnoma ~ega
narávnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pokopáti -kópljem tudi pokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ mrtve; poud.: ~ kako čustvo |skriti, prikriti|; Pljučnica ga je pokopala |Umrl je za pljučnico|; ~ upe |prenehati upati|
pokopáti se -kópljem se tudi pokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. S to izjavo se je obtoženec sam pokopal |povzročil obsodbo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vsák -a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni; v ~em pogledu zrel človek
vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran
vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

predpostávljen -a -o (ȃ) To dejstvo je bilo ~o; neobč. predpostavljen komu/čemu Delo je ~o zabavi ima prednost pred zabavo
predpostávljeni -a -o (ȃ) ~a trditev
predpostávljeni -ega m, člov. (ȃ) → nadrejeni, predstojnik
predpostávljenost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vitálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek |poln življenjske moči|; neobč. To je za nas ~o vprašanje ključno, osnovno
vitálni -a -o (ȃ) ~i organi človeka |življenjsko pomembni organi|; ~a moč življenjska moč
vitálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

àli mer. prisl. (ȁ) poud. |zelo, to|: ~ smo se smejali; ~ bo vesela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bodóči -a -e (ọ́) ~ zet; ~ rod prihodnji; obleka za ~e matere noseče ženske
bodóči -ega m, člov. (ọ́) knj. pog. To je moj ~ zaročenec, bodoči mož
bodóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́) knj. pog. To je moja ~a zaročenka, bodoča žena
v bodóče čas. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ bolj pazi v prihodnje
bodóčnost -i ž, pojm. (ọ́) prihodnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

medálja -e ž (á) osvojiti zlato ~o; ~ za hrabrost; poud.: Za to dejanje bi zaslužil ~o |Pri tem dejanju je bil zelo požrtvovalen|; To je druga plat ~e |Takšna je stvar z drugega vidika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mísliti -im nedov. -èč -éča; míšljen -a (í ȋ) logično ~; poud. ~ s svojo glavo |samostojno|; S tem ~im čisto določeno osebo; misliti na koga/kaj ~ ~ domovino; misliti o kom/čem Večina ~i ~ tem drugače; z nedoločnikom Ne ~im iti tja; poud.: Najbrž ~i vse pojesti |namerava|; Ali ~iš, da tega ne vem |To vem|; Kaj ~iš, da ti verjamem |Ne verjamem ti|
mísliti si -im si (í ȋ) koga/kaj Misli si človeka manjše postave |predstavljaj si|; poud.: Ni si mogel misliti večje nesreče |predstavljati, zamišljati|; Ne morem si misliti, da je res |verjeti|; Kar misli si, nikamor ne greš |izraža podkrepitev trditve|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nekatérnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč.: ~om to ne bo prav nekaterim; To zmorejo samo redki ~i posamezniki
nekatérnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.
nekatérničin -a -o (ẹ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

thómasov in Thómasov -a -o [to] (ọ̑) ~ fosfat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zráven1 [və] mestov. prostor. prisl. (ȃ)
1. Pošta je v centru, tik ~ je veleblagovnica; Prišla je skupina fantov, tudi vaš sin je ~; Kupil je smuči in vse, kar spada ~; knj. pog. To je moja družba, pridi še ti ~ pridruži se
2. Tega ni plačal, to je dobil ~; v vezniški rabi Nima vztrajnosti, ~ pa ne zna izrabiti časa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

uveljáviti -im dov. uveljávljen -a; uveljávljenje (á ȃ) koga/kaj To odkritje ga je uveljavilo v svetu; ~ svoje mnenje
uveljáviti se -im se (á ȃ) Novi izrazi so se že uveljavili; ~ ~ v družbi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zastáviti2 -im dov. zastávljen -a; zastávljenje (á ȃ) kaj ~ zlatnino; zastaviti kaj za koga/kaj ~ vse svoje zmožnosti za uresničitev naloge; poud.: ~ besedo za prijatelja |zavzeti se, jamčiti|; ~ svoje življenje |tvegati|; zastaviti komu kaj ~ upniku travnik
zastáviti se -im se (á ȃ) neobč. zavzeti se, potruditi se: za koga/kaj Ves se je zastavil za to stvar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mečkáti -ám [mə tudi me] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mečkánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ krompir; ~ obleko; slabš.: ~ psička po rokah |pestovati|; Vsi so že končali, ti pa ~aš |počasi delaš|; Odloči se, ne mečkaj |ne obotavljaj se, ne omahuj|
mečkáti se -ám se [mə tudi me] (á ȃ) To blago se ~a; šalj. Nekaj sta se mečkala |ljubkovala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v spor
méšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ostájati -am nedov. -ajóč, -áje; ostájanje (á; ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ ob večerih doma; ~ pri kom čez noč; ~ pri učenju za drugimi zaostajati; Lepo vreme ~a |ne preneha biti, obstajati|; poud. ~ pri svoji trditvi |vztrajati|; ostajati komu Hrana jim ~a; izkupiček ~a njemu
2. pomožniški pomen ~a poštenjak; To ~a skrivnost; ~ buden; ~ brez kruha

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

predstávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predstávljanje (á) koga/kaj komu/čemu ~ svoje prijatelje staršem; Slika ~a štiri letne čase; publ.: Vsaka od teh knjig ~a celoto je celota; To ~a velik problem za gospodarstvo je, pomeni
predstávljati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstávljati si -am si (á) koga/kaj ~ ~ različne predmete

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cíljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cíljanje (í) v kaj ~ ~ tarčo; ciljati na koga/kaj z/s čim Na koga ~aš s to pripombo → meriš, namiguješ; Na to službo ~a več ljudi → meri, jo pričakuje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jêzik -íka m (é í)
1. dati tableto na ~; ugrizniti se v ~; ~ pri čevlju; poud. ognjeni ~i |plameni|; snov. ~ v omaki
2. poud.: Od strahu ji je otrpnil ~ |Ni mogla govoriti|; Kaj nimaš ~a |ne znaš govoriti|; govoriti s predrznim ~om |predrzno|; krotiti, paziti na svoj ~ |paziti na to, kar se govori|; člov., knj. pog. bati se ~ov opravljivcev, obrekovalcev; zmer. Tiho bodi, ~ grdi |opravljivec|
3. govoriti kak ~; računalniški ~; ~ izobražencev; publ.: prevesti zgodbo v filmski ~; najti skupni ~ sporazumeti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

naslédnji -a -e (ẹ̑) ~ sestanek; predlagati ~ dnevni red ta, tak(le)
naslédnji -ega m, člov. (ẹ̑) poklicati ~ega
naslédnje -ega s, pojm. (ẹ̑) predlagati ~e to, tole

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

šmír -a m, snov. (ȋ) neknj. ljud.: kolomaz; To ni nič posebnega, to je navaden ~ je nepomembno, ničvredno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Thómas -a [to] m, oseb. i. (ọ̑) |angleški pesnik; angleški metalurg|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Thómson -a [to] m, oseb. i. (ọ́; ọ̑) |angleški fizik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imenován -a -o (á) Peter, ~ Skala
imenováni -a -o (á) publ. Iz ~ega kraja je prišlo sto ljudi iz tega, tistega; mat. ~o število; To je bilo opravljeno po tako ~em, ●takoimenovanem hitrem postopku
imenováni -ega m, člov. (á) ~ je hitro vstal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kriminálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) To njegovo dejanje je ~o; poud. ~ nastop |zelo slab, nesprejemljiv|
kriminálni -a -o (ȃ) ~ roman; ~a policija kriminalistična policija
kriminálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

likálen -lna -o (ȃ) To blago je ~o
likálni -a -o (ȃ) ~a miza
likálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odpádati -am nedov. -ajóč; odpádanje (á ȃ; ȃ) Listje ~a; odpadati na koga/kaj publ. Kar četrtina vojnih žrtev ~a ~ to deželo → je v tej deželi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

počákati -am dov. -aj -ajte in -ájte; -al -ala in -ála, -an -ana; počákanje (á ȃ) koga/kaj ~ avtobus; počakati na koga/kaj ~ ~ odgovor; počakati z/s čim ~ s kosilom; knj. pog. Jabolka v tej kleti ~ajo |ostanejo dolgo užitna|; Počakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Počakajte, še žal vam bo |izraža grožnjo|
počákati se -am se (á ȃ) Vsak dan se ~ata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

práti pêrem nedov. pêri -íte, -óč; prál -a, prát, prán -a; pránje; (-àt) (á é) kaj ~ perilo; neknj. pog.: ~ posodo pomivati; ~ si lase umivati si; prati koga neknj. pog. Mati ga je prala |je prala njegovo perilo|; poud. Doma ga pošteno ~ejo |oštevajo, opominjajo|
práti se pêrem se (á é) To blago se dobro ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tále tále tóle kaz. vrst. zaim. večje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) Kupite tole skodelico
tále tégale m, člov. (ȃ ẹ̑) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živeti
tále téle ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ ẹ̑) poud. ~ je šele prava
tóle tégale s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) ~ bo težko res; S temle se ne bomo hvalili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zrèl -éla -o in zrél -a -o [-u̯]; zrélejši -a -e tudi zrelêjši -a -e (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ plod; ~a ženska; ~o razmišljanje; poud. ~o umetniško delo |dognano|; Fant je že ~; poud. Čas za to še ni ~ |primeren, ugoden|; zrel za kaj Otrok je ~ ~ šolo;
zréli -a -o (ẹ́) neobč. ~ barok pozni barok; čeb. ~ med
zrélo -ega s, pojm. (ẹ́) vonj po ~em
zrélost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

epohálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud. |znamenit, zelo pomemben|: ~ izum; To odkritje je ~o
epohálnost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |znamenitost, pomembnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gláva -e tudi gláva -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é gláv -áma -é -àh -áma; -é gláv -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑)
1. sneti klobuk z ~e; umivati ~o |lase, lasišče|; biti za ~o višji od drugih |za višino glave|; ~a družine; rediti pet glav (živine); zeljna ~; ~ solate; ~ motorja; ~e žebljev; dopis z ~o ustanove; Zelje dela ~e; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
2. knj. pog.: znati iz ~e na pamet; vzeti komu ~o obglaviti ga; To mu ne gre v ~o Tega si ne more zapomniti; delati z ~o opravljati umsko delo; poud.: bati se za svojo ~o |za življenje|; iti za ~o komu |biti v smrtni nevarnosti|; Zvrtelo se mu je v ~i |Začutil je omotico|; misliti s svojo ~o |imeti samostojno mišljenje|; plačati kaj z ~o |umreti za kaj|; kronana glava |vladar|; visoke ~e |ugledni ljudje|; fant bistre ~e |bister, nadarjen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~ev
hudíčevka -e ž, člov. (í)
hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kákšen -šna -o vpraš. kak. zaim. (á)
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|
kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nikálen -lna -o (ȃ) Odgovor na to je ~
nikálni -a -o (ȃ) ~ stavek, zaimek
nikálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preskrboválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ vojaških enot; živ. To področje je glavni ~ s premogom
preskrboválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
preskrboválčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bràt bráta m, člov., im. mn. brátje tudi bráti (ȁ á) mlajši ~; ~ njegove žene; Podobna sta si kakor ~ ~u; samostanski ~; manjši ~je frančiškani; izobr. solunska ~a Ciril in Metod; poud. To je med ~i vredno toliko |ima zmerno, primerno ceno|; vznes.: ~je Čehi; biti komu ~ po duhu; ~a v nesreči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dogájati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dogájanje (á; ȃ) komu ~ajo ~ mu neprijetnosti; dogajati se z/s kom Z njim se ~a nekaj hudega; To se pogosto ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dokázan -a -o (á) ~a krivda, trditev; To je znanstveno ~o
dokázanost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mesáriti -im nedov. mesárjen -a; mesárjenje (á ȃ) V tej hiši že dolgo ~ijo |se ukvarjajo z mesarstvom|; poud. mesariti koga/kaj Volk je mesaril konja; To knjigo neusmiljeno ~ijo |kritizirajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prezračeválen -lna -o (ȃ) To okno je samo ~o
prezračeválni -a -o (ȃ) ~a naprava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rédek -dka -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ẹ́; ȇ; ẹ́) ~a omaka; Malta je preveč ~a
rédki -a -o (ẹ́) ~ les
rédki -ega m, člov. (ẹ́) ~i to razumejo
rédko -ega s, snov. (ẹ́) jesti kaj ~ega; pojm., jezikosl. oznaka ~ v slovarju
na rédko nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ pisati; ~ ~ naseljeni kraji redko
rédkost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ kakega pojava; števn. zbirati ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vzvráten -tna -o (ȃ) To gibanje je ~o
vzvrátni -a -o (ȃ) ~a vožnja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zahinávčiti -im dov. zahinávčenje (á ȃ; ȃ) poud. To je pa res lepo, je zahinavčila |hinavsko rekla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zasráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj Muhe so zasrale zid |umazale z iztrebki|; ~ stanovanje z umazanimi škornji |umazati, onesnažiti|; To zadevo so čisto zasrali |pokvarili|
zasráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|: Gotovo ga bodo zasrali
zasráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. |izgubiti ugled|: komu Vsem se je zasral; zasrati se pri kom Pri vseh se je zasral; Dokončno se je zasral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bábnica -e ž, člov. (ȃ) slabš. Kaj bo tale ~ |ženska|; nizk. njegova ~ |žena|; poud. To pa je ~ |postavna, sposobna ženska|
bábničin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gmájnski -a -o (ȃ) ~o gričevje; zastar. To ni ~o, ampak moje |skupno|
gmájnskost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

habituálen -lna -o (ȃ) zdrav. To obolenje je ~o |stalno, ponavljajoče se|
habituálni -a -o (ȃ) ~ herpes

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jávljanje (á) komu kaj ~ branilcem položaj letal; Agencije ~ajo, da vojaški spopadi še niso končani → sporočajo, poročajo; knj. pog. javljati koga/kaj komu/čemu ~ storilce policiji prijavljati, naznanjati
jávljati se -am se (á) komu ~ ~ policiji; ~ ~ na policiji; knj. pog. Ponesrečenci se več ne ~ajo ne odgovarjajo, se ne oglašajo; javljati se k čemu ~ ~ ~ besedi priglašati se, prijavljati se; To ime se ~a šele v 16. stoletju → se pojavlja; Na koži se ~ajo bele lise → se pojavljajo, se kažejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mórati -am, ●-em nedov. -ajóč (ọ̑) z nedoločnikom Na starost je moral beračiti; Skrbeti ~a za tri otroke; Še danes ~a v bolnico; poud.: To ~a biti pomota |je gotovo|; Povsod ~a biti prvi |hoče biti|; ~a imeti okrog petdeset let |verjetno ima|; star. morati koga siliti, prisiljevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nadáljnji -a -e (ȃ) ~ študij
nadáljnje -ega s, pojm. (ȃ) ~ je nebistveno; brez ~ega obsoditi umor brez pomisleka; To je brez ~ega pravilno zanesljivo, gotovo; Cesta bo do ~ega zaprta do preklica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nadzoroválen -lna -o (ȃ) To delo je zlasti ~o
nadzoroválni -a -o (ȃ) ~o letalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

naseljeválen -lna -o (ȃ) To področje je ~o
naseljeválni -a -o (ȃ) ~ načrt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

polnomásten -tna -o [u̯n] (á) To mleko je ~o
polnomástni -a -o [u̯n] (á) ~ sir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

trikotážen -žna -o (ȃ) To perilo je ~o
trikotážni -a -o (ȃ) ~ izdelek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vóz -á m -u/vôzu -- -u/vôzu -om; dv. -ôva -ôv tudi -á -ôv -éma -á -éh -éma; mn. -ôvi -ôv tudi -jé vóz -ém -é -éh -mí (ọ̑ ȃ) napreči ~; peljati se na ~u; ~ sena; neobč. rešilni ~ rešilni avtomobil; publ. usmeriti gospodarski ~ gospodarski potek, razvoj; poud. To pa je ~ |dober avto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ahílov in Ahílov -a -o (ȋ) anat. ~a kita; poud. To je njegova ~a peta |slabost, šibka točka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čák -te okrnj. glag. (á/ȃ) neknj. pog. čakaj, počakaj: ~, kaj je že to; ~ me, hinavec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glavobôlen -lna -o in glavobólen -lna -o; bolj ~ (ȏ; ọ̑) To vino je ~o
glavobôlni -a -o in glavobólni -a -o (ȏ; ọ̑) ~a kriza
glavobôlnost -i in glavobólnost -i ž, pojm. (ȏ; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izblêkniti -em in izblékniti -em dov. izblêknjen -a in izbléknjen -a (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. |v naglici izreči kaj nepremišljenega|: kaj Žal mu je bilo za to, kar je izbleknil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izčenčáti -ám dov. izčenčánje; drugo gl. čenčati (á ȃ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Kdo je to izčenčal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

já3 soglaš. člen. (á; ȃ) knj. pog.
1. Je to vaš sin? -Ja Da; Potrka in iz sobe se oglasi: ~! naprej
2. ~, tako je bilo; ~ ~, samo potepal bi se
3. vpraš. Saj pojdeš z nami, ~? kajne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

káj1 čésa s, vpraš. zaim. nečloveškosti čému káj čém čím (á ẹ́; ȃ ẹ̑) ~ je to; ~ je Ivan (po poklicu)? -Zidar; Po čem, po °čim je zelje; S čim nisi zadovoljen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mástno prisl. -ej(š)e (á; á) mer. ~ in slastno se gostiti; poud. To so morali ~ plačati |drago, veliko|; nač., poud. ~ zakleti |nespodobno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nadálje2 dodaj. člen. (á/ȃ) pri naštevanju dalje, potem: Številno uradništvo, zakoni, ~ oblast v rokah posameznikov, vse to je oviralo razvoj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nalàšč1 tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. vzročn. ~ nagajati komu; ~ siliti v nevarnost; poud. Ne grem, ~ ne |iz kljubovanja|
2. namer. ~ se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; Oprosti, nisem te ~ zadel; poud. ~ za to ne boš hodil v trgovino |samo zaradi tega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

namàh tudi namáh mer. prisl. (ȁ; ȃ) To bo ~ končano, opravljeno v trenutku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

navájati1 -am nedov. -ajóč; -an -ana; navájanje (á; ȃ) kaj ~ dokaze; dobesedno ~; publ. To nas navaja k sklepu, da je govoril resnico iz tega sklepamo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèkvášen -a -o tudi nèkvašèn -êna -o (ȅȃ; ȅȅ ȅé ȅé) To testo je ~o
nèkvášeni -a -o tudi nèkvašêni -a -o (ȅȃ; ȅé) ~ kruh
nèkvášenost -i tudi nèkvašênost -i ž, pojm. (ȅȃ; ȅé)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poglávje -a s (ȃ) deseto ~; predavati težja ~a iz kemije; poud. To je posebno ~, ~ zase |stvar, ki jo je treba posebej, kritično obravnavati|; neobč. najtežje, novo ~ v življenju koga obdobje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razlikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razlikovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ barve; neobč. razlikovati koga/kaj od koga/česa To ga ~uje ~ bratov loči; razlikovati med kom/čim ~ ~ glasovi
razlikováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa Človek se ~uje od živali; razlikovati se po čem ~ ~ ~ barvi; razlikovati se v čem ~ ~ ~ podrobnostih; ~ ~ med seboj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ barve; ~ ljudi v temi; razločevati koga/kaj od koga/česa ~ kak pojav od drugega; neobč. To ga ~uje ~ drugih ljudi loči
razločeváti se -újem se (á ȗ) Iz te razdalje se predmeti še dobro ~ujejo; neobč. razločevati se od koga/česa Človek se ~uje od živali se razlikuje, se loči; neobč. razločevati se po čem ~ ~ ~ zunanjosti razlikovati se, ločiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

raztegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; raztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ vrv; poud. ~ pripoved |po nepotrebnem podaljševati|
raztegováti se -újem se (á ȗ) To blago se zelo ~uje; poud. Polje se ~uje do hribov |sega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sákra in sàkra razpolož. medm. (ȃ; ȁ) ~, tudi mi hočemo to imeti; ~, kakšna tekma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sedàj — sedàj [tudi sə — sə] dvodelna vez. zv. (ȁ — ȁ) neobč. zdaj — zdaj: Nagibal se je ~ na to, ~ na ono stran

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skováti skújem dov., nam. skovàt; skovánje; drugo gl. kovati (á ú) kaj ~ denar, orodje; poud.: ~ dobiček |ustvariti|; ~ govor |s težavo, nerodno sestaviti|; ~ nov izraz |narediti|; ~ zaroto |skrivaj pripraviti|
skováti se skújem se (á ú) poud. To prijateljstvo se je skovalo v vojni |je nastalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

státi1 stánem nedov. -i -íte; stàl -ála; (stàt) (á ȃ) Koliko ~e ta knjiga; stati koga Počitnice so nas preveč stale; poud. To ga bo še drago stalo |bo imelo slabe posledice|; stati koga kaj, °česa Napaka je moštvo stala zmago, °zmage; poud. Neprevidnost te lahko ~e glavo |zaradi neprevidnosti lahko umreš|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

státi2 stojím nedov. stój -te, -èč -éča; stál -a, stát; stánje; (stàt/stát) (á í)
1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj|
2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču → imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu → biti na voljo
3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i → je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

strán2 smer. prostor. prisl. (ȃ)
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

špásno1 nač. prisl. -ej(š)e (á; á) neknj. pog. To se ~ sliši smešno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tálele tálele tólele kaz. vrst. zaim. največje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) prakt.sp. Tolele igračko bi rad tole

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

téčen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~a hrana; slabš.: ~a muha |nadležna|; ~a stranka |sitna|; biti ~, dokler ne dosežeš svojega |vztrajen, nepopustljiv v prošnjah, zahtevah|
téčni -ega m, člov. (ẹ́) slabš. izogibati se ~ih |sitnih ljudi|
téčnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ jedi; slabš. otrokova ~ |sitnost|; člov., slabš. povabiti na zabavo to ~ |tega sitnega človeka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tjá in tjà razpolož. medm. (ȃ; ȁ) ~, pa ti tvoji prijatelji; ~, tudi jaz bi rad to videl

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

úm -a m, pojm., v člov. pomenu mn. tudi umôvi (ȗ) meje človeškega ~a; star. To mu ne gre z ~a, iz ~a Tega ne more pozabiti; člov. največji ~i človeštva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

uporabíti in uporábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj koristno ~ odpadke; uporabiti koga/kaj proti komu/čemu To izjavo bodo uporabili proti tebi; poud. ~ otroka proti očetu |pridobiti ga, da je njemu nasproten|; uporabiti koga/kaj za koga/kaj ~ otroka za kurirja; ~ moko za kruh; uporabiti koga/kaj kot koga/kaj ~ podatek kot dokaz; ~ vojaka kot odposlanca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vóljen3 -jna -o in volján vóljna -ó; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ȃ ọ́ ọ̑; ọ́) pregnesti premalo ~ kit; pokr.: ~ delavec pripraven, sposoben; ~ glas mil, blag; ~o žganje uležano, neostro; nevtr. To perilo je zelo ~o; biti ~ delati
vóljnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ za delo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zapísati in zapisáti -píšem dov. zapisánje; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ izjavo; ~ učenca v dnevnik; neknj. pog. Kam pa je to za zapisat |izraža začudenje|; zapisati kaj na koga ~ premoženje na sina; zapisati komu kaj ~ hčerki hišo; poud. zapisati koga/kaj čemu ~ mesto uničenju |določiti ga za uničenje|; ~ svoje življenje glasbi |posvetiti se glasbi|
zapísati se in zapisáti se -píšem se (í/á í) komu/čemu Te besede so se mu zapisale; poud. ~ ~ znanosti |začeti se ukvarjati z znanostjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

združljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a skupina; poud. težko ~a nasprotja |nezdružljiva|; združljiv z/s kom/čim To ni ~o s predpisi skladno
združljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

déčko -a, °-ta m, člov. (ẹ̑) poud.: |deček|; To ti je ~ |postaven moški|
déčkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dovóljen1 -a -o (ọ́) To je ~o
dovóljeni -a -o (ọ́) največja ~a hitrost
dovóljeno -ega s, pojm. (ọ́) meje ~ega
dovóljenost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvóm -a tudi dvòm dvôma m, pojm. (ọ̑; ȍ ó) znebiti se ~a, ~ov; ~ nad čim, o čem, °v kaj; ~, ali je vse to potrebno; živeti v ~u; biti v ~u, ~ih; poud. ni (nobenega) ~a, da pride |gotovo|; brez dvoma poud. biti ~ ~ boljši |prav gotovo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

etamínast -a -o (ȋ) To blago je ~o
etamínasti -a -o (ȋ) ~a bluza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fákt -a s (ȃ) dejstvo: navajati ~e; poud. Ne zaupajo mu, to je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hôdec -dca in hódec -dca m s -em člov. (ó; ọ̑) Dober ~ prehodi to pot v treh urah
hôdkinja -e in hódkinja -e ž, člov. (ó; ọ̑)
hôdčev -a -o in hódčev -a -o (ó; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mánko -a m (ȃ) gosp. ~ v skladišču; poud. Rad pije, to je velik ~ napaka, pomanjkljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

možák -a m, člov. (á) starejši ~; poud. To je ~ |pošten, pogumen moški|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèpoznàn -ána -o in nèpoznán -a -o (ȅȁ ȅá ȅá; ȅá) do zdaj ~a dejstva neznana; star. nepoznan komu To mi je ~o neznano
nèpoznáni -ega m, člov. (ȅá) srečanje z ~imi
nèpoznánost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

njíhov -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz mn. podstave (í; ȋ)
1. ~ sin; ~a hiša; ~o zelje; To polje je ~o
2. ~ odhod; ~a želja; ~o delo
3. ~ vlak stoji na drugem tiru
4. Zmagali so ~i sankači
5. °Najbolj navijajo za ~e tekmovalce za svoje
njíhovo -ega s, pojm. (í; ȋ) prakt.sp. Ne zahtevamo nič ~ega njihove lastnine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; obravnávanje (ȃ) koga/kaj ~ koga enakopravno; ~ prošnjo; publ.: Komisija ~a tudi kadrovska vprašanja rešuje, se ukvarja z njimi; To cesto ~ajo kot dvopasovnico imajo za, štejejo za

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odgovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; odgovárjanje (ȃ) komu/čemu na kaj ~ učitelju na vprašanja; ~ kritikom; To blago mi ne ~a → mi ne ustreza; odgovarjati na kaj ~ ~ pisma; odgovarjati za koga/kaj ~ ~ svoja dejanja; publ. ~ ~ finance → biti pristojen, pooblaščen; odgovarjati pred kom/čim ~ ~ zakonom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odstópati -am nedov. odstópanje (ọ́; ọ̑) Omet ~a; Predsednik izjavlja, da ~a; odstopati od česa ~ ~ svojih načel; publ. Cene ~ajo ~ lanskega povprečja → se ločujejo, razlikujejo; publ. odstopati po čem To blago ~a ~ kvaliteti → je zelo kvalitetno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

óni -a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že piše
óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|
óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|
óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ózek -zka -o; óžji -a -e (ọ́; ọ̑) ~ trak; poud. ~ pogled na stvari |necelovit|; publ. ~e kulturne vezi med narodoma trdne, močne; poud. človek z ~im obzorjem |nerazgledan|; publ.: To je ~o grlo v proizvodnji |jo otežuje, zavira|; ~o sodelovanje tesno
ózki -a -o (ọ́) jezikosl. ~ e in o
ózkost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ozír -a m (ȋ) pravni, socialni ~i; iz ~a na prijatelja ni vsega povedal; ravnati brez ~ov; publ.: storiti kaj iz političnih ~ov razlogov; V tem ~u je boljši od drugih pogledu; dati prav komu v marsikaterem ~u v marsičem; v nobenem ~u ne prekašati koga v ničemer; z ~om na dejstva je to mogoče glede na; jezikosl. prislovno določilo ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

požírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; požíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ hrano; poud.: ~ jezo |obvladovati, zadrževati|; ~ knjige |veliko brati; površno brati|; Bolezen ~a prihranke |zmanjšuje|; poud. požirati koga To delo ga ~a |zelo zaposluje|; ~ dekle s pogledi |poželjivo jo ogledovati|; Kanal več ne ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preživèl -éla -o in preživél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ nazor
preživéli -a -o (ẹ́) v nesreči ~ potnik
preživéli -ega m, člov. (ẹ́) skrb za ~e
preživélo -ega s, pojm. (ẹ́) To je nekaj ~ega
preživélost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ród -ú tudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

temà -è in tèma -e [tə] ž, pojm., rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dela, je nastala; sedeti v ~i; poud.: trd(n)a ~ |popolna|; ~ obupa |brezizhodno občutje|; ~ se mu dela pred očmi |Ima občutek, da nič ne vidi|; To vprašanje je še zavito v ~o |je nepoznano, neraziskano|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

uméten -tna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) ~ cvet; poud. ~ smehljaj |nepristen, narejen|; To jezero je ~o; star. Pesem je zelo ~a zahtevno, zapleteno oblikovana
umétni -a -o (ẹ́) ~ sneg; ~a obrt; šport. ~o drsanje → umetnostno drsanje; nestrok. ~o sonce |strok. kremenova svetilka|
umétno -ega s, pojm. (ẹ́) nadomeščanje naravnega z ~im

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

véčen -čna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ obstoj; poud.: ~i prepiri |pogostni, neprijetni|; ~a zvestoba |trajajoča do konca življenja|; nevtr.: ~o vesolje; Snov je ~a; publ. ~o mesto |Rim|; poud. To oblačilo je ~o |zelo dolgo uporabno|
véčni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ led; poud. ~ mladenič |moški mladostnega videza|; ver.: ~ ogenj pekel; ~o življenje
véčno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) iskanje ~ega v življenju
na véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ se skrivati |večno|
za véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ oditi v tujino |za zmeraj|
véčnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ vesolja; omilj. oditi v ~ |umreti|; poud. čakati celo ~ |zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vesêlje1 -a s, pojm. (é) prepustiti se ~u; pripraviti komu ~ |razveseliti ga|; imeti ~ do vrta, za vrt, z vrtom; čutiti ~ ob njegovem prihodu; veselje nad kom/čim pokazati ~ ~ darilom; slikati iz ~a; jokati od ~a; živeti v sreči in ~u; z ~em brati; Z ~em vas/Vas pozdravljamo; Boste prišli? -Z ~em |prav rad|; poud. To je bilo ~, ko so se srečali |veselo|; Zdravi so, da je ~ |zelo|; Plava, pleše, da je ~ |zelo dobro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vogál -a [-u̯] m (ȃ) ~ hiše; sedeti na ~u klopi; poud. To se najde za vsakim ~om |povsod|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zapovédan -a -o (ẹ̑) poud. Za to priložnost je ~a temna obleka |obvezna|
zapovédani -a -o (ẹ̑) ver. ~ praznik
zapovédano -ega s, pojm. (ẹ̑) kršiti ~
zapovédanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

álfa1 -e ž (ȃ) |grška črka|: napisati ~o ‹α›; poud. To je ~ in omega znanosti |temeljna, glavna stvar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

àmpak1 prir. protiv. vez. (ȁ) Vem, ~ ne povem; ne jaz, ~ ti; Lep je, ~ drag; Je to resnično? -Je. Ampak zelo žalostno Vendar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

àmpak3 navez. člen. (ȁ) ~ pogovarjajmo se rajši o čem drugem; ~ to že moram reči, da je bila pametna ženska

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bába1 -e ž, člov. (á) slabš. stara ~ |ženska|; nizk. njegova ~ |žena|; poud. To pa je ~ |postavna, sposobna ženska|; slabš. On je prava ~ |strahopeten človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bàš poudar. člen. (ȁ) star. prav, ravno: ~ to mi ugaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bazifílen -lna -o (ȋ) To zelišče je ~o
bazifílni -a -o (ȋ) ~a rastlina
bazifílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bóg zná in bógzná vpraš. člen. zv. (ọ̑ ȃ) star. bog ve: ~ ~ zakaj to dela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brezalkohólen -lna -o (ọ̑) To pivo je ~o
brezalkohólni -a -o (ọ̑) ~a pijača
brezalkohólnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brígati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bríganje (ȋ) knj. pog. za koga/kaj ~ ~ ~ podjetje skrbeti
brígati -am (ȋ) knj. pog.: koga To ga nič ne ~a zadeva; s smiselnim osebkom ~a jo, če vse propade ne zanima, ne prizadeva je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čúti1 čújem dvovid. čúj -te, nedov. -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút -a, zastar. čúvši; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ)
1. pešaj. slišati: koga/kaj ~ glasove, ptičko; čuti kaj o kom/čem ~ novice o sosedih; Star je, pa slabo ~e
2. neobč.: Čuj, kako piha poslušaj; Čujte, to je sramota poslušajte

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dláka -e ž (á)
1. dolge ~e; poud. Niti za ~o se ni spremenil |prav nič|; kletv. Pasja ~, to ne bo res
2. snov. odeja iz zajčje ~e; skup. žival z mehko ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dlán -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) razpreti ~; neobč. položiti ~ na ramo roko; poud.: Bilo ni niti za ~ prostora |skoraj nič|; Tam je komaj za ~ zemlje |zelo malo|; To je kakor na ~i |očitno, jasno|; Uspeh je bil na ~i |očiten, zagotovljen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dogôvor -a m (ȏ) skleniti ~; poud. To je stvar ~a |bo, kakor se bomo dogovorili|; urad. Nastop službe takoj, plača po ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dolóčen1 -a -o (ọ́)
dolóčeni -a -o (ọ́) publ.: ~ kritik neki; ~i ljudje nekateri; To predstavlja ~o novost novost
dolóčeno -ega s, pojm. (ọ́) ne vedeti o kom nič ~ega
dolóčenost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drugáče1 drug. nač. prisl. zaim. (ȃ) To bo treba napraviti ~; Nikoli ga ni klical ~ kot stric; tako ali ~; ~ povedano |z drugimi besedami|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drugáče3 povdk. (ȃ) To je ~; Ne gre ~, službo boste morali pustiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

en -a -o [poudarjeno èn êna -o] nedoločni člen, neknj. pog. Vse življenje je bil ~ velik revež; Ona je pa res ~a velika reva; To so ti ~i čudaki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

enkràt3 tudi ênkrat poudar. člen. (ȁ; é) Pusti že ~ to družbo končno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

etápa -e ž (ȃ) ~e družbenega razvoja razvojne stopnje; To je pomembna ~ v pesnikovem življenju obdobje, doba; prva ~ kolesarske dirke |prvi del, odsek tekmovalne poti|; delati po ~ah postopoma; komanda v ~i |v zaledju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fábula -e ž (ȃ) ~ romana zgodba; poud. To so same ~e |izmišljotine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

génij -a m z -em člov. (ẹ́) biti ~; umetniški ~; iron. To neumnost je lahko naredil samo tak ~, kot je on; pojm., neobč. izpričati svoj ustvarjalni ~ duh
génijka -e ž, člov. (ẹ́)
génijev -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glávica1 -e ž (á) manjš. otroška ~; poud. To je (bistra) ~ |bister, nadarjen človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gôra -e in gôra -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) sneg na ~ah; strme ~e; poud.: ~ dokazov |velika količina|; On je naše ~e list |je naše narodnosti|; Križana ~, kaj je to? |vzklik čudenja|; pokr. dol. |vinograd|; zastar. |gozd|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hàj medm. (ȁ) razpolož. hej: ~, to je ples; velel. ~, pridi ven

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izdátek -tka m (ȃ) To je bil zanj velik ~; mesečni, tekoči ~i; zmanjšati ~e za kaj; ●~i po osebi izdatki na/za osebo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izjávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izjávljanje (á) kaj ~ kaj pred pričami; dov.: To ~am z lastnoročnim podpisom; ~am, da odstopam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izléči -léžem dov. izléžen -a; drugo gl. leči2 (ẹ́ ẹ̑) kaj Ptica je izlegla jajca v travo
izléči se -léžem se (ẹ́ ẹ̑) Piščanci se ~ejo po treh tednih; poud. To se je izleglo v njegovih možganih |je nastalo, se pojavilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izpolnjeváti -újem [u̯n] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpolnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj
1. ~ dolžnost; publ.: ~ naloge opravljati, uresničevati; ~ splošne pogoje razpisa |jim ustrezati|
2. ~ anketne liste, obrazce; To pohištvo lepo ~uje prostor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izvóljen -a -o (ọ́) Minister je ~
izvóljeni -a -o (ọ́) ver. ~o ljudstvo |Judje|
izvóljeni -ega m, člov. (ọ́) poud. To je namenjeno samo ~im |izbrancem|
izvóljenost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jásno2 povdk. (á) Jutri bo ~ in toplo; ~ je, da so vse že prej pripravili; Ni mi ~, kako si to dosegel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kàj2 -- poljubn. količ. zaim. (ȁ) ~ potov sem imel, da sem vse to opravil |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kámor ozir. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ)
1. ~ greš ti, (tja) grem tudi jaz; To je (tista) višina, do ~ ob največji povodnji seže voda do katere; Lahko greš, ~ in kadar hočeš
2. poud.: Nima, ~ bi položil glavo |Nima doma|; ~ pogledaš, povsod sama ravnina |kamor koli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kasnó in kásno mer. čas. prisl. -êj(š)e (ọ̑; á; ȇ) pešaj. pozno: Danes smo ~ jedli; ~ popoldne; Pridite kasneje; To bo narejeno najkasneje v treh dneh

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

katéri1 -a -o vpraš. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) ~ dan je danes; ~o mesto je to; ~a je bila Anka; ~ega leta se je rodil Shakespeare
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~ hoče na vrh po tej strmi poti
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) ~ se bo poročila prva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kombinácija -e ž, pojm. (á) ~ lesa in kamna |sestavljanje, združevanje|; poud.: računati na vsako ~o |na kakršno koli možnost za rešitev|; Nič ni gotovega, to je samo ~ |ugibanje, domneva|; števn. lepe barvne ~e sestavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kríti kríjem nedov. kríj -te, -óč; krìl/kríl -íla, krít, krít -a; krítje; (krít/krìt) (í ȋ) koga/kaj z/s čim ~ otroka s svojim telesom; ~ izdatke, stroške; Gore že ~e sneg pokriva; ~ hudodelca skrivati; Oblak ~e sonce zakriva; publ. ~ potrebe zadovoljevati; kriti komu kaj To jim je kril celo leto prikrival; ~ komu hrbet varovati ga
kríti se kríjem se (í ȋ) Pojma se ne ~eta |pokrivata, nista istovetna|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kŕščen -a -o (ŕ) biti ~; šalj. To vino je ~o |pomešano z vodo|
kŕščeni -a -o (ŕ) ~ otrok
kŕščenost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

là nik. člen. (ȁ) ~, ~, to so same govorice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lást -í ž -i -- -i -jó pojm. (ȃ ȋ) dati, dobiti kaj v ~; stanovanje v družbeni ~i; To je skupna ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

legitimácija -e ž (á) pešaj. (osebna) izkaznica: fotografija v ~i; članska ~; primerna ~ za to službo |upravičenost, usposobljenost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lepíti in lépiti -im tudi lépiti -im nedov. lépi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lépil -íla tudi -il -ila, lépit, lépljen -a; lépljenje; (lépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ plakate; ~ raztrgane liste zlepljati; lepiti kaj na kaj ~ tapete na steno; To lepilo ne ~i več
lepíti se in lépiti se -im se tudi lépiti se -im se nedov. (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) na kaj Blato se ~i na čevlje; poud. lepiti se na koga Ženske se kar ~ijo nanj |kažejo veliko zanimanje zanj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ležáti -ím nedov. lêži -íte, -èč -éča; lêžal -ála, lêžat; ležánje; (lêžat) (á í) ~ na travi; Denar ~i na mizi; poud.: ~ na smrtni postelji |umirati|; To dejanje mu težko ~i na duši |Čuti se krivega|; neobč. Na obrazu ji ~i zadrega je opazna, vidna; ~i bolan, nezavesten |je|; žarg. ležati komu Jeziki mu ~ijo lahko, z uspehom se jih uči; Igralcu vloga ne ~i ne ustreza; ležati na kom/čem publ. Krivda ~i ~ nas Krivi smo sami; omilj. ležati pri kom, z/s kom |spolno občevati s kom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lojálno2 povdk. (ȃ) To ni bilo ~ od njih, da me niso opozorili pošteno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

magári1 podr. dop. vez. (ȃ) neknj. ljud. čeprav: To bom prodal, ~ z izgubo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

málo2 -- s, pojm. (á) zemlja z ~ dušika; poud.: Še to ~ hrane nam ne privoščijo |majhno količino|; On je ~ čudaka |je čudak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

málo5 povdk. (á) Dva milijona, to je bilo ~; ~ mu je bilo do zabave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mànj4 sorazmer. prisl. (ȁ) Kolikor ~ boš mislil na to, toliko mirnejši boš; Čim več vzameš ti, toliko ~ ostane drugim; ~ ko jih je, enotnejši so

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mát2 -- --; bolj ~ (ȃ) moten, medel: To steklo je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

miníti mínem dov. míni -íte; miníl -a (í; ȋ) Polnoč je minila; To bo minilo samo od sebe prenehalo; miniti koga/kaj Navdušenje jih je minilo; neobč. ~ mestno obzidje iti mimo; brezos., poud. Jih bo že minilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

načêlo -a s (é) ravnati se po ~ih; v ~u se strinjati; slovarska ~a; ~ protislovja; razvrstiti po kronološkem ~u časovno; poud. To je že v ~u zgrešeno |povsem, v osnovi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nápak2 povdk. (ȃ) Če je kaj ~, popravi; z nikalnico Ta misel ni ~; Ne bi bilo ~, če bi to storil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

narávno2 povdk. (á) ~ je, da je to storil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

naravoslôven -vna -o (ȏ) To načelo ni ~o
naravoslôvni -a -o (ȏ) ~a znanost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nasésti -sédem dov. naséden -a; nasédenje; drugo gl. sesti (ẹ́ ẹ̑) Jadrnica je nasedla na čereh; poud. nasesti komu/čemu ~ govoricam |verjeti lažnim govoricam|; poud. nasesti na kaj Na to zvijačo ne bom več nasedel |ne bom se pustil ukaniti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nasvetováti -újem in nasvétovati -ujem dov. nasvetovánje in nasvétovanje; drugo gl. svetovati (á ȗ; ẹ́) komu kaj Kdo ti je to nasvetoval

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèokúžen -a -o (ȅȗ) ~a rana; neokužen z/s čim ~ z malarijo; poud. ~ s to miselnostjo
nèokúženost -i ž, pojm. (ȅȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèsporazúm -a m (ȅȗ) poravnati ~; poud.: Da ne bo ~a: To je vaša dolžnost |izraža podkrepitev|; omilj. Tako mnenje je ~ |zmota, zabloda|; pogosti ~i |prepiri, spori|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèumésten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́; ȅẹ́) neprimeren, neupravičen: ~a pripomba; To vprašanje je ~o
nèuméstnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) neprimernost, neupravičenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nobèn1 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. vrst. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) Kruha niso imeli več ~ega, ne belega ne črnega; ~ega zadržka nima, ne moralnega ne pravnega; ~ih novic ne prinašam, ne dobrih ne slabih nikakršnih; poud. To ni ~ avto |je slab, neugleden|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nosíti nósim nedov. nôsi -íte, -èč -éča; nôsil -íla, nôsit, nóšen -a; nóšenje; (nôsit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kovček; ~ ranjenca; ~ brado, dolge lase; poud.: Spet ga ~i luna |je zmeden, neuravnovešen|; Noge ga več ne ~ijo |ne more več hoditi|; ~ glavo v torbi, naprodaj |izpostavljati se smrtni nevarnosti|; ~ stroške selitve → plačati, poravnati; nositi komu kaj ~ delavcem malico; Kje si pa bila? -Nosila sem očetu zajtrk na travnik |nesla|; ~ sosedi šivat; poud. ~ učitelju na nos, na ušesa |pripovedovati, kar se ne bi smelo|
nosíti se nósim se (í/ȋ ọ́) To blago se dobro ~i; poud.: čudno, ošabno se nositi |se vesti|; ~ ~ pokonci |ponosno, samozavestno stopati, hoditi|; ~ ~ po najnovejši modi |oblačiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

običájno2 povdk. (ȃ) izgovoriti si, kakor je to ~, živež in stanovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obstáti3 -stojím nedov.; drugo gl. stati2 (á í) neobč. ~i veliko zvezd je, obstaja; publ.: ~i nevarnost, da pride do nesreče → nevarno je; ~i sum, da je to storil on → sumijo; obstati iz česa Priprava ~i ~ več delov sestoji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odgôvor -a m (ȏ) čakati na ~; dati ~ na vprašanje odgovoriti, pojasniti; (po)klicati na ~ zaradi zamujanja; pomahati v ~ na pozdrav; pis(me)ni ~; ~ organizma na dražljaj; ~ znanstvenikov o vzroku pojava; ~ na napad; poud. Na to vprašanje nimam ~a |ne morem, ne znam odgovoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odkàr mer. čas. prisl. (ȁ) ~ ga poznam, se ni spremenil; To se dogaja, ~ svet stoji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

október -bra m (ọ́) To se je zgodilo prvega ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okvíriti -im nedov. okvírjen -a; okvírjenje (í ȋ; ȋ) kaj ~ sliko; neobč. To dogajanje ~ita dve letnici omejujeta, določata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oné1 onegá m, posredno poimenovalni zaim. -emú -egá -ém -ém (ẹ̑ á) pokr. To je ~, naš znanec z Vrhov; pri ~em, tkalcu iz Globokega; V koleno se je usekal z ~em, s plenkačo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

onegá -- m, ž, s, posredno poimenovalni zaim. (á) slabš.: Saj veš, tisti ~; Takle ~, pa se nosi kot pav; Tole ~ nas že ne bo učilo; To niso ~, pošteni ljudje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oplétanje (ẹ̑) kaj ~ steklenice; opletati koga/kaj z/s čim ~ voz s trakovi; opletati z/s čim ~ z rokami; slabš. ~ z jezikom |opravljati, obrekovati|; Hlače mu ~ajo okrog nog; poud.: ~ po cesti kot pijan |opotekati se|; Kaj tako dolgo ~a po hiši |se mudi, se zadržuje|
oplétati se -am se (ẹ̑) poud.: nerodno se opletati med avtomobili |hoditi|; To se ti bo še opletalo |imelo neprijetne posledice|; poud. opletati se z/s kom/čim S tem delom se že dolgo ~a |ukvarja|; Kaj bi se opletal z njimi |se ukvarjal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pámtivék -a m (ȃẹ̑) poud. biti znano že od ~a |od zdavnaj, zelo dolgo|
od pámtivéka čas. prisl. zv. (ȃẹ̑) poud. |od zdavnaj, zelo dolgo|: To je znano že ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

perifêren -rna -o (ȇ) ~a pokrajina obrobna, obkrajna; publ. To vprašanje je ~o manj pomembno, nepomembno
perifêrni -a -o (ȇ) zdrav. ~o živčevje obrobno živčevje
perifêrnost -i ž, pojm. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. podžgêjo tudi podžgó, nam. podžgàt; podžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) ~ v peči; poud. podžgati koga/kaj To ga je podžgalo |spodbudilo|; ~ odpor do česa |povzročiti, vzbuditi|; poud. podžgati koga k/h čemu ~ otroka k delu |spodbuditi, navdušiti za delo|; poud. podžgati koga proti komu |nahujskati, naščuvati|: ~ ljudstvo proti vladi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pogruntácija -e ž (á) neknj. pog., poud.: To je njegova ~ |domislek, zamisel|; najnovejša ~ tehnike |izum|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pojasnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pojasnjevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ učencem nove pojme; To dejstvo ~uje njegov nenadni odhod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pójmiti -im dvovid. pójmljen -a; pójmljenje (ọ́ ọ̑) neobč. kaj Z navadno pametjo tega ni mogoče ~ razumeti, si razlagati; neobč., poud. Ali sploh ~ite, kaj to pomeni |si predstavljate|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pojmováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; pojmovánje; (-àt) (á ȗ) kaj različno ~ lepoto; publ. To se lahko ~uje kot priznanje ima, šteje za

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pómniti -im nedov. pómnjen -a; pómnjenje (ọ̑) neobč. koga/kaj Starega očeta ne ~im več dobro se ne spominjam; Le pomni, še žal ti bo |izraža grožnjo, svarilo|; dov., redk. Otrok to z lahkoto ~i si zapomni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poríniti -em dov. porínjen -a; porínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ avto; ~ smučarja, da pade; knj. pog. poriniti koga v kaj Drugi so me porinili v to spravili; poriniti komu kaj knj. pog. ~ kupcem slabo blago dati, ponuditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poslúšati -am in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. -aj -ajte in poslúšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in poslúšal -ála, -at, -an -ana; poslúšanje tudi poslušánje; (-at) (ú; ú/á ú) koga/kaj ~ govorca; ~ primerjalno jezikoslovje; poud. ~ z odprtimi usti |zelo pazljivo|; Poslušaj, zdaj te imam pa zadosti |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Poslušajte, to vendar ni res |izraža ugovor|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prebít -a -o (ȋ) ~ zid; neobč. ~ jetnik pretepen
prebíti -a -o (ȋ) neobč. Ti ~ dež presneti, prekleti; poud.: ne imeti ~e pare |ne imeti nič denarja|; To ni vredno ~e pare |je zelo malo, nič vredno|
prebítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preklícan -a -o (ȋ) ~ odlok
preklícani -a -o (ȋ) omilj. To ~o vreme, kako nam nagaja |presneto, prekleto|
preklícanost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prepomémben -bna -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~a novica |zelo pomembna|; To so ~i podatki, da bi bili javno dosegljivi; prepomemben za koga/kaj poud. za zdravo počutje ~a hrana |zelo pomembna|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prepròst -ôsta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȍ ó ó; ó) ~ postopek, stroj; poud. ~ na duhu |nedomiseln, naiven|; biti prijazen in ~
preprôsti -a -o (ó) ~ bralec
preprôsti -ega m, člov. (ó) To bodo razumeli tudi najbolj ~i
preprôsto -ega s, pojm. (ó) brati kaj ~ega
preprôstost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prežàl [-u̯] povdk. (ȁ) ~ se to ni zgodilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

primérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; primérjanje (ẹ́) koga/kaj ~ podatke; ~ prevod in izvirnik; primerjati koga/kaj z/s kom/čim ~ dekle z rožo; ~ prevod z izvirnikom; primerjati koga/kaj komu/čemu Pesnik ~a življenje vrelcu
primérjati se -am se (ẹ́) z/s kom/čim Mi se z vami ne ~amo; neobč. To se pogosto ~a dogaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prioritéten -tna -o [ijo] (ẹ̑) prednosten: To vprašanje ni ~o
prioritétni -a -o [ijo] (ẹ̑) ~a lista
prioritétnost -i [ijo] ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prmòjkrváv in prmojkrváv razpolož. medm. (ȍȃ; ȃ) ~, to si pa dobro opravil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prodírati -am nedov. -ajóč, -áje; prodíranje (í ȋ; ȋ) ~ proti cilju; poud. ~ na tuja tržišča |biti uspešen na tujih tržiščih|; šport. ~ po sredini igrišča; poud. To spoznanje vse bolj ~a |se uveljavlja|; prodirati v koga/kaj Sveder ~a vse globlje v skalo; poud. ~ ~ bistvo problema |spoznavati bistvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rátati -am dov. rátanje (ȃ) neknj. ljud.: ~ lačen postati; Nekaj bo gotovo ratalo iz tega nastalo, se razvilo; ratati komu To nama bo gotovo ratalo uspelo, se posrečilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rávno3 poudar. člen. (á) ~ ona je morala to slišati; ~ tam smo se srečali kot včeraj; Ta obleka mi je ~ prav; Siten je, ~ zato ga pustite na miru; Pogodbo bo treba še dopolniti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razbójnik -a m, člov. (ọ̑) poveljnik ~ov; slabš. To so ~i, ne pa sosedje |slabi ljudje|
razbójnica -e ž, člov. (ọ̑)
razbójničin -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razodétje -a s, pojm. (ẹ̑) poud. ~ resnice |razkritje|; števn., poud.: nenavadna ~a; To je bilo zanj pravo ~ |nekaj popolnoma novega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razstavljív -a -o (í; ȋ í í) To pohištvo je ~o
razstavljívi -a -o (í) ~ oder
razstavljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rentabílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) donosen: ~a proizvodnja; To delo ni ~o
rentabílnost -i ž, pojm. (ȋ) donosnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sánje sánj ž mn. (á) imeti hude, lepe ~; videti v ~ah pokojnika; poud.: ~ o prihodnosti |predstave, želje|; To mi še v ~ah ne pride na misel |sploh ne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

síten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši (í ȋ í; í) ~ otrok; poud. ~a muha |nadležna|; star. ~a stvar neprijetna, zoprna; biti zelo ~; poud. biti premalo ~, da bi kaj dosegel |vztrajen, zahteven|
sítnost -i ž, pojm. (í) otrokova ~; števn., poud. nakopati si ~i |težave|; člov., slabš. poslušati to staro ~ |sitnega človeka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

smátrati -am nedov. -ajóč; smátranje (ȃ) koga za koga/kaj ~ moža za poštenjaka → imeti za, šteti za; ~am, da to ni res → menim, mislim

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sôlza -e tudi sôlza -é [u̯z] ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) brisati si ~e; poud.: ~e privrejo v oči |se pokažejo v očeh|; potoki solz |zelo veliko|; biti ganjen do solz |zelo, močno|; ~e sreče |jok|; neobč. kaniti ~o žganja v čaj |zelo malo|; poud.: prelivati ~e |jokati, žalovati|; pretakati krokodilje ~e |kazati nepristno žalost|; To niso mačje ~e |ni majhna, nepomembna stvar|; neobč. oblačilo z briljantnimi ~ami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

stréči stréžem nedov. strézi -te/-íte, strežóč; strégel -gla, stréč, stréžen -a; stréženje; (stréč/strèč) (ẹ́) komu/čemu z/s čim ~ gostom s pijačo; ~ bolniku; poud. ~ svoji radovednosti |zadovoljevati jo|; Vam že ~ejo?; poud. streči komu po čem ~ kralju po življenju |skušati ga ubiti|; ~ kralju po prestolu |skušati mu ga odvzeti|; streči koga/kaj ~ brata med boleznijo; To omako ~ejo k pečenki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

stvár -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) živa ~; pripovedovati znane ~i; poud. postaviti ~i na pravo mesto |poiskati primerne rešitve|; publ. biti privržen ~i humanizma humanizmu; poud.: sprevideti, v čem je ~ |za kaj gre, kaj je predvsem pomembno|; To narediti ni lahka ~ |ni lahko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tangírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; tangíranje (ȋ) koga/kaj To me ne ~a → se me ne tiče, me ne zadeva; geom. Premica ~a krog se dotika kroga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga
tísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem
tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|
tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tríkrák -a -o in tríkràk -áka -o (ȋȃ; ȋȁ ȋá ȋá) To znamenje je ~o
tríkráki -a -o (ȋá; ȋȃ) ~ znak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

trírób -a -o (ȋọ̑ ȋọ́ ȋọ́; ȋọ̑) To strgalo je ~o
tríróbi -a -o (ȋọ́; ȋọ̑) rastl. ~ biček

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tríróben -bna -o (ȋọ̑) To strgalo je ~o
tríróbni -a -o (ȋọ̑) ~a puščica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Nekdo ~a; ~ in si nazdravljati; trkati kaj ~ pirhe; ~ prah z obleke; trkati na kaj ~ ~ okno; čustv. Dež ~a ~ šipe |udarja|; poud. ~ ~ vest koga |vzbuditi mu vest|; trkati ob kaj Čolni ~ajo ~ pomol; trkati po čem ~ s svinčnikom po mizi; trkati v kaj Vešče ~ajo ~ žarnico |se zaletavajo|; trkati z/s kom ~ s svati
tŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) poud. na kaj Jaz sem to storil, se je trkal na prsi |se je bahal, se je postavljal|; poud. trkati se po čem Imam že dosti denarja, se je trkal po žepu |se je bahal, se je postavljal|; Ovni se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tvóriti -im nedov. -èč -éča; tvórjen -a; tvórjenje (ọ́; ọ̑) kaj ~ glasove z govorilnimi organi; jezikosl. ~ besede, besedilo; neobč. Odbor ~ijo štirje člani sestavljajo; mat. Stranici ~ita kot 90⁰ oklepata; neobč. To vprašanje ~i jedro razprave je jedro
tvóriti se -im se (ọ́; ọ̑) neobč. Na vratu se mu ~i bula dela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ukazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ukazovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ četam; ~ otroku; poud. Srcu ne moreš ~ |Ne moreš vplivati na čustva|; dov. ~ujem, da to narediš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

umésten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~a pripomba; To vprašanje ni bilo ~o
uméstnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

upravičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upravičevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ svojo zahtevo; °~ otrokovo grdo vedenje opravičevati; publ. upravičevati koga do česa To vas ne ~uje do maščevanja |vam ne daje pravice maščevanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

uresničljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) težko ~ načrt; To ni ~o
uresničljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

verjéti -jámem dvovid. verjêmi -íte; -él -éla, -èt/-ét; verjétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) komu/čemu ~ obljubam; ~ pričam; verjeti kaj ~e to, kar vidi; verjeti v koga/kaj ~ ~ nedolžnost osumljenega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vpójen -jna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) To blago ni ~o
vpójni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ papir
vpójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vrágca razpolož. medm. (ȃ) omilj. ~, kaj pa je to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vrág védi1 [kv] vpraš. člen. zv. (ȃ ẹ́) poud. |kdo ve|: To je storil ~ ~ kdo; pričakovati ~ ~ kaj; v medmetni rabi ~ ~, kdo ji bo verjel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vsákdo vsákogar m, cel. zaim. človeškosti vsákomur vsákogar vsákomer [mə] vsákomer [mə] (ȃ) ~ bo to razumel; O ●vsakomur ima kaj pripomniti o vsakomer; prim. vsak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vsekàkor1 in vsèkakor cel. nač. prisl. zaim. (ȁ; ȅ) To je ~ treba povedati; Najvažnejše pri njem je ~ delo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vsekàkor2 in vsèkakor soglaš. člen. (ȁ; ȅ) poud. To je ~ slabo |zares|; Boš res prevzel tisto službo? -Vsekakor |prav gotovo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zadostováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zadostovánje; (-àt) (á ȗ) Zaloge ~ujejo za deset dni; zadostovati komu/čemu To pojasnilo mi ~uje; neobč. ~ zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zakljubováti -újem dov.; drugo gl. kljubovati (á ȗ) komu Pogosto ~uje staršem; redk. To pa ne, je zakljubovala kljubujoče rekla

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zatrjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zatrjevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj To, kar nam ~uje, ne drži; neobč. Zakon jim ~uje pravico do stavke zagotavlja; Zatrjeval nam je, da je vozil previdno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zavezujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~a merila
zavezujóče -ega s, pojm. (ọ́) To ni nič ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zavreščáti -ím dov. zavreščánje; drugo gl. vreščati (á í) ~ od strahu; slabš. Kaj se to pravi, je zavreščala |rekla z rezkim, neprijetnim glasom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zazidljív -a -o (í; ȋ í í) ~a parcela; To zemljišče ni ~o
zazidljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zdávnaj čas. prisl. (á)
1. Njihovi uspehi so ~ minili; To smo opazili že ~; Nekoč ~ sva se srečala
2. Drugi že ~ spijo, on pa še vedno piše; Od ~ mu je všeč; poud. Ogledali so si veliko stvari, čeprav še ~ ne vseh |nikakor ne, sploh ne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zdrávo3 povdk. (ȃ) poud. To opravi ali pa ~ |pojdi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zláhka nač. prisl. (ȃ) ~ dvigniti lonec; ~ vse doseči; poud.: To ne bo šlo tako ~ |brez zapletov|; jemati nalogo preveč ~ |brezskrbno, neresno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zmêsti1 zmêdem tudi zmésti zmédem dov. zméden -a; zmedênje tudi zmédenje; drugo gl. mêsti1 (é; ẹ́) koga/kaj ~ govornika z vprašanji; To je zmedlo pojme o poštenosti; poud. zmesti komu kaj ~ nasprotniku načrte |preprečiti|; ~ zasledovalcem sled |povzročiti, da ne vedo, katera je prava|
zmêsti se zmêdem se tudi zmésti se zmédem se (é; ẹ́) ~ ~ pred profesorjem; zmesti se komu Pri branju so se mu vrste zmedle; brezos. V glavi se mu je zmedlo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zráven2 [və] povdk. (ȃ) Bil je ~, ko se je to zgodilo; knj. pog.: biti ~ pri vsaki stvari udeležen; imeti prste ~ biti vpleten

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

akórden2 -dna -o (ọ̑) To delo je ~o
akórdni -a -o (ọ̑) ~o delo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bíser -a m (ȋ) ogrlica iz ~ov; pesn. ~i rose; poud. To dekle je pravi ~ |zelo lepo, plemenito|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

deklétce -a s, člov. (ẹ̑) manjš.; ljubk. veselo ~ |deklica|; poud. To je pa njegovo ~ |dekle|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dotíkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; -an -ana; dotíkanje (ȋ) koga/česa z/s čim ~ ~ stropa z glavo; To se me ne ~a me ne zadeva; publ. ~ ~ različnih problemov na kratko obravnavati različne probleme

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

državotvóren -rna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) To gibanje ni ~o
državotvórni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o dejanje
državotvórnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ênodnéven -vna -o (é/ȇẹ̑) Izlet bo ~; poud. To so ~e sodbe |kratkotrajne, minljive|
ênodnévni -a -o (é/ȇẹ̑) ~ zaslužek
ênodnévnost -i ž, pojm. (é/ȇẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fosilizíran -a -o (ȋ) To rastlinje je ~o
fosilizíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fúčkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fúčkanje (ȗ) pokr. vzh. žvižgati, piskati: kaj ~ melodijo
fúčkati se -am se (ȗ) neknj. pog., s smiselnim osebkom komu (ne) biti mar, (ne) prizadevati: To se mi ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glédan -a -o (ẹ̑) zelo ~ film; To vprašanje je ~o samo z ekonomskga stališča obravnavano
glédanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

govédo -a s (ẹ̑) čreda goved; skup. rediti ~o; člov., slabš. Pusti to ~ pri miru |nerodnega, surovega človeka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

híšen -šna -o (ȋ) To zemljišče je ~o
híšni -a -o (ȋ) ~ red

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

istosméren -rna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) To delovanje je ~o
istosmérni -a -o (ẹ́) ~ veter; elektr. ~ tok enosmerni tok
istosmérnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izčrpavajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) To delo je zelo ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kapricírati se -am se nedov. -ajóč se; kapricíranje (ȋ) poud. glede česa ~ ~ ~ hrane |biti izbirčen pri hrani|; poud. kapricirati se na kaj ~a ~ prav na to barvo |jo hoče, zahteva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mínus1 -a m (ȋ) mat. napisati ~ ‹—›; šol. žarg. V šoli je dobil ~ |znamenje za neznanje|; žarg.: To je ~ te knjige slaba stran, pomanjkljivost; ~ v bilanci primanjkljaj, izguba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mirôven -vna -o (ó; ȏ) To gibanje je ~o
mirôvni -a -o (ó; ȏ) ~i pogoji; ~e demonstracije

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mrtvílo -a s, pojm. (í) poud. kulturno ~ |nerazgibanost, nedejavnost|; člov., slabš. To ~ se ne bo navdušilo za nobeno reč |ravnodušen, nedejaven človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

načŕt -a m (ȓ) narisati ~; ~ hiše; ~ mesta |zemljevid|; delati po ~u; imeti v ~u; učni ~; imeti velike ~e; ~ ustave osnutek; poud. To je človek brez ~ov |brez cilja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nakljúčje -a s (ȗ) izvedeti po ~u |nehote, nakjučno|; To je srečno ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

narís -a m (ȋ) podati mere v ~u; pojm. To je samo približen ~ |skica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèizračunljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) To je na pamet ~o
nèizračunljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

néki1 -a -o nedol. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Srečal sem ~o žensko; Prišel je ~ mlad moški; ~o letalo; ~ znanec |njegovega imena ne smem/nočem/ne morem izdati|; ~o nedeljo je bila prelepa jutranja zarja; ~ega lepega dne; ~ Podgoršek; To je lahko usodno za razvoj °~ega naroda kakega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèprosójen -jna -o (ȅọ́; ȅọ̑) ~a snov; To blago je ~o
nèprosójnost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèrazločljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) star. ~o šepetanje nerazločno, nejasno; neobč. To dvoje je ~o neločljivo
nèrazločljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèsójen -a -o (ȅọ́) neobč., poud. komu njemu ~i dom |ne namenjeni|; neobč., poud. To je njen ~i zaročenec |s katerim se ni mogla zaročiti|
nèsójenost -i ž, pojm. (ȅọ́) neobč., poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèusójen -a -o (ȅọ́) komu poud. To je njej ~i zaročenec |s katerim se ni mogla zaročiti|
nèusójenost -i ž, pojm. (ȅọ́) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nónsens -a m (ọ̑) neobč. To je ~ nesmisel, neumnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

núcati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; núcanje (ú) neknj. ljud. koga/kaj ~ denar potrebovati, rabiti; neknj. ljud. nucati komu To zdravilo mi sploh ne ~a pomaga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ôče -éta m, člov., im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́) spoštovati ~a; postati ~; biti v sorodu po ~u; To ima po ~u |ima njegove lastnosti|; krušni ~ |očim; rednik, hranitelj|; stari ~ |ded|; sveti ~ |papež|; ~ frančiškan; ~ Marko Pohlin; poud.: ~ eksistencialistične filozofije |pobudnik|; vera naših ~ov |prednikov|; biti cel ~ |biti zelo podoben očetu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

olístati -am dov. -an -ana; olístanje (ȋ) To drevo cveti, še preden ~a; olistati kaj žel. ~ vagone |opremiti z opozorili|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

opéčen -čna -o (ẹ̑) To blago je ~o |opečnate barve|
opéčni -a -o (ẹ̑) ~ prah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

opíjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; opíjanje (í) koga z/s čim ~ prišleca s slivovko; poud. To, da ima oblast, ga ~a |dela nekritičnega, nerazsodnega|
opíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

osnôva -e ž (ȏ) ~ hribov je apnenec; materialna ~ družine; ~e ekonomike; dobiti dobro ~o za študij podlago; knj. pog. Hiša ima dobro ~o temelje; poud. očitki brez (vsake) ~e |izmišljeni, neutemeljeni, neresnični|; publ.: ocenjevati delo na ~i dogovorjenih meril z dogovorjenimi merili; To pomeni v ~i isto v bistvu, pravzaprav, dejansko; v ~i napačen načrt od začetka, v bistvu; biol. dedna ~ |gen, geni|; jezikosl. nedoločniška, a-jevska ~; mat. logaritemska ~; tekst. zankasta ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pehôten -tna -o (ó) To orožje ni ~o
pehôtni -a -o (ó) ~ napad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pòdstándarden -dna -o (ȍȃ) To pohištvo je ~o
pòdstándardni -a -o (ȍȃ) ~o stanovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podžígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podžíganje (í ȋ; ȋ) kaj ~ slamo; poud. podžigati koga/kaj To še ~a napetost med njimi |povečuje|; ~ odpor, sovraštvo |povzročati, vzbujati|; poud. podžigati koga k/h čemu ~ mladino k delu |spodbujati, navduševati za delo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poklícanec -nca m s -em člov. (ȋ) neobč. To je stvar ~ev |strokovnjakov|
poklícanka -e ž, člov. (ȋ) neobč. |strokovnjakinja|
poklícančev -a -o (ȋ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pôlilegálen -lna -o [ou̯] (ȏȃ) To delovanje je ~o
pôlilegálni -a -o [ou̯] (ȏȃ) ~ sestanek
pôlilegálnost -i [ou̯] ž, pojm. (ȏȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ponížen -žna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ človek; poud. To je bil le ~ poskus |skromen|; biti preveč ~
ponížnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poróčati1 -am nedov. -ajóč; -an -ana; poróčanje (ọ́) kaj To ~a naš dopisnik; poročati komu o kom/čem ~ komisiji o svojem delu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

potírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potíranje (í ȋ; ȋ) koga To ga ~a in žalosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poúk -a m, pojm. (ȗ) ~ matematike; ~ o pogojih dela; ~ v maternem jeziku; To naj vam bo v ~; pravn. pravni ~; šol. predmetni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prebêdast -a -o (é) poud. Ta izgovor je pa res ~ |zelo neumen, nespameten|; poud. prebedast za kaj Za to delo je ~ |preveč neumen, omejen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preségati -am nedov. -ajóč; -an -ana; preséganje (ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ določeno dolžino; ~ vrstnike po sposobnostih; poud. To ~a vse meje |je nedopustno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

présen -sna -o (ẹ́) neobč. surov, svež: To zelenjavo jedo ~o
présni -a -o (ẹ́) neobč. ~o maslo surovo maslo
présnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. surovost, svežost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pretêkli -a -o (é) ~ čas; jezikosl. ~ pogojnik; ~o leto
pretêklo -ega s, pojm. (é) žalovati za ~im
pretêklost -i ž, pojm. (é) bližnja ~; poud.: Vse to je ~ |je minilo|; človek s ~jo |človek, ki je veliko doživel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preživét -a -o (ẹ̑) ~ postopek
preživéto -ega s, pojm. (ẹ̑) To je nekaj ~ega
preživétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pribít -a -o (ȋ) ~i podplati; poud.: sedeti kot ~ |mirno, nepremično|; To drži kot ~o |je nepreklicno|
pribítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prihódnji -a -e (ọ̑) ~ čas; neobč. To je moj ~ zet bodoči
v prihódnje čas. prisl. zv. (ọ̑) Tako bo tudi ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

priimkotvóren -rna -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. To obrazilo je ~o
priimkotvórni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o obrazilo
priimkotvórnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) jezikosl.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

primóran -a -o (ọ̑) v kaj biti ~ ~ to dejanje
primóranost -i ž, pojm. (ọ̑) storiti kaj iz ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razbremenílen -lna -o (ȋ) To dejstvo je zanj ~o
razbremenílni -a -o (ȋ) ~ dokaz
razbremenílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rés1 povdk. (ẹ̑) Ne more verjeti, da je ~; To ni ~; poud. Kar je ~, je ~ |popolnoma resnično|; ~, da ga boli, a ne hudo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sadjeróden -dna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) To področje ni ~o
sadjeródni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ kraj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sakrabólski -a -o (ọ̑) poud. jeziti se na to ~o žensko |zoprno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sicèr2 tudi sícer člen. (ȅ; ȋ)
1. navez. Zakaj mu ni nič povedala, saj je ~ tako odkritosrčna |v drugih primerih|; Skupaj delajo, a tudi ~ se dobro razumejo |drugače|; Njegov ~ zagoreli obraz je pobledel |drugače|; Morje je bilo manj toplo kot ~
2. zadržk. To je ~ lepo, je pa zame predrago; poud. Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan |moram pa povedati, da|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sójen -a -o (ọ́) komu poud. Ta človek ji ni bil ~ |ni postal njen mož|; neobč. To mu je bilo ~o usojeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

suponírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; suponíranje (ȋ) kaj Zakon ~a osebno svobodo predpostavlja; Pri prevajalcu ~amo dobro poznavanje kulture pričakujemo, predvidevamo; ~am, da to ni namenjeno meni menim, domnevam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tožljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ sošolec; To dejanje je ~o
tožljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

trínóžen -žna -o (ȋọ́; ȋọ̑) To stojalo je ~o
trínóžni -a -o (ȋọ́; ȋọ̑) ~ stol

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tŕžen -žna -o (ŕ; ȓ) To blago je zelo ~o
tŕžni -a -o (ŕ; ȓ) ~ dan; redk. ~o naselje trško naselje
tŕžnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ) načelo ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ubijajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ȏ ọ́ ọ́) poud. To delo je ~e |zelo težko, naporno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

umestljív -a -o (í; ȋ í í) neobč. Sonet je težko ~ v to literarno obdobje uvrstljiv
umestljívost -i ž, pojm. (í) neobč. uvrstljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

umétniškoizpôveden -dna -o (ẹ̑ȏ) To delo je ~o
umétniškoizpôvedni -a -o (ẹ̑ȏ) ~o dejanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

uzavéščen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) To dogajanje v ljudeh še ni ~o
uzavéščenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vèčbeséden -dna -o (ȅẹ̑) To poimenovanje je ~o
vèčbesédni -a -o (ȅẹ̑) jezikosl. ~ veznik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zapík1 -a m (ȋ) nardp. To drevo je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zaplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaplétanje (ẹ̑) koga/kaj ~ trakove; ~ zgodbo; poud. zapletati koga/kaj v kaj ~ sodelavce v neprijetnosti |spravljati|
zaplétati se -am se (ẹ̑) Niti se ~ajo; Razmere se čedalje bolj ~ajo; poud. zapletati se v kaj ~ ~ ~ težave |prihajati|; poud. zapletati se z/s kom Vse preveč se ~a s to žensko |začenja ljubezensko razmerje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zavédati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zavédanje (ẹ́) Bolnik se spet ~a; zavedati se koga/česa ~ ~ svoje odgovornosti; poud. Ali se ~aš, kam to pelje |pomisli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zgrozévati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zgrozévanje (ẹ́) neobč. čutiti grozo: ~ ~ ob krikih
zgrozévati -am (ẹ́) neobč. vzbujati grozo: koga To dejstvo ga ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Število zadetkov: 380