ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ákcijaSSKJ -e ž (á) ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
andiníst -a m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ántikorupcíjski -a -o in ántikorúpcijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ú) ki je proti korupciji; protikorupcijski: antikorupcijski urad; antikorupcijski zakon; antikorupcijska politika; Korupcija je največje zlo družbe in če bi pristali na to, da zmanjšujemo pritisk, antikorupcijski pritisk, potem bi seveda ravnali zelo slabo E (↑)anti... + (↑)korupcíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ántizvézdnik -a m, člov. (ȃ-ẹ̑) zelo slavna, znana oseba, ki se vede, kot da to ni: Na sprejemih se obnaša kot antizvezdnik: čudaški, izgubljen, nekomunikativen E (↑)anti... + (↑)zvézdnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
barikíranje -a s (ȋ) zorjenje vina v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: To so vina iz zrelih vinogradov, ki se jim po prvem zorjenju v cisternah podaljšuje čas zorjenja v sodih za barikiranje E ↑barikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
big band -- -a cit. [bíg bênd-] in bíg bênd -- -a m (ȋ, ȇ) večji džezovski orkester: Tradicionalni sprejem v Klubu CD je bil nekaj posebnega, saj so filharmoniki prav za to priložnost sestavili še pravi big band z gosti in igrali krepko čez polnoč | Začel sem igrati v big bendih in snemati filmsko glasbo E ← agl. big band iz big 'velik' in ↑bênd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bíogorívo -a in bío gorívo -- -a [bijogorivo] s (ȋ-í) pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava biogoriv; proizvodnja biogoriv; V pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji, s katerim bo znano, koliko in katera biogoriva bomo prihodnje leto točili v rezervoarje avtomobilov E ↑bío… + (↑)gorívo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bióptični -a -o [bijoptični] prid. (ọ́) med. ki je v zvezi z biopsijo: Zdravniki so dolžni poskrbeti za to, da v dobro svojega bolnika čim prej dobijo rezultat oddanega bioptičnega materiala E ← agl. bioptic, nem. bioptisch k (↑)biopsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bíorazgrádnja -e [bijorazgradnja] ž (ȋ-ā) razgradnja snovi z delovanjem živih organizmov: Biološka čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje, to je s pomočjo mikroorganizmov E ↑bío… + (↑)razgrádnja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bosánščina -e ž (ā) bosanski jezik: prevajati v bosanščino; Bosanščina ima to sposobnost, da omehča tudi najbolj zlobne dovtipe E (↑)bosánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bótoks -a m (ọ̑) zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz ↑bo(tulín) + (↑)toks(ín)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
brezskrupulózni -a -o prid. (ọ̑) brezobzirni, brezvestni: To bi najbolj škodovalo samim menedžerjem, saj bi senca brezskrupuloznega ravnanja posameznikov padla na vse E iz brez skrúpulov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
butálščina -e ž (ȃ) ekspr. neumno ravnanje ali vedenje: Vse to njihovo početje je butalščina E (↑)butálski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
búto -a in butoh -a cit. [búto] m (ȗ) sodobni ples ekspresionističnega značaja, po izvoru iz Japonske: Buto, ki se je po drugi svetovni vojni na Japonskem razvil kot odgovor na pretirano amerikanizacijo, je povezava med človekovo notranjostjo in zunanjostjo E ← agl. butoh ← jap. butō iz bu 'ples' in tō 'korak'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
carving1 -a cit. [kárving-] in kárving -a m (ȃ) smučanje z nekoliko krajšimi smučmi, ki so razširjene na koncih in tako omogočajo lažje zavijanje in vodljivost: Zveza trenerjev in učiteljev smučanja Slovenije je med vikendom priredila državno prvenstvo v veleslalomu in carvingu | Žal smo Slovenci, ki smo karving prvi razvili, to revolucijo v alpskem smučanju slabo izkoristili E ← agl. carving iz carve 'rezati, rezbariti'carving2 -- v prid. rabi
carving smuči in smuči carving; V danes uveljavljeni carving tehniki smuči s poudarjenim stranskim lokom omogočajo smučanje brez oddrsavanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu 2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika 3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cíljcíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
citátnost -i ž (ȃ) 1. dejstvo, da je kaj citirano: Kadar gre za evidentno citatnost, to označimo z narekovaji ali kurzivo 2. posebna oblika medbesedilnosti, za katero je značilna dobesedna navedba tujega besedila: Rezultat kritičnega pregleda teorij citatnosti je avtorjevo spoznanje, da je vsem skupna ideja o medbesedilno odvisnem vzpostavljanju smisla besedila E (↑)citáten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
crash -a cit. [krêš] in krêš -a m (ȇ) 1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: Več kot 12 milijonov nemških delničarjev in lastnikov skladov je pravkar spoznalo, kaj je to crash – doživeli so največje uničevanje denarja v moderni finančni zgodovini | Vlagatelji se zelo bojijo borznega kreša 2. prenehanje delovanja: To so bile sage z računalniki; en manjši crash na dan in en večji na mesec je bilo normalno stanje | Poskus predvajanja filma z najnovejšim programom se je končal s krešem E ← agl. crash 'polom, tresk, trčenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čútenjski -a -o in čutênjski -a -o prid. (ú; ē) ki se nanaša na čutenje: Namen terapije je, da si člani skupine med seboj pomagajo z izmenjavo izkušenj, saj naj bi jim to omogočilo prepoznati vedenjske in čutenjske vzorce pri sebi in pri drugih E (↑)čútenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dekriminalizácija -e ž (á) 1. prenehanje obravnavanja česa kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizacija marihuane; dekriminalizacija prostitucije; Treba je opozoriti, da dekriminalizacija, kot si to nekateri zmotno predstavljajo, ne pomeni tudi legalizacije prostitucije 2. prenehanje obravnavanja koga kot prestopnika, kriminalca: Naš namen je bil dekriminalizacija zasvojencev in uživalcev drog, ker menimo, da gre za žrtve zlorabe drog, ki jih ni mogoče enačiti s preprodajalci oziroma kriminalci in jih enako kaznovati E ↑dekriminalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
diskóntniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi s prodajo blaga po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine iste vrste blaga: diskontna prodajalna; Kaviar, in to le pristni, bi smele prodajati samo specializirane trgovine, nikoli pa supermarketi po diskontnih cenah, pravijo strokovnjaki E ↑diskónt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
diverzificíran -a -o prid. (ȋ) ki je raznovrsten: Zelo diverzificirana podjetja so varnejša in za kratkoročnejše vlagatelje je to pomembno E ↑diverzificírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dostópanje -a s (ọ̄) uporabljanje česa, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopanje do sredstev v skupni rabi; dostopanje do svetovnega spleta; Dostopanje sodišč v register transakcijskih računov brez navedbe davčne številke imetnika transakcijskega računa se zdi smiselno, saj bi to razbremenilo sodišča in pospešilo postopke E ↑dostópati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
drogeráš -a m, člov. (á) pog. kdor je zasvojen z mamili; mamilarSSKJ, narkomanSSKJ, drogiranec, džanki, fiksar, mamilaš, narkič, zadrogiranec: pijanci in drogeraši; Nisem drogeraš, samo včasih pokadim kak džoint in to je vse E ← hrv., srb. drogèrāš iz dróga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
družínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) družínska polítika -e -e ž (ȋ, í)
skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah: ukrepi družinske politike; Cilj je kompleksna družinska politika, to je celovitost tako na socialnem, ekonomskem, pravnem, pedagoškem in tudi pokojninskem področju
družínski zdravník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
zdravnik, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo vseh članov družine: Družinski zdravnik se za svojega bolnika pogosto še posebej žrtvuje; če je treba, gre tudi sredi noči k obolelemu človeku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
égotríp -a m (ẹ̑-ȋ) 1. potreba po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Ko se čutimo poklicane izboljšati družbo okrog sebe, poskrbimo za ustrezen ton, ne smemo pa ljudi iritirati zgolj zato, da bi zadostili lastnemu egotripu 2. kar izraža tako potrebo: To je samo en slabo napisan egotrip! 3. člov. kdor kaj dela iz potrebe po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Kako se obnese sobivanje dveh egotripov, kreativcev in egocentrikov? E ← amer. agl. egotrip 'dejanje, izkušnja, dogodek, ki godi egu' in 'egoističen ali egocentričen človek' iz (↑)égo + (↑)tríp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
eksorcístSSKJ -a m, člov. (ȋ) rel. kdor je pooblaščen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov; izganjalec (2): Ostal je eksorcist, zdravil je, kot to počno afriški čarovniki, v Rimu in drugod je bil izjemno priljubljen, vsi so ga poznali, vsi so ga pozdravljali E ← nem. Exorzist ← poznolat. exorcista ← gr. eksorkistḗs iz eksorkídzō 'zaklinjam, izganjam hudega duha' iz (↑)eks… + tvor. od hórkos 'kletev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
enoúmje -a s (ȗ) miselnost, usmeritev, ki zahteva razumevanje, ravnanje na en sam način: medijsko enoumje; politično enoumje; V boju za resnično demokracijo moramo prodreti v medijski prostor, da se že enkrat zvedri to zatohlo ozračje enoumja, ki onemogoča razvoj kritičnega čuta pri ljudeh in vse preveč vpliva na njihove odločitve E iz èn úm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
é-potróšnik -a m, člov. (ẹ̄-ọ̑) potrošnik, ki naroča, kupuje po internetu: Kar 57 odstotkov e-potrošnikov je nakupilo izdelke ali storitve po internetu po povzetju, s kreditno kartico pa je plačalo internetni nakup 34 odstotkov e-potrošnikov, praviloma pa so to nakupi v tujini E ↑é- + (↑)potróšnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
esejizíran -a -o prid. (ȋ) ki ima značilnosti eseja: Zanjo je to že druga nagrada te ugledne ustanove (prvo je dobila za esejiziran roman Moreno leta 2003) E ↑esejizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
feeling -a cit. [fíling-] in fíling -a m (ȋ) 1. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutekSSKJ: imeti dober feeling | Utapljaš se, a filing je kljub temu lebdeč 2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa; občutekSSKJ: Želeli so pridobiti potrditev in feeling, ali je to, kar delajo, dobro, ali so na pravi poti | Nikoli ni izkazal kakega posebnega filinga za vselej izjemno občutljive medsebojne odnose 3. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja; razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Ulični feeling je tudi treba poznati | Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši 4. kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini; občutjeSSKJ, razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Vedno me je najprej prevzel feeling, ki ga glasba sporoča | Pesem je bila narejena z dušo, v lepem filingu E ← agl. feeling 'občutek' iz feel '(ob)čutiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fótotiskálnik -a m (ọ̑-ȃ) tiskalnik, specializiran za tiskanje fotografij: Stroški tiskanja fotografij so še zmeraj mnogo višji kot razvijanje v fotografskih studiih, ne glede na to pa priljubljenost fototiskalnikov narašča E (↑)foto… + (↑)tiskálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
glikémični -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi s količino sladkorja v krvi, zlasti po zaužitju določenih živil: glikemični nadzor; glikemična obremenitev; Fruktoza iz jabolka pomaga pri uravnavanju glikemične reakcije (dvigovanje in spuščanje ravni sladkorja v krvi) E (↑)glikemíjaglikémični índeks -ega -a m (ẹ́, ȋ)
število (med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja: visok glikemični indeks; Nutricionisti in diabetologi priporočajo predvsem živila z nizkim glikemičnim indeksom, da ostane krvni sladkor bolj ali manj enakomeren in da lakote ne občutimo tako pogosto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gonílnikSSKJ -a m (ȋ) rač. programska oprema, ki računalniku omogoča komunikacijo z določeno strojno opremo: priloženi gonilniki; gonilnik za tiskalnik; različica gonilnika; Kljub temu da gre za dokaj nov predvajalnik, moramo za povezavo z računalnikom namestiti gonilnik, to pa nekoliko omeji uporabnost predvajalnika kot dodatnega zunanjega diska USB E (↑)goníti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gríckanje -a s (ȋ) 1. ekspr. rahlo grizenje: Psu dam med česanjem kakšno kost za grickanje, da se zamoti 2. jedenje prigrizkov, zlasti nezdravih, navadno med rednimi, glavnimi obroki: čips za grickanje; Izpuščanje obrokov hrane, začarani krog čudežnih diet, grickanje vsak večer pred televizorjem – to je le nekaj slabih prehranskih vzorcev E ↑gríckati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hádž -a m (ȃ) muslimansko letno romanje v Meko: opraviti hadž; odpraviti se na hadž; konec hadža; Priprave na hadž, dolžnost vsakega muslimana, ki si to lahko privošči, so dolgotrajne, saj je treba v praksi zbrati dovolj denarja in si priskrbeti soglasje delodajalca za koriščenje veliko prostih dni E ← bos. hȃdž ← tur. hac ← arab. ḥadž
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hardrocker -ja cit. [hárdróker] in hárdróker -ja m, člov. (ȃ-ọ̄) 1. pripadnik mlajše generacije, ki se navdušuje za hardrockovsko glasbo: Obeta se enkratno doživetje za vse obiskovalce koncerta, predvsem za hardrockerje | Slovenskim hardrokerjem so se pridružili še hrvaški, avstrijski in italijanski navdušenci 2. hardrockovski glasbenik: To je tisti hardrocker, ki mu nikoli ni zares uspelo, kljub temu pa je od nekdaj na sceni in ga pozna veliko ljubiteljev te zvrsti glasbe | Na koncertu so hardrokerji povsem razvneli občinstvo E ↑hard rock1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
héteroseksuálec -lca m, člov. (ẹ̑-ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb nasprotnega spola: homoseksualci in heteroseksualci; Heteroseksualcev nihče ne sili, da se poročijo, toda če se hočejo, to lahko storijo E univerbizirano iz heteroseksuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
iniciácijski -a -o in iniciacíjski -a -o [inicijacijski] prid. (á; ȋ) 1. pri nekaterih prvobitnih ljudstvih ki se nanaša na obredno sprejemanje mladine med odrasle: iniciacijski obred; iniciacijski ples; Če se s predporočno iniciacijo konča iniciacijska veriga, to še ne pomeni, da se s poroko zaključi napredovanje na družbeni lestvici 2. ki se nanaša na začetek kake dejavnosti, novega obdobja: Mesto je pridobilo nov segment kulture, s tem pa se je še dodatno potrdila njegova vloga iniciacijskega prostora novih gibanj E ↑iniciácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jackpot -a cit. [džêkpot] m (ȇ) glavni dobitek pri igrah na srečo ali na tekmovanju: atletski jackpot; To, da je jackpot padel trikrat na treh avtomatih, ki so drug ob drugem, je dalo iskalcem sreče dodobra misliti E ← agl. jackpot iz jack 'fant (pri kartah)' + pot 'lonec', ker se je višanje vložkov lahko začelo le, če je vsaj en igralec imel v rokah vsaj par fantov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kájtati -am nedov. (ȃ) ukvarjati se s športom, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: Poskušala sta napredovati s pomočjo jadra, kajtati po snegu, ko bi ju na smučeh vlekel veter v jadru, vendar jima je to uspevalo le nekaj kilometrov, ker je bil veter prešibak E ↑kájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kalimêro -a m, člov. (ȇ) ekspr. kdor se neprestano pritožuje, da se mu godi krivica: Minister ne dobiva plače za to, da hodi na tiskovne konference in kot kalimero stoka, češ da je žrtev zarot E ← it. Calimero, ime lika iz italijansko-japonske risanke (1974–1975)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kártični -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi s ploščatim, pravokotnim kosom plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: kartična tehnologija; kartično poslovanje; Potencialni slovenski uporabniki plačilnih kartic lahko izbirajo med lepim številom kartičnih sistemov in še večjim številom izdajateljev kartic 2. teh. ki je v zvezi z napravo ali delom naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: Modem je seveda energijsko zelo varčen, saj ne vpliva drastično na avtonomijo računalnika, kakor se to dogaja pri rabi kartičnih modemov E ↑kártica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
katehumenát -a m (ȃ) rel. uvajanje odraslih v svet (krščanske) vere in priprava na prejem krsta, obhajila in birme: Škofje podeljujejo zakramente uvajanja katehumenom, to je odraslim, ki so se prej v katehumenatu pripravljali na prejem zakramentov E ← nlat. catechumenatus iz (↑)katehúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
klásikaSSKJ -e ž (á) pog. nekaj samoumevnega, izredno pogostega: Pred leti je bil edini pravilni način rojevanja leže na hrbtu – to je bila klasika, vse ostalo pa zgolj alternativa E ← nem. Klassik ← frc. classique iz (↑)klásičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kofétkanje -a s (ẹ̑) pog. pitje kave, pogosto v povezavi z druženjem: Odkar sem dobila službo na področju, kjer sem si vedno želela delati, to je v razvojnem podjetju, mi zmanjkuje časa za zabave in kofetkanje v barih E ↑kofétkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kolokácija -e ž (á) 1. jezikosl. zveza dveh ali več besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj, pri čemer je pomen zveze napovedljiv iz posameznih pomenov besed: Kolokacije s primeri so vzete iz korpusa 2. rač. postavitev strežnika v prostore ponudnika dostopa do interneta: kolokacija strežnika; Gre za to, da se manjšim operaterjem omogoči razvoj na trgu, država pa bo subvencionirala del stroškov operaterjem, ki bodo ponudili kolokacijo E ← agl. collocation, nem. Kollokation ← lat. collocātiō 'razporeditev, ureditev' iz collocāre 'razporediti, urediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
línkSSKJ -a m (ȋ) pog. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; hiperpovezava, nadpovezava, povezava (2): Vsak link je opremljen s kratkim opisom vsebine in oceno, to pa močno povečuje uporabno vrednost prikazanih povezav E ← agl. link, prvotno 'člen v verigi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
listínjenje -a s (ȋ) fin. preoblikovanje posojil v vrednostne papirje: listinjenje obveznic; Hipotekarni krediti, ki jih zdaj odobravajo slovenske banke, so v bistvu hipotekarni samo napol, saj jih banke z listinjenjem ne morejo prodajati na kapitalskem trgu, novi zakon pa bo to omogočil E iz listíniti iz (↑)lístina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lôvecSSKJ -vca m (ó) lôvec na gláveSSKJ -vca -- -- m, člov. (ó, á) ekspr.
kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu: Če lovci na glave znajo zagotoviti res izjemne strokovnjake, so podjetja to pripravljena plačati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mákrobiótikaSSKJ -e [makrobijotika] ž (ȃ-ọ́) 1. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: V tujini se je seznanila z načeli makrobiotike 2. prehranjevanje na tak način: Če se zaradi raka odločiš za makrobiotiko ali vegetarijanstvo, to za organizem ni dobro E ← nem. Makrobiotik iz (↑)makro… + tvor. od gr. biōtikós 'ki se nanaša na življenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mcdonaldizacija -e cit. [məgdonaldizácija] ž (á) 1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano: Mcdonaldizacija je med evropskimi državami še najbolj prizanesla Portugalski 2. ekspr. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov: To je lep primer mcdonaldizacije umetniških muzejev 3. ekspr. proces birokratizacije in racionalizacije dejavnosti, ki ima za posledico slabšo kakovost izdelkov, storitev: Nekateri govorijo o mcdonaldizaciji visokega šolstva, pri čemer vidijo univerzo kot sodobno samopostrežno izobraževalno institucijo E po mednarodni verigi restavracij, ki sta jo 1940 ustanovila brata Richard in Maurice McDonald v mestu San Bernardino v Kaliforniji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nabijálnikSSKJ -a m (ȃ) gradb. priprava za nabijanje, zbijanje zemlje, betona; nabijačSSKJ, žabaSSKJ: vibracijski nabijalnik; Na koncu cesto ponovno asfaltirajo in še enkrat utrdijo, pri manjših površinah to pogosto naredijo z nabijalnikom E (↑)nabíjati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nadaljeváni -a -o prid. (á) pravn. ki je storjen v več dejanjih, v različnih časih, ki si sledijo: nadaljevana goljufija; Obtožba mu je poleg nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja denarja očitala še, da je ponaredil tisoč hrvaških znamk, vendar ga je sodišče za to kaznivo dejanje zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo E (↑)nadaljeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nalágatiSSKJ -am nedov. (ȃ) 1. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona: nalagati s spleta na računalnik; Delavce je treba vnaprej obvestiti, da ima podjetje možnost pregledovati vsebino diskov, zato naj zasebnih datotek ne nalagajo 2. ekspr. tvesti: Nikar mi ne nalagaj teh filozofskih bedarij, ker vse to še predobro vem E ↑naložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nánodélec -lca m (ȃ-ẹ̄) delec, velik od ene milijardinke do ene milijoninke metra: razbiti snov na nanodelce; srebrni nanodelci; Med običajnim bliskom, ki zadene zemljo s kremenom, to je silicijevim dioksidom, v bližini drevesa, naj bi nastali drobni delci silicija, tako imenovani nanodelci E (↑)náno… + (↑)délec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
naplávati se -am se dov. (ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po plavanju: naplavati in nasončiti se; Zvečer v vodi preživijo uro in pol: to je ravno dovolj, da se ohladijo, naplavajo in načofotajo E (↑)plávati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
négativniSSKJ -a -o in negatívniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) négativna lísta -e -e in negatívna -e ž (ẹ̑, ȋ; ȋ)
1. seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice: samoplačniška negativna lista; Glede na potrebe in izkušnje je povsem nerazumljivo, da je to zdravilo uvrščeno na negativno listo
2. seznam česa neugodnega: Področje kozmetike je dokaj dobro zakonsko urejeno, saj pozitivna lista določa, kaj in koliko česa sme neki izdelek vsebovati, na negativni listi pa so snovi, ki se v kozmetiki ne smejo pojaviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nèinstitucionálni -a -o [neinstitucijonalni] prid. (ȅ-ȃ) ki ni vezan na institucijo: neinstitucionalna kultura; neinstitucionalna umetniška ustvarjalnost; neinstitucionalno gledališče; Zagnanost, ambicioznost, krepko mero poguma, morda tudi prepričanje o lastnem kulturnem poslanstvu – vse to nedvomno potrebuje manjša, novejša, neinstitucionalna založba E (↑)nè… + (↑)institucionálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
néonatálni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) med. 1. ki je v zvezi s prvimi štirimi tedni življenja po rojstvu: neonatalna okužba; neonatalna umrljivost; Velja ocena, da imamo pri nas dobro neonatalno varstvo, to je najzgodnejšo skrb za novorojenčke 2. ki je v zvezi s preprečevanjem, razpoznavanjem in zdravljenjem bolezni pri novorojenčkih: neonatalna ambulanta; študenti neonatalne medicine; Na neonatalnem oddelku splitske bolnišnice so se z otroki, odvisnimi od heroina, prvič srečali pred osmimi leti E ← agl. neonatal iz (↑)neo… + natal ← lat. nātālis 'rojstni'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nèplačník -a m, člov. (ȅ-í) kdor česa ne plača ali noče plačati: neplačnik davkov; poplačilo terjatve neplačnika; Zdi se, da v naši državi nihče več ne izpolnjuje svojih obveznosti in to velja tudi za državo, ki je največji neplačnik E (↑)nè… + (↑)plačník
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nèpŕvi -a -o prid. (ȅ-ȓ) 1. ki v zapovrstju ne ustreza številu ena: neprva slovenska vlada; Vsi obvladamo večinoma to prvo branje, ki se mu reče intuitivno oziroma doživljajsko branje, manj pa obvladamo drugo, torej neprvo branje, ki se mu reče miselno analitično branje
// ki ni na prvem mestu: Zamaknjene so vse neprve vrstice odstavkov prvotnega teksta 2. ki ni materni; nematerni: Učbenikov za učenje slovenščine kot neprvega jezika, nastalih v Sloveniji, je na trgu kar nekaj E (↑)nè… + (↑)pŕvi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nèstanovánjski -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni stanovanjski: nestanovanjska stavba; Če se lastnik stanovanja odloči spremeniti rabo stanovanja v nestanovanjske namene, potrebuje za to soglasje etažnih lastnikov in upravne enote E (↑)nè… + (↑)stanovánjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nèstíčni -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nèuniverzitétni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni povezan z univerzo: neuniverzitetni del visokošolskega izobraževanja; neuniverzitetna raziskovalna ustanova; Minister je o vse večjem deležu neuniverzitetne oziroma nevisokošolske študijske ponudbe dejal, da je to očitno odraz dejanskih vpisnih želja E (↑)nè… + (↑)univerzitéten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
névrobiológ -a [neu̯robijolog-] m, člov. (ẹ̑-ọ̑) strokovnjak za nevrobiologijo: biti nevrobiolog; Nevrobiologi menijo, da koncentracija traja le 20 minut, potem je potreben krajši premor, lahko je to igra ali pa telesno gibanje E po zgledu agl. neurobiologist, nem. Neurobiologe iz (↑)nevro... + (↑)bio... + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nótranjiSSKJ -a -e in notránjiSSKJ -a -e prid. (ọ́; ȃ) nótranje lastníštvo -ega -a in notránje -ega s (ọ́, ȋ; ȃ)
delničarstvo zaposlenih: večinsko notranje lastništvo; Notranje lastništvo je lahko tudi primeren instrument za dodatno motiviranje managementa in zaposlenih pri prestrukturiranju problematičnih podjetij
nótranji dôlg -ega -á [dou̯g-] in notránji -ega m (ọ́, ȏ ȃ; ȃ)
dolgovanje lastnim državljanom: Notranji dolg naj bi odplačali z emisijo novih vrednostnih papirjev
nótranji odkúp -ega -a in notránji -ega m (ọ́, ȗ; ȃ)
prodaja deležev ali delnic zaposlenim znotraj podjetja: notranji odkup delnic; pretežni notranji odkup; Odbor vsem upravičencem do gotovinskega nakupa delnic v notranjem odkupu s 50-odstotnim popustom priporoča, naj to ugodno možnost izkoristijo v čim večji meri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
novorevijáški -a -o prid. (á) ki se nanaša na revijo Nova revija: novorevijaški razumniki; novorevijaška skupina; Osnovna misel, izražena v novorevijaških prispevkih, je bila, da se mora slovenski narod preoblikovati v nacijo, to je doseči svojo državnost z izvirno suverenostjo, ki ne bo podrejena jugoslovanski E ↑novorevijáš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
odznáčiti -im dov. (á ȃ) narediti, da kaj ni več označeno: Napaka je že to, da mora uporabnik samostojno odznačiti, da tega ne želi, ne pa označiti E (↑)znáčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
oglaševálski -a -o [oglaševau̯ski] prid. (ȃ) ki se nanaša na oglaševanje: oglaševalska agencija; oglaševalska akcija; oglaševalska kampanja; V avstrijski prestolnici lahko oglase na javnih površinah postavljajo samo oglaševalska podjetja, ki jim je bila za to dejavnost podeljena koncesija E (↑)oglaševáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ôkenskiSSKJ -a -o in ókenskiSSKJ -a -o prid. (ō; ọ́) ki je grafično prikazan na zaslonu računalnika: okenski program; okensko namizje; Namestitev in nastavitev programa v okenskem okolju poteka prek nastavitvenega programa, medtem ko moramo v drugih operacijskih sistemih to postoriti ročno E ↑ôkno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
okóljeSSKJ -a s (ọ̑) celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema E (↑)okóliokólju prijázen -- -zna -- -o prid. (ọ̑, á ā á)
ki deluje, je izdelan tako, da v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: okolju prijazen avtomobil; okolju prijazen turizem; okolju prijazna tehnologija; Embalaža je iz okolju prijaznih materialov in se z recikliranjem znova uporabi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ozeênovski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na Organizacijo združenih narodov: ozeenovski funkcionar; ozeenovska organizacija; To je tip ozeenovskega filma, filma s protivojnim humanističnim sporočilom, njegova kvaliteta pa sta nežnost in senzibilnost režiserkinega pristopa k tematiki E po kratici OZN za O(rganizacija) z(druženih) n(arodov)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. 1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje 2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
párka -e ž (ȃ) topla športna jopa s kapuco: To jesen je moda poleg rebrastega suknjiča iz svoje študentske omare potegnila še parko E ← agl. parka, rus. párka, verjetno iz samojedščine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
píár1 -a in -ja [pijar] m (ȋ-ȃ) 1. načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piarovstvo, PR, stiki z javnostmi: Razvoj piara kot posebne veje komuniciranja seveda omogoča manipuliranje tistih, ki imajo politično moč in ki posredujejo že vnaprej pripravljene informacije 2. člov. kdor je zadolžen za stike z javnostmi; piarovec: Minister se je sicer nameraval udeležiti seje komisije, je sporočil njegov piar, vendar so to preprečile obveznosti E po agl. izgovoru kratice ↑PRpíár2 -- v prid. rabi
piarovski: piar agencija; piar služba; piar sporočilo; Iz donacije pri operacijskih mizah ste naredili veliko marketinško in piar zgodbo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
plák -a m (ȃ) 1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni 2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku 3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
plašílni -a -o prid. (ȋ) ki se uporablja za plašenje, zastraševanje, odvračanje od česa: plašilne naprave za živali; plašilna sredstva; Rib je dovolj tudi zato, ker so jih to zimo bistveno manj požrli ptiči kormorani, saj so jih redno plašili s plašilnimi topovi E (↑)plašítiplašílna pištóla -e -e ž (ȋ, ọ̑)
pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilka, strašilka: Nekaj dni pred ropom sta si nabavila roparsko opremo: maskirne kape, plašilno pištolo, lepilni trak in rezervno obleko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
plečnikológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikoslovec: S to knjigo cerkev v Bogojini še bolj vabi k ogledu, plečnikologe pa k nadaljevanju dela E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
podcénjen -a -o prid. (ẹ́) ki mu je prisojena manjša vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenjene delnice; podcenjena vrednost; In na še eno kritično točko bi proti koncu opozoril, to je, v proračunu je podcenjen tudi pomen razvoja podeželja E (↑)podcéniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pòdstándard -a m (ȍ-ȃ) kakovostna raven, ki ne dosega navadnega običajnega standarda: To so tri- in štiriposteljne sobe, ki so jih v domu uredili za to, da so povečali zmogljivosti, a je podstandard, ki so ga s tem ustvarili, znižal ceno oskrbe in s tem prihodke E (↑)pod... + (↑)stándard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pôlávtocésta -e [pou̯au̯tocesta] ž (ȏ-ȃ-ẹ́) hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polovična avtocesta: Edini argument koncesionarja, da lahko poimenuje to sedem metrov široko dvopasovnico varčna polavtocesta, je, da nima nivojskih križišč E (↑)pol... + (↑)ávtocésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
poligrafíst -a m, člov. (ȋ) strokovnjak za poligrafijo: Mislim, da sva s to izobrazbo idealen tandem za delo s temi napravami, namreč vsak kriminalist ne more biti poligrafist, vsak poligrafist pa se mora spoznati na kriminalistiko, medicino, psihologijo E ← agl. polygraphist k ↑poligrafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pool -a cit. [púl] m (ȗ) združenje enakih ali sorodnih podjetij, skupin zaradi skupnih ciljev, koristi: člani smučarskega poola; turistični pool; V našem primeru imamo za to slovenski jedrski pool, v katerem je združenih več zavarovalnic, ki imajo pozavarovanja v podobnih evropskih zavarovalniških poolih E ← agl. pool, prvotno 'igra s kartami, pri kateri igralci igrajo s skupnim vložkom', ← frc. poule 'kokoš'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pòstsocialístični -a -o in póstsocialístični -a -o [postsocijalistični] prid. (ȍ-í; ọ̑-í) ki je v zvezi s postsocializmom: postsocialistične države; postsocialistična tranzicija; postsocialistično obdobje; Devizne rezerve so se dvakrat povečale, tečaj rublja je stabilen, vendar to ne zadošča za uspešno transformacijo postsocialistične velikanke v tržno usmerjeno in predvsem demokratično družbo E (↑)póst... + (↑)socialístični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
potópniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) potópni stebríček -ega -čka m (ọ̑, ȋ)
stebriček, s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih; dvižni stebriček: spustiti potopni stebriček; sistem potopnih stebričkov; To je eden tistih potopnih stebričkov, ki dovoljuje prehod stanovalcem le s posebno magnetno kartico
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
povzemálni -a -o prid. (ȃ) ki povzema: povzemalni izvleček; Nato sledi poved, ki presega to zgolj povzemalno raven in ima bolj pridih teze E (↑)povzémati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prázniSSKJ -a -o prid. (á) prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prèdparlamentárni -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki je, poteka pred obravnavo v parlamentu: predparlamentarni postopek; predparlamentarna razprava; predparlamentarno usklajevanje; Vse to so vprašanja, za katera lahko veliko naredimo v predparlamentarni proceduri, ko se je mogoče pogajati 2. ki je bil, obstajal pred parlamentom: predparlamentarna tradicija slovanskih žup E iz pred parlamêntom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
preprečeválec -lca [in preprečevau̯ca] m (ȃ) 1. člov. kdor kaj preprečuje: preprečevalec korupcije; Svoboda in odprtost sta precej bolj učinkovita preprečevalca brezvladja kot nadzor 2. snov, sredstvo, ki kaj preprečuje: To zdravilo spada med preprečevalce astmatičnega vnetja E (↑)preprečeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prótiglobalíst -a m, člov. (ọ̑-ȋ) kdor je proti globalizmu; antiglobalist: podpirati protiglobaliste; demonstracije protiglobalistov; Svetovna revščina, zavračanje dialoga, oboroževalna tekma, ekonomsko izkoriščanje in napuh najbogatejših – vse to so globalni problemi, na katere opozarjajo tudi protiglobalisti E (↑)proti... + ↑globalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prótiterorístični -a -o prid. (ọ̑-í) ki je v zvezi s protiterorizmom; antiteroristični: protiteroristični ukrepi; protiteroristični zakon; protiteroristična kampanja; To ni nikakršna protiteroristična operacija, ampak divje maščevanje nad nedolžnim prebivalstvom E iz próti terorístom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
puzzle1 -a cit. [pázəl] m (ȃ) 1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle2 (1), puzzli (1): Puzzle se počasi sestavlja iz drobnih koščkov, a v neki točki se oblikuje celovita podoba, ki več ne razpade, tudi ko odvzameš nekaj delčkov 2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle2 (2), puzzli (2): To je bil svojevrsten glasbeni puzzle, v katerem se vsak delec prileže k drugemu, enako pomembnemu, da celota deluje brezhibno E ← agl. puzzle, prvotno 'uganka, težek problem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rádijka -e ž, člov. (á) radijska delavka: Jaz kot radijka si še posebej prizadevam za to, da je jezik lep E (↑)rádijec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
raeljánski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na raeljance ali raeljanstvo: raeljansko gibanje; Ničesar ne prepovedujejo, računajo pa na to, da je raeljanska stopnja zavesti tako visoka, da človek sam reče ne škodljivim stvarem E ↑raeljánec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
remake -ka cit. [rimêjk] in rimêjk -a m (ȇ) novejši posnetek, novejša izvedba uspešnega starejšega umetniškega dela, zlasti filmskega, gledališkega, glasbenega: Najprej je treba povedati, da je to pravzaprav remake, in sicer znamenitega filma Dvanajst jeznih mož, ki ga je leta 1957 posnel Sidney Lumet s Henryjem Fondo v naslovni vlogi | To je samo rimejk avantgard, kakršne gledamo na Beneškem bienalu E ← agl. remake, prvotno 'ponovno narediti', iz (↑)re… + make 'delati, narediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
robotizácija -e ž (á) 1. uvedba, uvajanje robotov, opremljanje z roboti: avtomatizacija in robotizacija; robotizacija proizvodnje; Z robotizacijo lakiranja bodo zmanjšali porabo lakov 2. ekspr. navajanje na ravnanje, delanje po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: En razlog za to, da imaš psa, je univerzalen: druženje z njim upočasnjuje robotizacijo človeka E (↑)robotizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
simulacíjski -a -o in simulácijski -a -o prid. (ȋ; á) ki se nanaša na umetno ustvarjanje ustreznih pogojev za opravljanje določenih nalog: simulacijski center; simulacijske igre; simulacijske vaje; Posameznih raziskav z zdravili ne opravljajo več na živalih, ampak za to uporabljajo računalniški simulacijski model E (↑)simulácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
slikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) slikôvna píka -e -e ž (ō, í)
najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna točka: Pri nakupu fotoaparata je pomembna ločljivost, ki se meri v milijonih slikovnih pik, pri čemer več pomeni boljšo ločljivost, vendar to ni edino merilo
slikôvna tóčka -e -e ž (ō, ọ̑)
najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna pika: Kljub povečanemu številu slikovnih točk zaslona naj bi slika delovala sprano in spominjala na pozabljene televizorje iz osemdesetih let
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
stêklokerámika -e ž (ē-á) 1. material, ki nastane z naknadno kristalizacijo stekla: Grelne špirale so najstarejši ogrevalni sistem, pri katerem se spiralno zavita žica segreva in oddaja toploto, pri čemer uporabljamo ravno površino iz steklokeramike 2. kuhalna plošča iz tega materiala: Za pravilno vzdrževanje steklokeramike je pomembno redno čiščenje, to je sprotno odstranjevanje ostankov hrane E (↑)stêklo + (↑)kerámika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
svobodnjákSSKJ -a m, člov. (á) 1. pog. kdor opravlja poklicno dejavnost zunaj rednega delovnega razmerja: Ugotovil sem, da redna zaposlitev ni zame, in odšel med svobodnjake 2. član svobodnjaške stranke Avstrije: vodja svobodnjakov; Od vsega začetka sem vedel, da svobodnjakom to pot ne preostane drugega kot opozicija E (↑)svobôden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
tag -a cit. [têg-] m (ȇ) 1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), značka (1): Vsak tag mora biti zaključen, kar v HTML-ju ni nujno 2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), značka (2): Če je tvoj spletni dnevnik povezan s to temo, dodaj tag: vlada, kultura, volitve E ← agl. tag 'ploščica, etiketa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
tántrik -a m, člov. (á) kdor izvaja tantro: Najbrž bo res, da so, tako kot nekaj drugih podobnih templjev, tudi to mojstrovino postavili tantriki E ← agl. tantric iz ↑tántra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
têžkiSSKJ -a -o prid. (é) têžki mêtal -ega -a in metál -a m (é, ȇ; ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; heavy metal1, metal1 V tem trenutku so druge zvrsti res bolj priljubljene, toda to še ne pomeni, da je težki metal kar izginil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
totalitárec -rca m, člov. (ȃ) pristaš totalitarizma; totalitaristSSKJ: Anarhije se ljudje bojijo, hočejo red in mir in seveda kruh – in to je tisto, kar ponavadi totalitarci obljubljajo E univerbizirano iz totalitáren člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
tráč1 SSKJ -a m (ȃ) govorica, predvsem zasebne narave, navadno objavljena v medijih; tračarija: Tudi pri nas pišejo trače, a to ni nič v primerjavi s tujino E ← nem. Tratsch iz tratschen 'opravljati'tráč2 -- v prid. rabi
tračarski: trač časopis; trač novinarji; trač revija; Običajno v trač rubrikah tiskanih medijev bralec izve predvsem podatke, kdo je tam bil, kakšno obleko je kdo nosil, to je pa tudi vse
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
trétjiSSKJ -a -e štev. (ẹ́) trétje okó -ega očésa s (ẹ́, ọ̑ ẹ̑) v indijski filozofiji
šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom: Ljudje z izrazito razvitim tretjim očesom naj bi zmogli videti prihodnost ali brati misli ljudi
trétje življênjsko obdóbje -ega -ega -a s (ẹ́, ē, ọ̑)
življenjsko obdobje, ki se navadno začne z upokojitvijo posameznika: festival za tretje življenjsko obdobje; univerza za tretje življenjsko obdobje; Človek v tretjem življenjskem obdobju preprosto potrebuje družbeno skrb, saj mu to omogoča zdravo, vitalno življenje ter aktivno udejstvovanje v družbi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
up to date -- -- -- cit. [áp tu dêjt] v prid. rabi (ȃ, ȇ) ki je seznanjen z najnovejšimi dogajanji in smernicami na določenem področju: Zanj je značilno, da je zelo up to date s tehnologijo E ← agl. up to date 'najnovejši, nedaven' iz up 'navzgor, bliže', to 'k' in date 'datum, rok'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
uživáncija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu to, da se močno uživa: čista uživancija; Profitno gospodarstvo nam je vsililo že toliko umetnih potreb, da skoraj ne vemo več, kaj je najboljša uživancija E ← hrv., srb. uživàncija, tvor. od (↑)užívati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vadbíšče -a s (í) navadno urejen prostor za vadbo: atletsko vadbišče; vojaško vadbišče; vadbišče za golf; Poslanci so v razpravi opozarjali tudi na to, da je premalo kolesarskih stez in da ni skoraj nobenega vadbišča za varno vožnjo E (↑)vádba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vèleplakát -a m (ȅ-ȃ) zelo velik, zlasti reklamni plakat; billboard, jumbo plakat: obcestni veleplakat; Mestne oblasti so že začele opozarjati oglaševalce, naj odstranijo veleplakate in druge oglase v starem delu mesta, sicer jih bodo odstranila za to poklicana podjetja E (↑)vele...1 + (↑)plakát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
walkman -a cit. [vókmen] in vókman -a in vókmen -a m (ọ̑) manjša prenosna naprava s slušalkami za enega uporabnika za poslušanje zvočnih posnetkov na kasetah, zgoščenkah, pomnilniških karticah: Kakovost zvoka je sicer nekoliko slabša kakor pri najboljših klasičnih walkmanih, a se to v resničnem življenju, ko s slušalkami v ušesih sedimo na vlaku, tečemo, ali kar pač že počnemo, na srečo ne opazi | Vokmen je pomenil revolucijo v poslušanju glasbe, poudaril je osebno svobodo in mobilnost E ← agl. walkman po imenu izdelka Walkman® (od 1979) japonskega proizvajalca Sony iz walk 'hoditi' in man 'moški, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zafíksan -a -o prid. (ī) pog. 1. omamljen zaradi vbrizganja mamila: Kadar je človek pijan ali zafiksan, se nikoli ne ve, kako se bo obnašal 2. zasvojen z mamili: Mama me ni vrgla iz hiše, ko je izvedela, da sem zafiksan – to naredi večina staršev E ↑zafíksati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zagrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor se zelo navdušuje, zavzema za kaj in to navdušeno tudi dela: kolesarski zagretež; politični zagretež; Deset največjih zagretežev je postavilo dve protestni tabli in na ograjo bližnjega vrtca napise »Zahtevamo parkirišča« E (↑)zagréti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zapisljív -a -o prid. (ī í í) 1. ki omogoča zapis digitalnih podatkov: zapisljiv CD; zapisljivi mediji; Ker zajete slike shranjujemo na zapisljiv nosilec, jih lahko prepišemo, urejamo ali izbrišemo in jih v povezavi z računalnikom obdelujemo in arhiviramo 2. ki se da zapisati: To ime je lahko izgovorljivo in zapisljivo E (↑)zapísati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zelêniSSKJ -a -o prid. (é) zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.