béjžati -ím nedov.
1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98
2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4
bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407
bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bogástvo tudi bogátstvo -a s bogastvo: pogine vſzáko bogáſztvo SM 1747, 82; Bogásztvo je nesztálno BKM 1789, 15; vkanenyé bogáſztva zadavi to rejcs KŠ 1771, 43; Na proszim bogatſztva BRM 1823, 130; Neproszim te ni bogátsztva KAJ 1848, 19; I nej vu bogátsztvi BRM 1823, 17; kak vu vszem bogátsztvi TA 1848, 99; zemlo ſzi napuno ſztvom bogáſztvom BKM 1789, 156; pren. Bogátsztvo, veszeljé v-Tebi BRM 1823, 10; mojega blá'zenſztva bogáſztvo KŠ 1754, 236; Po bogásztvi tvojega blá'zenſztva KM 1783, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bóugši -a -e prid. boljši: je eden den od drügoga dnéva bougſi KŠ 1771, 479; notri pripelanyé bougſega vüpanya KŠ 1771, 682; to ſztáro je bougſe KŠ 1771, 182; Jeli ne bi tou bilou bougse KM 1790, 84; ſz-kelikim je bogsi KM 1796, 5; nejmas bougse zibeli KM 1796, 32; Bougse je od kincsa KM 1790, 16; je lepse i bougse meszto KOJ 1848, 10
nájbóugši -a -e najboljši: Tou mi naj bougsi táo bode KŠ 1754, 261; náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Ti ſzi moj náj bougſi táo BKM 1789, 7; mojega naj bougſega Otso KŠ 1754, 231; Vsze, ka náj bougsega jaſz mám BKM 1789, 272; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; gde je vodou na náj bougse vino obrno KM 1796, 96; mojega ſztvoritela, náj bougsega Ocso razdréſzelo KM 1790, 108; nyegove naj bougse ricsi i csinejnye na oupak preobrácsamo KŠ 1754, 56; lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V
bóugše -oga sam. boljše: Trostajmo sze bogsemi AIP 1876, br. 1, 1; naj kaj bougsega perneſzé BKM 1789, 8 b; Vüpamo ſze pa od váſz, lübleni, bougſa i tákſa KŠ 1771, 680

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

büdjénje -a s spodbujanje: Ti je szvéta czészt, kak drügi büdjênye Na tô csinênye KAJ 1848, 199

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cvéjtje -a s cvetje: lejpo czvejtje BKM 1789, 173; kako czvejtye BKM 1789, 355; to polſzko czvejtje SŠ 1796, 10; Lepsi bomo od vſzákoga czvejtja SŠ 1796, 8; Zcvejtjem BKM 1789, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čìdi -a -o prid. čigav: v-csida ogradi to KAJ 1870, 103; i znao csida püksa pocsila AI 1875, kaz. br. 7; csida je bila ta velika hrámba AIP 1876, br. 1, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čìstiti -im nedov. čistiti: Jezus je pa csiſztiti dá KŠ 1771, 488; csisztiti AIN 1876, 18; csisztim AIN 1876, 18; Csiszti gingave peroti KAJ 1870, 47; ſzklede csiſztite KŠ 1771, 209; cſiſzto je mládo vrbje KM 1790, 76
čìstivši -a -e ko je čistil: Csiſztivsi to bolvánſztvo BRM 1823, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

desetéri -a -o ločil. štev. deseter, deset: Deſzétera Bosja zápoved TF 1715, 11; Deſzétera Bosja Zápovid SM 1747, 45; ta deſzétera Bo'za zapouvid BKM 1789, 183; Deſzétero deczé merlo je BKM 1789, 423; od Deſzétere Bosje zapovedi TF 1715, 11; na Deſzétero Bosjo zápoved TF 1715, 11; Vdeſzéteroj Bo'zoj zapouvidi KŠ 1754, 6; To ſzo deſzétere Bosje Zapoveidi SM 1747, 89; Od Deſzéteri Bosi Zapovedi SM 1747, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

detéce tudi déjtece tudi détice -a s detece, otrok: Czevzátko detéce, csi v-Cérkvi zabrecsi KOJ 1845, 23; kak nevolno dêtece sze nosziti dao KAJ 1870, 38; to dejtecze prouszto BKM 1789, 8; Dejtecze ſze práj porodi nám BKM 1789, 29; bláj'zensztvo dêtice povéksalo AI 1875, kaz. br. 7; dêtice szpi AIN 1876, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

detéči -a -e prid. otroški: detecsi szvêt KAJ 1870, 175; Detecsi oblêk AIN 1876, 36; Detecse szrcé nyê to právi AIP 1876, br. 3, 1; od detecsega zibela odpelala AI 1875, kaz. br. 7; ka so zveplenice nej za deteče rôke BJ 1886, 8
detèča -ih sam. otročarija: tá ſzam niháo ta dètecsa KŠ 1771, 517

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

djánski -a -o prid. tvoren, aktiven: Djánszka je vrêmena-rêcs, csi tó znamenüje, ka oszoba, ali meszto oszobe vzéto dugoványe nekaj dela AIN 1876, 43; Ka more znati od djánszkoga, i djátizapovedajoucsega verbuma vküpvézanya KOJ 1833, 139; v zvezah: djanski verbum tvorni glagol: Vszáki djánszki verbum na eto pitanye: kit? mit? vu accusativus dene KOJ 1833, 129; djansko-srejdnji verbum neprehodni glagol: te prve za djánszko-szrejdnye verbume bomo zváli KOJ 1833, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dòber -bra -o prid.
1. dober: dober mir TF 1715, 29; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; arie on dober ABC 1725, A6a; O Dobri, vſzamogocſi Bog SM 1747, 61; Bosja dobra vola TF 1715, 28; ſzvoje dobre ocſinſzke volje TF 1715, 21; zdobre voule KŠ 1754, 230; vu táksoi dobroi ſztalnoſzti SM 1747, 5; vu vſzákom dobrom cſinényem SM 1747, 49; mati dobri dejl KŠ 1754, 82; vſze dobro je SM 1747, 75
2. v zvezi dobro djanje dobrota: vu tvojega ſz. Sziná znami dobrom djányi nikaj ne dvojimo KŠ 1771, 843
dòbri -a -o sam. dobri:vſze dobro iſcse SM 1747, 75; gotov vſzáksemi dobro csiniti KŠ 1771, 444; ſteri louna to dobro, ino kaſtiga to hüdo KMK 1780, 5; Vzemi za dobro TF 1715, 9; po dobrom ga ſzpominali TF 1715, 16; vu vſzem dobrom prav vjedina SIZ 1807, 7; zeſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; Düſſevna i Telovna dobra proſzimo TF 1715, 25; od koteroga vſza dobra csüli bomo SM 1747, 84; telovna dobra od Bogá proſzimo KŠ 1754, 152; vküp ſzprávim dobra moja KŠ 1771, 212; morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; ki ſzo dobra csinili KM 1783, 16; Nikai dobroga TF 1715, 37; tou dobro gráta SM 1747, 25; vu meni nikai dobra nei SM 1747, 67; szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsati KOJ 1833, V; vſze dobro dáva TF 1715, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dogotòviti -im dov. dokončati, narediti: edna dr'sina poſzebi ne more zacséti, ali dogotoviti KM 1790, 88; sze pacsijo caszara novi oblek dogotoviti AI 1875, br. 1, 7; Gda je dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7; ſzo jo ſzrecsno dogotovili KM 1796, 82
dogotòviti se -im se dokončati se, narediti se: sze vogrski Bábel nemore dogotoviti KOJ 1833, V; Ablativus sze vszigdár z-káksim zaposztavkom dogotovi KOJ 1833, 129; kak právda sze dogotovi AI 1875, kaz. br. 3; testament sze dogotovi AIP 1876, br. 3, 2; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2
dogotòveni tudi dogotòvleni -a -o dokončan, narejen: stük je dogotoven AI 1875, br. 1, 8; nego z-ete dogotoviten oblêk AI 1875, br. 1, 6; je v-Bécsi takáj i dogotovleni KOJ 1848, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dòli položìti ~ -lòžim dov. položiti, odložiti: Dokecs ga na czili, Ocsa, v-tvojem krili Dolipolo'zi KAJ 1848, 274; poloſimo doli vſzeh grehe SM 1747, 27
dòli polóženi ~ -a ~ -o položen, shranjen: To dobro pri tebi doli polo'zeno vari KŠ 1771, 647

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

doprinésti tudi doprnésti -nesém dov.
1. narediti, izpolniti: ako scsés doperneſzti, koje Bogu drágo SM 1747, 87; Boug je more zacséti i doprneſzti KŠ 1754, 80; je prepovedao té tanács doprneſzti KŠ 1771, 427; zmo'sna dela doprneſzti KM 1796, 57; naj ouzdalecs po liſzti doprneſzé KŠ 1771, 624; naj vſze dobro doprneſzé KM 1790, 42; to z-gláve tesko doprneszé AI 1875, kaz. br. 6; gde ga czilou doprneſzémo KŠ 1754, 96; poſeleinye ne dokoncſate (ne doperneſzéte) SM 1747, 26; právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz. br. 2; vecs hüdoga Szam doprneſzo BKM 1789, 386; Ka ſzi v'zitki doprneſzo BKM 1789, 437; je vſze ono doprneſzao KŠ 1754, 115; nego je eto doprneſzao KŠ 1771, 663; malo je doprneſzao KM 1790, 88; ki je to 'ze doprneszo AIP 1876, br. 2, 3; je tô doprineſzao BRM 1823, 72; Dobro delo doprinesao BJ 1886, 41; ſzmo i hüdo doprneſzli KŠ 1754, 115
2. nadomestiti: Ka szi zamudo, dnesz setüj Doprineszti KAJ 1848, 158; ona se pašči doprineszti BJ 1886, 12; Eto doprineszti AIP 1876, br. 1, 2
doprinésti se tudi doprnésti se -nesém se nadomestiti se: Stera ſze doprneſzé KŠ 1754, 18
doprinéšeni tudi doprnéšeni -a -o storjen, izpoljnjen: od náſz doprnesenoga pretrpo KŠ 1754, 115; to je doprneseno AI 1875; Doprneſzena ſzo 'ze vſza po Jezus Kriſztusi BKM 1789, 440; ktim prvim doprneſenim 'zelám KŠ 1771, 704

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dotíkanje -a s stik: Ono vezalo, stero nasega országa vu vnôgi sztáliscsaj dotikanye med ausztrianci v-právdi gori obdr'zalo, tô 'zelê AIP 1876, br. 5, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drtìnje -a s drobtinje, drobtine: je oſztanolo, drtinya dvanájſzet kosárov KŠ 1771, 198; nábrali ſzo gori oſztányenoga drtinya ſzedem kosárov KŠ 1771, 126; jejjo zdrtinya otrouk KŠ 1771, 124; poberte to drtinye KŠ 1771, 283; Poberte gori to oſztányeno drtinye KŠ 1754, 53; I 'zelo ſze je naſzititi zdrtinyom KŠ 1771, 226; ſzo vucseniczke z-drtinyom dvanájſzet kosárov napunili KM 1796, 102

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b
drǘgi -a -o sam.
1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103
2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dúg -á m
1. dolg, kar mora kdo vrniti, poravnati: v-preminocsih letaj dug i drugi sztroskih AI 1875, kaz. br. 8; nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; to sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; i po csaszom znôvim dugim na prêsztopi AI 1875 br. 2, 1
2. krivda, greh: nász je pote'zo Lüczki dúg SM 1747, 251; I tou je grejha dúg SŠ 1796, 4; Ne vzemi, tak od dugá KŠ 1754, 253; On je zadoſzta vcsino grejha dúgi KŠ 1754, 115; moj veſz dúg plácsao KŠ 1754; veſz dug nyemi je odpüſzto KŠ 1771, 60; Odpuſzti nám dugé naſſe TF 1715, 25; dugé nasse ABC 1725, A 4 b; dugé naſſe SM 1747; dugé naſſe KŠ 1754, 169; odpüſzti nám dugé naſe KŠ 1771, 18; velike dugé BKM 1789, 104

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

düšèven -vna -o prid.
1. duševen: ki ſzi branitel Duſsevni SM 1747, 66; ſzlatkoſzt düſevna KŠ 1754, 127; od vszáke düssevne i telovne pogibeli obarval ABC 1725, A 5 B; ako tákſe Duſſevne nevoule vu ſzebi ne osláta SM 1747, 41; düsevnoj temnoſzti vzeme moucs BKM 1789, 3; naſſo düsevno ſzkrb na pope nehámo KŠ 1754, 13; vſzáksem blagoſzlovi düsevnom KŠ 1754, 104; vu vszákoj düsevnoj potrebcsini BRM 1823, II; Vſze düsevne i telovne dobroute KŠ 1754, 151; vſza düsevna i telovna dobra KŠ 1754, 152; Zvrácſi me düsevne rane BKM 1789, 14; vu vszeih nassi düssevni, i telovni potreibcsinai ABC 1725, A7a; vu vſzeih naſsih düſsevni, i telovni potreibcſinai SM 1747, 55; zdüſevnimi ocſimi KŠ 1754, 143
2. verski: zmenkanye Szlovenſzkoga düsevnoga piſzma KŠ 1754, 3a
3. v zvezi düševni paster duhovnik: Ni eden düsevni paſztér KŠ 1754; Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare BKM 1789, 3; paſztérje düſevni KŠ 1771, 434; Cséſzt düſevni paſztérov KŠ 1771, 21; právim düsevnim paſztérom KŠ 1754, 193; Na düsevne paſztére gledoucs KŠ 1754, 197
düšèvno -ga sam. duševnost: Stero je to düsevno KŠ 1754, 175; za ta düsevna czilou niscse nikajnemára KŠ 1754, 5a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dvóuji -a -e ločil. štev. dvoj: Kelikáteri je te grejh? Dvouji KŠ 1754, 71; Kakda je 'ſiveo té douji odvejtek KM 1796, 10; lübéznoſzt jeſzte dvouja KŠ 1754, 14; sze dvouja Domovina odpira KOJ 1833, I; je to grdo po'zelejnye? Dvouje KŠ 1754, 60; nej dvoujega jezika KŠ 1771, 637; Mou'z dvoje pámeti KŠ 1771, 745; i z dvôjega szrczá TA 1848, 9; Boug-Cslovik dvouje nature BKM 1789, 20; Szpráviscse z-dvoje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; da bi ſzvojo dvoujo ſzenyo pripovidávao KM 1796, 24; je Boug po nyegovoj ſzmrti na dvouje vtrgno nyegovo Králeſztvo KM 1796, 68; kotero dvouje naime dugoványe vu ſzebi zderſáva TF 1715, 35; Naj po tom dvójem pridemo v-králesztvo KM 1783, 278; z-dvójim pridavekom KM 1783, nasl. str.; Racsún ino szta dvoujiva KOJ 1833, 55; ka ſzo dvouji krſztseniczi, csiſzti i ſzkazlivi KŠ 1771, 851

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

èdenvsáki -a -o vrst. zaim. vsak: Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drüga edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; 'Zelejmo pa, da váſz edenvſzáki poká'ze to iſzto ſkrblivoſzt KŠ 1771, 680; Edenvſzáki, liki je vzéo dár, tak ſzi 'znyim ſzlü'zte KŠ 1771, 711

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

èrci tudi èrči tudi èrcti tudi èrčti erčém dov. reči: Ali kakda mores erczi brati tvojemi KŠ 1771, 186; Ka je le'zi erczi: odpüſcsávajo ſze KŠ 1771, 181; ali erczti: ſztani gori KŠ 1771, 28; poskropiti ino ercsi KŠ 1754, 188; niſcse nemre ercsi KŠ 1771, 514; Bátrivno moro tou ercsti SŠ 1796, 164; tebé ne zatajim i ercsém KŠ 1754, 222; i csiercsém etomi KŠ 1771, 25; I ercsé Nátan KŠ 1754, 198; i ercsé KŠ 1771, 7; Ercsé vu szrczi TA 1848, 8; i ercséte etoj gori KŠ 1771, 57; ercséjo nyemi KŠ 1771, 46; erczi z-ſzrczá KŠ 1754, 267; erczi, naj eta kaménya KŠ 1771, 11; Erczi: Bláj'zena ſzi BKM 1789, 17; vſzáki etak ercsi SŠ 1796, 150; Erczi meni potrtomi KAJ 1848, 143; Amen erczimo veſzélo BKM 1789, 8 b; I erczimo diko SŠ 1796, 92; i erczite nyemi KŠ 1771, 88; moje koszti ercsite TA 1848, 27; Erkao ſzem KŠ 1754, 198; Erkao ſzem Goszpodni TA 1848; liki ſzi erkao KŠ 1754, 233; Erkao ſzi Goszpodne KM 1783, 121; je Bog erkal SM 1747, 5; erkao je toj divojki KŠ 1754, 45; ár je on erkao KŠ 1754, 64; Erkao je nyemi Jezus KŠ 1771, 11; On je pa, odgovorécſi erkao KŠ 1771, 11; Teda je erkla SM 1747, 5; Ona pa erkla je KŠ 1771, 47; je etak erkao SIZ 1807, 7; Oni ſzo pa erkli nyemi KŠ 1771, 7; nikomi ſzo nikaj nej erkle KŠ 1771, 155; erkli ſzo nyemi KŠ 1771, 38; ki si veſzélo erki ABC 1725, A6b; Ino je Bog erkal SM 1747, 3
erkóuči -a -e rekoč: ſze je Goszpodin Boug nigda ſzvojemi lüſztvi prtio erkoucſi KŠ 1754, 4 b; ſze povrné ktebi eden dén, erkoucsi KŠ 1754, 171; Angyel Goſzpodnov ſzeje nyemi ſzkázao vu ſzneh, erkoucsi KŠ 1771, 6; Erkoucsi: ſztani gori vzemi to dejte KŠ 1771, 8; Erkoucs: idi povej, Dober gláſz BKM 1789, 17; viſziko Erkoucſi vpeſzmi etako BKM 1789, 24; Blá'zeno erkôcsi V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; tak erkôcs vu szrczi szvojem TA 1848, 8; je povejdano od Jeremiás proroka erkoucsega KŠ 1771, 8; je erkao tomi erkoucsemi KŠ 1771, 41; I erkoucsoj: 'zveglárili ſzmo vám KŠ 1771, 366; po proroki erkoucsem KŠ 1771, 6
èrčeno rečeno: na tiſztom meſzti, gde nyim je ercseno: vi ſzte nej KŠ 1771, 469; Ercseno je, od zlocsasztnoszti neverni TA 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

evangèliomski -a -o prid. evangelijski: To moucs Evangeliomſzko BKM 1789, 5; knige napiszati, kakti: Evangeliomszko KOJ (1914), 153; János Evangeliſta vu ſzvoih Evangeliomſzki knigai TF 1715, 34; Evangyeliomſzki tanácsi ſzo eti KMK 1780, 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ftíšati -am dov.
1. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: Ftiſa mourje KŠ 1771, 24
2. pomiriti, umiriti: Nasega Bouga ftiſajmo BKM 1789, 53; ár ſzi ga ti ftiso SŠ 1796, 85; Na kri'zi ſzi ftisao Ocso BKM 1789, 411; komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386
3. povzročiti, da postane kaj manj izrazito: Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; Sztejem ſzi boleznoſzt ftiſi BKM 1789, 21; ftisai eto teskoucso SM 1747, 71; Ftisaj rázum KŠ 1754, 258
ftíšati se -am se usmiliti se: Boug, ftiſaj ſze meni grejsniki KŠ 1771, 231
ftíšani -a -o spraven, zadostilen: je vecs od vſzej gorécsi i ftiſani áldovov KŠ 1771, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ftraglívi -a -o prid. len, lenoben: To velíjo od nyega, ka je praj ftraglívi SIZ 1807, 27
ftraglívi -a -o sam. leni, lenuh: Opomina te ftraglive na delo KŠ 1771, 629

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gènoti tudi genòti -em dov.
1. ganiti, čustveno vznemiriti: kâ ti negenes za tô TA 1848, 9; nej jo je mogao genoti KŠ 1771, 186; ne bi na po'salüvanye grejhov genola KM 1783, 149; csüda, ſtera ſzo ga i genola na naſzledüvanye Goſzpodna Zvelicſitela KM 1796, 100; Naj ſze hitro ne dáte gyenoti od pámeti vaſe KŠ 1771, 627
2. premakniti: Gda ne-gyenem vecs me gláve SŠ 1796, 163; Ki szi zemlô geno TA 1848, 47
gènoti se tudi genòti se -em se
1. čustveno se vznemiriti: kaj lüczkoga za ſzé gyenoti KŠ 1754, 48
2. premakniti se: zemla ſze je genola KŠ 1771, 96; vsza drüga ſztvár ſze gyene KM 1783, 242; ni ne gyenejo ſze BKM 1789, 272; Vi brigouvje ſze genite BKM 1789, 86; da ſzo ſze i fundamentomi temnicze genoli KŠ 1771, 393; naj ſze ne gyenem KŠ 1771, 346; roka sze me gjenola AIP 1876, br. 12, 7
gènjeni -a -o
1. ganjen: je Gejza tak vu szrci genyeni KOJ 1848, 22
2. premaknjen: záto morejo fundamentomi zemlé genyeni biti TA 1848, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glasník -a m samoglasnik: csi to eden drügi glasznik naszledüje AIN 1876, 6; ednoga glasznika völücsijo AIN 1876, 13; c pred glasznikom sze tak glászi AIN 1876, 6; Csi eden vküpglasznik med dvema glaszníkma sztoji KOJ 1833, 6; glaszníczke (vocalis, magánhangzó) KOJ 1833, 2; csi vu nyih osztri glaszniki szojo AIN 1876, 8; glasznícke, steri sze morejo brezi pomocsi drüge litere zgovárjati AIN 1876, 5; steri sze brezi pomocsi glasznikov nemrejo zgovárjati AIN 1876, 5; pred ovimi drügi glaszniki sze etak glaszi AIN 1876, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glédati -am nedov.
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glòboki tudi globóuki -a -o prid.
1. globok, ki ima veliko razsežnost v navpični smeri navzdol: i ſztüdenecz je globoki KŠ 1771, 275; Potok je globoki AIN 1876, 12; kaj je nej melo globouke zemlé KŠ 1771, 42; kaj je nej melo globoko zemlo KŠ 1771, 111; Niſtere ſzo pa vu vodáj globoki BKM 1789, 157
2. ki se pojavlja v veliki meri: gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; ka je pouleg ſzvoje globoke modrouſzti tak zravnao KM 1790, 82; Gda je v-Paradi'somi globoki ſzen püſzto Boug na Ádama KM 1796, 6; ſtera znatúre pohája ſztákſov globokov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3; za naſega globoukoga ſzkvarjenyá volo KŠ 1754, 69; to globouko Zkvárjenye moje nature SM 1747, 53
glòbši -a -e globlji: Bajca je globsa KAJ 1870, 84
globóuki -a -o sam. Ár Düh vſza zbrojáva i tá globouka Bo'za KŠ 1771, 493

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gòrijemàti -jemlém nedov.
1. sprejemati: szta dvá krepkiva decska sla, 'zétvo gorijemát KAJ 1870, 133; Za volo véksega zapametüvanya sze Imenik gorijemlé KOJ 1833, 119; neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; Ki me zdaj gori jemléte SŠ 1796, 153; Poganye To ſzvetloſzt gori jemléjo BRM 1823, 92; pren. Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7
2. privzemati: Kákse dosztavke zná vrémena rêcs gorijemati AIN 1876, 48; z-drügim zaposztavkom gorijemléjo kre szébe nomene KOJ 1833, 110; Pridávniki escse kákse dosztavke gorijemléjo AIN 1876, 29
3. prijemati: Kacse bodo gori gyemáli KŠ 1771, 156
4. napredovati, razvijati se: Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemále vszákeféle mestrije, vucsenoszti KOJ 1833, 68; Od etihmao je protestantsztvo jako gorijemalo KOJ (1914), 125
5. popisovati, ugotavljati: Escse nikaj ne csujemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao AIP 1876, br. 6, 7
gòrijemàti se -jemlém se sprejemati se, šteti se: Po kom sze gorijemlémo v-krsztsansztvo KAJ 1848, 138
gòrijemajóuči -a -e naraščajoč: tak jih je vszáki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo KOJ 1848, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gòri príti ~ prídem dov.
1. vziti: Gda bi pa ſzuncze gori prislo KŠ 1771, 42; [Szuncze] Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; Gda szuncze goriprislo AIP 1876, br. 2, 7
2. priti: álmoſztva tvoja ſzo gori prisla na ſzpominanye pred Bogá KŠ 1771, 371
3. uvesti: dokecs nôvo računanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6
gòri pridóuči ~ -a ~ -e ki je prišel na površino: vrzi vodiczo vmourje, i gori pridoucso to prvo ribo vö potégni KŠ 1771, 57

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gòri stánoti ~ -em dov.
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gòri vzéti ~ vzèmem dov.
1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75
2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94
3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8
5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16
gòri vzéti se ~ vzèmem se
1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221
2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696
gòrivzéti -a -o
1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112
2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404
3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6
4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gòrzastávlanje -a s ovira: Szamo ka szo na tô gorzasztávlanye ne racsunali AIP 1876, br. 9, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gòspon -a m, tudi neskl.
1. gospod, spoštljiv naslov za odraslega moškega: vödáni od Goszpona ſzalay Imrea KOJ 1833, I; preodébrao szam szi Goſzpona Szalay Imre Professora Grammatiko sztolmacsiti KOJ 1833, IIII; knige, stere szo nyemi Goszpon poszojüvali KOJ 1845, 5; tô je prevecs, moj goszpon, teliko szem dnesz nezaslü'zo KAJ 1870, 55; Gda je goszpon sztric dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7
2. navadno v zvezi z Bog Kristus, Bog: Daſze dicsi ſzvéti Düh Goſzpon Bog SM 1747, 84; zvelicſitel Goſzpon Kriſtus TF 1715, 25; Goſzpon Jesus ſze prikáse zNebéſz SM 1747, 15; je Goszpon Jezus Kriſztus ſz. krv prelejao KŠ 1754, 230; ki je Goſzpon Kriſztus vu Dávidovom meſzti KŠ 1771, 168; Zdrava bojdi Maria, Goſzpon je ſztebom KM 1783, 79; Goſzpon Boug je ſztebom BKM 1789, 17; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa dána moucs KŠ 1754, 193; czejli Goſzpon Jezuſa 'zitek doli ſzpiſzani KŠ 1771, 337; tvojo lübézen i voro, ſtero más k-Goſzpon Jezuſi KŠ 1771, 665; oblejczte Goſzpon Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 479; nej ſzo najsle Goſzpon Jezuſa tejlo KŠ 1771, 254; po naſſem Goſzpon Jesussi Kristussi SM 1747, 18; ſzrcsno gucsécsi vu Goſzpon Jezuſovom iméni KŠ 1771, 369; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6; oh nas miloſztivni Goſzpon Jeſus ABC 1725, A6b; Boidi ti hvála otecz Goſzpon Bog SM 1747, 82; Hvalo Tebi dájem Goſzpon Jesus Kriſtus SM 1747, 50; Poſzlühni, Goſzpon, moje Prevnouge pregányanye SM 1747, 70; Goſzpon Boug molimo ſze ti BKM 1789, 2; Veta nám Goſzpon dopüſzti BKM 1789, 413; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; Szpômeni sze, goszpon, z-verni tvoji KAJ 1848, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gòtov -a -o prid.
1. pripravljen, voljan: Zmosni Bog jaſz ſzem gotov SM 1747, 91; Goſzpodne, ſztebom ſzam gotov i v temniczo i na ſzmert idti KŠ 1771, 247; Düjh je iſztina gotov, ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; gotov ſzam vſza trpeti KMK 1780, 72; Goszpodne, gotova je düsa moja KM 1783, 2; povedali ſzo Sauli, ka je natou gotov Dávid KM 1796, 56; vaſe vrejmen je pa vſzigdár gotovo KŠ 1771, 288; niti za grdi dobicsek, nego zgotovoga ſzrczá KŠ 1771, 712; Vcsini me Vu vſzem gotovoga BRM 1823, 7; Gotov szem, o Bog, csiniti volo tvojo TA 1848, 33; Na tô je pojbár gotov bio KAJ 1870, 91; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov AI 1875, br. 2, 7; On je domá ino vinej Gotovi na obrámbo KŠ 1754, 265; Záto i vi bojdte gotovi KŠ 1771, 82; On je ſzpomocsjom gda trbej, Gotovi na obrambo BKM 1789, 352; priſao je te 'zenin, i te gotove ſzo notri sle 'znyim KŠ 1771, 84; i vſza ſzo gotova, pojte na goſztüvanye KŠ 1771, 72
2. popoln: najobrné ſzrczá ocsév priprávlati Goſzpodni lüſztvo gotovo KŠ 1771, 162; naprêpriprávla na gotovo prijétje vszáke isztine KAJ 1848, IV
3. narejen, izdelan: Ka je gotovo ino se itak vszaki dén znôva BJ 1886, 8; ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

govorjéinje tudi govórjejnje tudi govoréjnje -a s
1. govorjenje: Goszpodne merkai na moie govorgeinye ABC 1725, A7b; ſztálno tve govorjeinye SM 1747, 71; Ka nam valá I Goſzpon, Goſzpon govorjejnye BKM 1789, 260; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi szamom pomiszleno je ono, po sterom KOJ 1833, VII; Od grejsnoga govorjejnya BKM 1789, 3; Nega rêcsi ni govorênya TA 1848, 15; Na lisztê govorênya jeszo KAJ 1870, 6; kak tô govorênya vnogoféle sztáliscse 'zelê KAJ 1870, 19; Szvojemi govorejnyi szo znali moucs szpraviti KOJ 1845, 14; Naj vu govorênyi Sztálen bodem KAJ 1848, 199; táksa rêcs vu govorênyi AIN 1876, 24; zgovorjeinyem bole naſzledüval, kako SM 1747, 48; Kakda zgovorjejnyem KŠ 1754, 44; zlejpim govorjejnyem BKM 1789, 377; Za tém opobougslivim czvetécse mladine govorejnyom KOJ 1845, 92; vidis vsza moja govorjejnya KM 1783, 3
2. v zvezi tao govorejnja besedna vrsta: Od govorejnya tálov possebno KOJ 1833, 13; ovih tálov govorejnya KOJ 1833, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grátati -am dov.
1. postati: Tvoj obráſz veſz ſztári gráta SŠ 1796, 170; da je grátao nej súslavecz KOJ 1845, 5; urocsniczke králesztva nebeszkoga grátamo KŠ 1754, 7b; Prémocsni grátajo BRM 1823, 6; ſzin ſzi grátao páli BKM 1789, 321; Na to je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; pogléd obráza nyegovoga je nácsiſi grátao KŠ 1771, 199; i nazáj je grátala zdrava KŠ 1771, 38; I vnougi bratov ſzo ſzrcsnejſi grátali KŠ 1771, 592; krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6
2. nastati: Gda bi pa vecsér grátao, prineſzli ſzo KŠ 1771, 25; Vecsér je grátao AIN 1876, 9; Vecsér je grátalo AI 1875, kaz. br. 7; da je veliki glád grátao KŠ 1771, 177
3. posrečiti se: kai on dela, tou dobro gráta SM 1747, 92
grátavši -a -e ko je postal: od sztráhote trda grátavsa, je etak kricsala KAJ 1870, 130

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gúčati -ím nedov.
1. govoriti, oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: Gúcsati KM 1790, 93; Doszta ne neguči semtám BJ 1886, 5; ſtero bom miszlo, gúcsao KŠ 1754, 248; Ne bom vecs doſzta gúcso zvami KŠ 1771, 316; je te ſzlejpi i nejmi, gúcsao KŠ 1771, 39
2. izražati misli, mnenje: Prepovidávajo nám gúcsati KŠ 1754, 164; kakda morete dobra gúcsati KŠ 1771, 40; Gucſati za náſz BKM 1789, 44; Eta gúcsi i opominaj KŠ 1771, 659; dobro od nyega miſzlimo i gúcsmo KŠ 1754, 54; gúcste iſztino KŠ 1754, 58; zakaj nyim gucsis vprilikaj KŠ 1771, 42; z-ſzvojega laſztivnoga gucsi KŠ 1754, 95; Gucsí zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Eden zdrügim márna gucsí TA 1848, 9; Csi hidou gucsimo KŠ 1754, 32; jálno gucsijo TA 1848, 5; vö bodem gucsao vsza csüda TA 1848, 7; düjh Ocsé vaſega bode gúcsao KŠ 1771, 33; Ar nebodete vö gucsali KŠ 1771, 33; i gucsali bodo vſzo hüdo rejcs KŠ 1771, 14; ſzem od Molitvi naduzi gúcsao KŠ 1754, 7a; geto ſzem jaſz nej gúcsa KŠ 1754, 20; potom kak je on ſnyimi gucſal SM 1747, 14; Drügo priliko je nyim gúcsao SM 1747, 45; Kak je on Gucſo BKM 1789, 17; lidjé ſzo gucsali nadignyeni KŠ 1771, 338; naj gucsi, kako KŠ 1754, 22; naj ne gucsijo jálnoſzt KŠ 1754, 59; od nyega ne gucsali TF 1715, 16
3. znati, obvladati: tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; kak zdaj naſi Szlovenye gucsijo KŠ 1771, A5a; szo vszi z-edne féle jezikom gúcsali KOJ 1833, IX; bi po nyem gúcsali KOJ 1833, VIII
gučéči -a -e govoreč: odidoucsi molo je to iſzto rejcs gucsécsi KŠ 1771, 148; z-kacse gucsécsi vrág KM 1796, 6; Szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; ſzliſavſi to rejcs gucsécso KŠ 1771, 117; Gucsécsi med ſzebom z-'Zoltármi KŠ 1771, 584; sztrebi vö vszo szkazlivoszt i jezik gizdavo gucsécsi TA 1848, 9; Ország sze imenüje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; lidjé, vidoucsi nejme gucsécse KŠ 1771, 52
gučéči -a -e sam. govoreči: je nej vſzákomi dáno ſzebom gucsécsega razumeti KŠ 1771, A4a; lepó gucsécsega KOJ 1848, 5
gúčani -a -o govorjen, povedan: stero je melo potom gúcsano biti KŠ 1771, 675; kak ſze ſzpozna, ka je gúcsano KŠ 1771, 518; gúcsano bode i tou, ka je ona vcsinila KŠ 1771, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

híštvo tudi hížtvo -a s zakon, zakonska zveza: Vſze, ſtero ſzlü'zi pobo'zno hiſtvo KŠ 1754, 165; Zvüna ſz. Hiſtva 'zivoucſi KŠ 1754, 220; Ar je hiſtvo ſzvéto edna ſztáva cslovecsa SIZ 1807, 6; hiſtva csiſztoucsa KŠ 1771, 671; pri naſztávlanyi ſzvétoga hiſtva SIZ 1807, 7; Steri vu ſz. hiſtvo ſztoupiti ſcséjo KŠ 1754, 220; Histvo poſtüj BKM 1789, 182; ino povejm to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 3; Vu ſz. hiſtvi bodoucſi KŠ 1754, 220; tou je tou, vu hiſtvi ſzvétom SIZ 1807, 6; ino v neednákom histvi deczo vu katolicsanszkoj veri vcsiti KOJ 1914, 151; Poſteno je hi'ztvo vu vſzem KŠ 1771, 697

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hrániti -im nedov. hraniti, dajati hrano: nam do tisztoga dnéva lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; On je gotov vsze hrániti KAJ 1848, 9; ár ti nyé hránis ABC 1725, A8a; Otsa drági nebeszki, ſteri vſze hránis KŠ 1754, 243; esche zdai me hráni TF 1715, 21; nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; naj i tejlo ſzpodobnim tálom hránimo KŠ 1754, 28; On bode i váſz hránio BRM 1823, 6; tam ſzo ga kouvranye hránili KM 1796, 75; pren.Tak i nadale hráni Düso KŠ 1754, 267; Ocsa vas nebeſzki nyé hráni KŠ 1771, 20; nass Ocsa nebeszki, hráni naſſe duse KM 1783, 20; Naj tih vörnih nyih Düſe hráni KMK 1780, 62; nego je hránte vu ſztráhi i opominanyi Goſzpodnovom KŠ 1771, 586
hrániti se -im se
1. preživljati se: z-vogrszkim krühom sze hránis KOJ 1833, XIII; Ar zdelom rouk tvoji bodes ſze hráno KŠ 1754, 168; kaj ſze je nyihova dr'zéla hránila ſzkráleſzke zemlé KŠ 1771, 380
2. jesti, uživati: Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
hránjeni -a -o hranjen: Moj'zes: vugoden je bio Bougi, ki je hrányeni tri mejſzecze KŠ 1771, 360; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

idéjnje -a s
1. hoja, potek: notr idejnye vu 'zitek KŠ 1754, 117; vcsinyeno je na nágli znebéſz sümlejnye, liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; On dá bláj'zeno idejnye, Sztoga ſzvejta preminejnye BKM 1789, 126; ino steri z-ednoga na to drügo meszto idejnye znamenüjejo KOJ 1833, 142
2. v zvezi v nebo idejnje vnebohod: Ka nyegovo vnébo idejnye, Csi ſze zemlé eſcse dr'zis BKM 1789, 260; Po tvojem v-Nébo idejnyi KM 1783, 74

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

imèti imám nedov.
1. imeti: pomocs ſche imeti SM 1747, 80; vsze kai imam TF 1715, A5b; vsze kai imam SM 1747, 47; I jaſz imám SŠ 1796, 73; Ki tákso vöro ima BKM 1789, 246; Ország má praviczo od nasz terjati KOJ 1833, X; Ország ima vnogo vrêdnoszti AI 1875, br. 2, 2; Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; Csi nám vzemejo, vſze ka imamo BKM 1789, 321; veſzeljé bom imeo SŠ 1796, 86; Csi bos vu-nyem imeo vöro SŠ 1796, 11; ktero ſzi na ime teda imel, gda SM 1747, 59; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Ázii meli KOJ 1848, 6; ki ſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83
2. morati: Ka jaſz csiniti imam BKM 1789, 251; Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88
imajóuči -a -e imajoč: Ár je je vcsio, liki obláſzt imajoucsi KŠ 1771, 104; edna deklicska imajoucsa dühá vujvicze KŠ 1771, 392; vſteroj je bilo to zláto vejdro imajoucse manno KŠ 1771, 685; Toga poſzejhnyeno rokou imajoucsega zvrácsi KŠ 1771, 109; dvej nogej imajoucsemi ſze vrcsi vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 58; Imajoucsi záto tákſo vüpazen KŠ 1771, 533

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ínaš -a m vajenec, sluga: Na tô velí goszpôd inasi szvojemi KAJ 1870, 38; i prídavsi i cifraszte kocsise i inase KAJ 1870, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ìskati ìščem nedov.
1. iskati, prizadevati si priti do česa: Nej nám ga tak trbej iſzkati KŠ 1754, 183; Jezusa iſzkati nemüdis BRM 1823, 3; Csi iscsem Tvoje králevsztvo BRM 1823, 10; Koga iſcses KŠ 1771, 332; ka iszcses et KAJ 1870, 58; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; Düssa moia, Iscse tebe Zarocsnik SM 1747, 91; vſze vu nyem ta telovna iſcse KŠ 1771, 445; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 12; rejtko dobi, ka iſcse KM 1790, 20; naj iſcse, i ſzprávla KM 1796, 7; Tebé tüdi mi iscsemo BRM 1823, 2; koga iscsete KŠ 1771, 325; Ka iscseta KŠ 1771, 267; i mojo düſo iſcsejo KŠ 1771, 472; jo z'zelejnyem iſcso BKM 1789, 299; oni iscsejo tebé, Goszpodne TA 1848, 7; ni eti je ne iſcsi BKM 1789, 4; ino iſcſimo i povrnmoſze KŠ 1754, 210; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite ino nájdete KŠ 1754, 244; iscſite, i nájdete KŠ 1771, 21; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; naſſe zvelicsanye iscsemo KŠ 1754, 69; Da bom iszko jasz tebé BKM 1789, 371; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8; Jezus, sto bi Te neiſzkao BRM 1823, 9; gda ſzi nyega iſzkala KM 1783, 83; Izkala je ſztán Divicza Maria KM 1796, 88; kaj jo je nej zvöre, nego liki zdejl právde, iſzkao KŠ 1771, 469; Vö je pa ſou vu Tarſus Barbanás iſzkat Sauluſa KŠ 1771, 377; i priſao je ſzád iſzkat na nyem KŠ 1771, 215; Pojdmo ga iſzkat BKM 1789, 58
2. skušati, prizadevati si: Ali iſcsem ſze lidém dopádnoti KŠ 1771, 557; vszi, ki iscsejo düso mojo pogubiti TA 1848, 33; Zetoga je iſzkao Pilátus odpiſztiti ga KŠ 1771, 329; ne iſcsi ſzi odvézanya KŠ 1771, 502; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8
3. želeti, hoteti, pričakovati: pri nyem moremo troust iſzkazati SM 1747, 34; Tou miloscso iscse zdelom KŠ 1754, 257; Miloscsa váſz iscse BRM 1823, 8; zvelicsanye naſſe iscsemo KŠ 1754, 216; poſtenyé i nemrtelnoſzt iscsejo KŠ 1754, 82; I od tiſztoga mao je iſzko priliko, da bi ga vroké dáo KŠ 1771, 88; ali oni iſcſeio doſzta meſtrie SM 1747, 5
iskajóuči tudi iščejóuči tudi ìskavči -a -e iščoč: necsiſzti düh obhodi ſzüha mejſzta iſzkajoucsi pokoj KŠ 1771, 208; naj ga po právoj pokouri iszkajoucsi ſzrecsno morem gori nájdti KM 1783, 83; Ki Iszkajôcs trôst KAJ 1848, 145; trôst ino môcs iszkajôcsega KAJ 1848, IV; i zvuna tebé drüge Bogé iſzkajoucsemi Manaſſeſi KŠ 1754, 232; poſztanoli ſzo vinej, iſzkajoucsi priliko KŠ 1771, 41; priſzpodobno králeſztvo nebeſzko k Csloveki tr'zczi iscsejoucsemi dobri d'zünd'z KŠ 1771, 46; bratje tvoji vinej ſztojijo, iſzkajoucsi ztebom gucsati KŠ 1771, 41; Elymás csalejr iſzkajoucsi odvrnouti nameſztnika od vöre KŠ 1771, 381; Nouvi mésniczke iszkajoucs z pogovárjanyom vu düse vékse postüványe posztaviti KOJ 1914, 144; z-veszéljov szo sze od vsze té nevôle szmrt iszkavcsi rêsili AI 1875, kaz. br. 3
ìskani -a -o iskan: Orehov les je jáko iskan AI 1878, 45; tomi drügomi ne bi bilou meſzto iſzkano KŠ 1771, 684; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jáj medm. joj, gorje: Ali oh jai ino jai TF 1715, 3; Jaj onomi, ſteri hudou to luczko 'zelej KŠ 1754, 62; jaj tebi Beth'zajda KŠ 1771, 36; Jaj tebi na veke dusa KM 1783, 255; Jaj, tvoj 'sitek je kakti to polſzko czvejtje SŠ 1796, 10; Ár jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; Jáj bi bilou cslovecsánsztvi, da bi Atila KOJ 1848, 5; Jaj vam, ki nyé ospotávate KAJ 1848, 3; Jaj pojebi, jaj KAJ 1870
jáj -a sam. Da jai za iſztino nevernikom bode SM 1747, 83; Od 'zaloſzti jajja, vari náſz ſzám BKM 1789, 52; I nasi jaji prevnougi BKM 1789, 174; Ké moremo mi trpeti natom ſzvejti zjajmi BKM 1789, 422; moremo mi trpeti z-jajmi SŠ 1796, 65; Dalecs je csüti i jaj nevolni vôgrov KAJ 1870, 164; Vekivecsnoga pekla Jaj naszledüje KAJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jedínstvo -a s enotnost: Eggyesség; jedinsztvo KOJ 1833, 154; vzaki nouvi farar naj priszégne na knigo jedinsztva KOJ 1914, 125; Trojſztvo vu jedinſztvi i jedinſztvo vu trojſztvi KŠ 1754, 84; Paſcsivſi ſze zdr'zati jedinſztvo duhá vu vezali méra KŠ 1771, 580; dopüſzto vu zmo'snoſzti Jedinſztvo moliti KM 1783, 11; Dáj mir ino jedinſztvo BKM 1789, 49; Lübi i privoli to lejpo jedinſztvo SIZ 1807, 51; Vermo v-Dühi I jedinſztvo Krſzcsanov BRM 1823, 4; vu jedinsztvi Dühá ſzvétoga KM 1783, 61; I zſzvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi ino zlo'snoſzti 'siveti SIZ 1807, 10; Naj v-jedinsztvi národov Czvete szrecsa porodov KAJ 1848, 79; Mi z-nasimi szôszedmi vu najlepsem jedinsztvi 'ziveti moremo KAJ 1870, 161; Eden nego z-jedinſztvom Persóne KM 1783, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jèlo -a s jed, hrana: Étel, jelo, hrána AIN 1876, 33; csi jelo ſzpáka brata mojega, ne bom jo KŠ 1771, 505; poſztne dni i od drügoga ſze moremo zdr'sávati, nájmre drügoga do ſzitoſzti jela KMK 1780, 55; Za jelo i pitvino: Jaſz tebi dájem hválo KŠ 1754, 259; to teſztou ſzam ſzpekla, i ſz-toga je grátao na ſzlejdnye za jelo valen zdrav krüh KM 1790, 30; Cslovecso têlo razlocsno jelo potrebüje AIP 1876, br. 5, 7; Vu kljeti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7; Po jeli pa etak Bôgi hválo dávamo BJ 1886, 8; Pred jelom záto etak molimo BJ 1886, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jèsti jéjm tudi jém nedov.
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jóukati tudi jókati -am in -čem tudi jóukati se tudi jókati se -am se in -čem se nedov.
1. jokati: Joukati Sirni KM 1790, 93(a); Sirni; joukatisze KOJ 1833, 171; kaj ide kgrobi, naj ſze tam joucse KŠ 1771, 304; Blá'zeni ſzte, ki ſze zdaj joucsete KŠ 1771, 184; kaj ſze vi bodete joukali i plakali KŠ 1771, 320; placſte ſze i joucſte ſze KŠ 1771, 751; Proſzim váſz, da ſze ne joucste SŠ 1796, 153; erkao je nyej: ne joucsi ſze KŠ 1771, 188; jáko britko ſze je joukao KŠ 1771, 92; Gda bi ſze Peter krouto joukao, i ſzprejcsao KM 1790, 52; 'Zenszka je namilo jôkala AI 1875, kaz. br. 7; peſzmi ſzmo vám ſzpejvali, i nej ſzte ſze joukali KŠ 1771, 36; i vidi zburkanye, i, ki ſzo ſze joukali KŠ 1771, 117; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9
2. objokovati: Ráchel je joukala ſzvoje Szini KŠ 1771, 8; vidoucsi to meſzto joukao je nad nyim KŠ 1771, 237; [žene] ſtere ſzo ſze bile i joukale ſzo ga KŠ 1771, 251
jočéči tudi jóučiči -a -e jokajoč: Mária je pa ſtála pri grobi jocsécs vinej KŠ 1771, 332; zdaj pa i joucsics právim KŠ 1771, 598; dugo vrejmena je joucsics 'salüvao KM 1796, 25; ino milo joucsecs Bougi zahválila KOJ 1845, 45
joukajóuči -a -e sam. jokajoči: i joucste ſze zjoukajoucsimi KŠ 1771, 476

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

junástvo -a s mladost, mladeništvo: Ifjuság; mladoszt, junásztvo KOJ 1833, 160; Liki csiſzto junáſztvo, devojſztvo i vdovſztvo je vugodno Bougi KŠ 1754, 46; tak vu junaſztvi, kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; Naj dragse je to junáſztvo, ki je more dojti SŠ 1796, 125; Ni probüvano junáſztvo .. Ne zadr'site lepota SŠ 1796, 122

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kadár -a m sodar: verjem tô, goszpôd kadár KAJ 1870, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kàk vez.
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: I tô vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém, Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; Eden kak te najvéksi je med timi vogerszki kralov Matyas král AI 1875, br. 1, 4; oe tak, kak ö: Croezus AIN 1876, 7
2. za izražanje primerjave sploh: Ah Boug! kak scsés vcsini zmenom Vu ſzmrti i v'sivoti SŠ 1796, 3; Grejhi me bodo te'zili, Kí je vecs kak pejſzka vmourji KŠ 1754, 270; vcsenyé vogrszkoga Jezika brezi steroga sze imenüványe Králev rávnotak nebi moglo ovarvati, kak sze niscse nemore za ocso zvati brezi diteta KOJ 1833, III; Sztênna tábla je véksa, kak moja kamenica KAJ 1870, 9; Krma .. sz-trávnikov vecs vozôv odpelano, kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8
3. za izražanje podobnosti: je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Rêcs Goszpodna je csiszta, kak ocsiscseno szrebro vu csrepnyenoj poszôdi TA 1848, 10; Máčka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8; Streha se je vužgála. I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9
4. za izražanje funkcije, položaja: Za ſtero bláj'zenſztvo, Bomo ga dicſili, Kak laſztivno lüſztvo BKM 1789, 18; Na nyega [Jezusa] ſze naſzlányamo Kak na zvelicsitela BRM 1823, 7; Po csaszih v-Pannonio teliko národov razbijajoucs pride i odide kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; od etoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8
II. v odvisnih stavkih
1. za izražanje primerjave: Bosji dari kak tou jeſzo, a) te miloſcse SM 1747, 36; kai je Kristus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Vſzejm lidém, tak vu junſztvi, kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; nego i du'zni ſzmo, kak za to prvo, tak i za to drügo, Bougi hválo dati KŠ 1771, A2a; Teda plácsa pravicsno, Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo, prôti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti, to včini AI 1878, 10; kaibi mi ſzvéto ino poſteno ſiveli, kak vrecsei tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; ki ſzo ſtejnye vkupe prináſali cſi gli, kak ſtimam, nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a
2. v zvezi z da, naj naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt, kak da bi on vſo mestrío gori najſao KM 1796, 10; i na roké te vzemejo, da kak ne vdáris vu kamen nogé tvoje KŠ 1771, 11; to lüſztvo da kak na pouti ne pomenkájo KŠ 1771, 52; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob, da kak pridoucsi vucseniczcke nyegovi vnocsi, vkrádnejo ga KŠ 1771, 97; nej, kak, pobérajoucsi koukol, ne ſztrgate vö navküp 'znyim i pseniczo KŠ 1771, 44; Odgouvorile ſzo pa te csedne govorécse: nej tak, naj kak zadoſzta nebode nám i vám KŠ 1771, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kàk vez., v časovnih odvisnikih
1. ko, izraža a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: Cſi vu Krisztuſi 'zivés, Kak vö ſzvejta preminés, Zangyelmi vnebéſzi BKM 1789, 15; Ali kak je 'snyouv [brado] gori zvézanov naprej priſao, glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; Ednôk, kak szta domô prisla z-sôle, je nyima mati jaboki podelila KAJ 1870, 17; Kak je szuncza toplôcsa nárasztvo goriobüdila, pokázalo sze, ka sznêg szetvam skôdo AI 1875, kaz. br.; Te [Srbi] szo tüdi krédi, ka do sze prêk granice pascsili, kak sze boj zacsne AIP 1876, br. 7, 1; te je nazáj prišo i kak se domá zgláso [gospod], njegov pes na to z radüvanjom bejžo AI 1878, 8 b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: Vtiſsi nyega veliko boleznoſzt pervle, kak preminé SM 1747, 63; Goſzpoud, potom kak je on ſnyimi gucſal, gorie vzétbil vu Nebéſza SM 1747; jo je vſrczé csloveka vſzádo, ſtero je potom kak ſzo 'Zidovje z-Egyptoma vö prisli vozgláſzo KŠ 1754, 7; ſze je du'sen cslovik ponávlati vu jákoſztaj: 1. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93; Koga kak ſzo zaglednoli, Vſrczi ſzo ſze radüvali BKM 1789, 94
2. kakor hitro: [Kristus] ki kak ſze jenaroudo taki ſze preganyao KM 1783, 235; Czaſzar ga prime, kak tá pride BKM 1789, 328; Ti pobo'zni ſze preczi 'zaloſztio, kak naj prvle vpamet vzemejo, ka ſzo vgrejſili KŠ 1754, 73; právo volo má, da kak náj prvle de mogoucse, ſzvoji grejhov ſze ſzpovej KMK 1780, 73

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kàkti vez.
1. med členi v stavku kakor, kot: Úgymint; kakti, nájmre KOJ 1833, 179; Bili ſzmo ſzinovje ſzrditoſzti po natúri, kakti i drügi KŠ 1754, 117; zdrágov krvjouv, kakti ſzkrvjouv Agnecza KŠ 1754, 119; [Jezus] kakti Cloveka je Mati bila Blá'sena Divicza Maria KMK 1780, 14; [greh] ſteri je od nyega kakti örocsina KMK 1780, 89; vcsini mené kakti ednoga ſz-tvoji pokornikov KM 1783, 133; naj i jaſz tebé, kakti 'sivo vretino, vſzigdár 'séjam KM 1783, 79; Kak je on gucſo Ocsákom, Kakti Abrahámi rávno BKM 1789, 17; ſtero ſze vu vodi, kakti vu ednom ogledali, ká'se KM 1790, 38; tvoj 'sitek je kakti to polſzko czvejtje SŠ 1796, 10; [tüvárissa] ino ſze, kakti ürocsnika miloscse Bo'se, za ta nebeſzka pascsiti SIZ 1807, 10; ár szo oni szvetlou kakti za nász Vandale namejnili piszati KOJ 1833, IIII; Pokosen szam kakti tráva KOJ 1845, 127; vcsi prav szpoznávati Bogá, kakti sztvoritela KAJ 1848, 3; sze morejo brezi pomocsi drüge litere zgovárjati, kakti: a, á AIN 1876, 5
2. v primerjalnih odvisnikih: ſze je ſzlobodno vojſzküvati, kakti je tou i ſzám Boug zapovedau KŠ 1754, 40; Kakti i vu naprej zracsúnani ſze veliki rázlocsek nahája KŠ 1771, A7a; Kriſtuſa ne ſzküsávajmo, kakti i niki 'znyih ſzo ga ſzkusávali KŠ 1771, 509; môdre korine glédala, stere kakti modri plaménje szo szvetile v-mráki AI 1875, kaz. br. 7; Vse, kaj na sveti živé, je plemen, kakti stvári, nárasi AI 1878, 4
3. kakor hitro: Vsze tomi zmêsanomi racsuni konec bode, kakti novi mertüki vnücanye bodo vzéti AI 1875, br. 1, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

káp -a m slap: voda vu veliko globocsino szpádnoti more, teda netecsé, nego sze szünyáva, i tô káp (szün) vodé zovémo KAJ 1870, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kebzǜvati -ǜjem nedov. paziti, biti pozoren: Potrejbno nám je záto kebzüvati SŠ 1796, 38; [človek] na steroga vu návuki krsztsansztva pazko kebzüvati nebi potrêbno bilô KAJ 1848, III; Niti ne kebzüjo na fabule KŠ 1771, 634; nyegova vüha na nyih molitev kebzüjo KŠ 1771, 709; Kebzüj na ſzébe i návuk KŠ 1771, 639; Kebzüj na glász kricsanya mojega TA 1848, 5; Kebzujmo vſzi verno BKM 1789, 19; kebzüjte na te tak hodécse KŠ 1771, 598; On je pa kebuzuvao na nyidva KŠ 1771, 348; Kebzüvali ſzo pa na nyega KŠ 1771, 183
kebzüvajóuči -a -e pazeč, opazujoč: I kebzüjoucsi na nyega poſzlali ſzo zaſzivávcze KŠ 1771, 239
kebzǜvani -a -o opazovan: i na tô je poprêk kebzüvano KAJ 1848, IV

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kéjp in kép -a m podoba, slika: koga kejp je ete i napiſzek KŠ 1771, 73; Imago Kejp KMK 1780, A8b; ſzuncza kejp je nej to iſztinſzko ſzuncze KM 1790, 38; pod nyim kejp precsiszte Matere bo'se KOJ 1845, 6; Teleta kejp ſzo zlejjali KŠ 1754, 9; Ti ſztári ſzo ga [evangelista Janeza] vu orla kejpi záto kázali KŠ 1771, 261; Ti ſztári ſzo ga [evangelista Marka] pod oroſzlányſzkim kejpom kázali KŠ 1771, 102; Ka je tejh toliki grejhov zrok? Te naj vékſi zrok je .. kejpove KŠ 1754, 44; vszákom bróji kêpi bodo AI 1875, kaz. br. 8; Csi bode ſto ſteu kejpe naprávlati KŠ 1754, 12; ocsáki, ki ſzo ſze za kejpe gyankali KŠ 1771, 158; vu Czérkvi Kejpove dr'sijo KMK 1780, 38; szo denok nej szmeli kejpove vozlücsati KOJ 1914, 135; sze poká'zeta v-kêpaj AIP 1876, br. 1, 5; Prirodopis s kepami AI 1878, 1; pren. Zakai ſze zové Cslovik Bosji keip SM 1747, 4; geto je on kejp i dika Bo'za KŠ 1771, 511; Oh ſzmileni kejp BKM 1789, 89; nej nám trbej dönok na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; dabi nyegovoga ſzina keipi glihni bili SM 1747, 30; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51; ponávlanye na Bo'zi kejp KŠ 1754, 127; düſe, ſtera je na Bo'si kejp ſztvorjena KMK 1780, 10; Da ſzmo 'se kejp noſzili Ádamov SŠ 1796, 15; gda je Ádama na ſzvoj kejp ſztvouro SIZ 1807, 3; Ti szi mené na kêp tvoj sztvôro KAJ 1848, 224; Szamo eden ali vtrojem je keipi TF 1715, 37; Vu nevolnom ſzlu'zbenom kejpi KŠ 1754, 108; Angyeli, ki ſzo vu kejpi mladénczov prihájali KM 1796, 16; Pamet ſztvojim kejpom Ponouvi KŠ 1754, 247

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kelikatèri -a -o vpraš. zaim. koliker, koliko vrst: Kelikáter je te grejh KŠ 1754, 71; Kelikátero je to hüdu po'zelejnye i ka je KŠ 1754, 60

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kokóut tudi kokót -a m petelin: I preczi je kokout popejvao KŠ 1771, 92; szo goszpoudje po sali cristatus (kokout) imenüvali KOJ 1914, 135; Kakas, kokôt AIN 1876, 32; pita kokôt to be'zécso KAJ 1870, 66; Kokôt má na nogáj ostroge AI 1878, 24; neznate, gda goſzpodár hi'ze pride, ali za kokouta szpejvanye, ali rano KŠ 1771, 145; tü nehámo ednoga kokouta popevcza SIZ 1807, 6; Zdaj vzemeta csernoga kokouta KOJ 1845, 114; Včási njemi odgovárjajo kokotje z najdaléšnoga mesta AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

korenjé -á s
1. korenine: To; korenyé KOJ 1833, 176; vidili ſzo to figovo drejvo poſzejhnyeno zkorenyá KŠ 1771, 138; i da je nej melo korenyá, poſzejhnolo je KŠ 1771, 42; Eto je pa, csi Bo'zo rejcs, trávo, korenyé na tou nüczamo, na kou je nej dáno KŠ 1754, 19; 'ze je pa ſzekera na korenyé drevja polo'zena KŠ 1771, 9; Vszáko drevo má korenyé KAJ 1870, 15; ár vnôgih mesztaj na trsztovoj korenyê máli sztvári szojo AI 1875, kaz. br.; vtrgni ſze vö ſzkorenyom KŠ 1771, 228
2. rodovni izvor: Bo'zi ſzvéti ſzin zJesseva korenyá BKM 1789, 26; Bo'ſi ſzvéti ſzin z-Jeſſeva korenyá KM 1783, 231
3. začetek, izvor: Nema pa [rejč] korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; Ár grejha korenyé pritekne KŠ 1754, 81; vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kòšav -a -o prid.
1. kuštrav: I naj košav neostánem, gda zmesta idem BJ 1886, 15
2. košat: Na to formo rasté, kak košavo drevo AI 1878, 40; kak kosavi grn AIP 1876, br. 1, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krátek -tka -o prid.
1. kratek, ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost: nogé so krátke AI 1878, 10; Má krátke nogé AI 1878, 10; telo na krátki nogáj AI 1878, 10; jazbičar s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8
2. ki traja razmeroma malo časa: Ov dén krátek bode BKM 1789, 19; ka ſzem tak hüdou ete krátko krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240; Za krátko vrêmen se je pisati ino čteti navčila BJ 1886, 4; a po etom ſzveczkom krátkom ſitki vidimo SM 1747, 55; Po krátkom vremeni AI 1875, kaz. br. 7; ſzkrátkim 'zitkom ka ſzo ſze nej mogli povrnouti KŠ 1754, 35
3. ki je po obsegu omejen: Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25; touie tou krátki návuk vöre kerſchánſzke TF 1715, 1; Vöre krsztsánszke krátki návuk KŠ 1754, 2a; Krátki návuk KM 1790, 16; Krátki návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Krátka ſumma vſzega ſzvétoga piſzma TF 1715, 20; ſzvétoga piſzma práva i krátka ſumma KŠ 1754, 5; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; Krátko Preporácsanye k-ſz. Jó'sefi KM 1783, 89; Ktomi escse tüdi ſzem djáo eden krátki Prídavek KŠ 1754, 8b; eto krátko molitev .. blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; sze z-krátkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; vu kterom i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1
4. v zvezi kratki glasnik kratki samoglasnik: sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; Na krátke, kaka: a, e AIN 1876, 6
kratkéjši -a -e krajši: Menye szoldákov i na kratkése vremen dr'zati AIP 1876, br. 6, 7
kràčiši -a -e krajši: Toti je ete szvetli ali szuncsni dén gde dugsi, gde kratsisi KAJ 1870, 158; Eden centimeter doszta kracsisi, kak eden pálec AI 1875, kaz. br.; Na jésen so dnévje kračiši BJ 1886, 38; Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KMK 1780, 35; geto szo proti jeszeni dnévi kratsisi KAJ 1870, 122; ki ſzo pa kracſisa piſzma nám niháli KM 1796, 74
nájkràčiši -a -e najkrajši: szo oni náj krátscise-szvetlou namejnili piszati KOJ 1833, IIII
krátki -a -o sam. kratki: po krátkom lepse právimo etak KOJ 1833, 100; bi mogao poulek pogodbe pred krátkim pridobiti KOJ 1848, 81
kráči -a -e sam. krajši: csi je ſto ſteo na kráczi vſzo necsiſztoucso vö povedati KŠ 1771, 487
kràčiši -a -e sam. krajši: Sámuel to krátsiso potégnovsi pobegne KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kríčati -ím nedov. kričati, vpiti, klicati: Kiáltani; kricsati KOJ 1833, 162; zácsao je kricsati KŠ 1771, 136; odpüſzti jo, ár kricsi za nami KŠ 1771, 51; nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; zbicsüvanyem ſzpitávajte 'znyega, naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; gda bi opet kricsao zvelikim gláſzom KŠ 1771, 96; Kricsao je záto govorécsi: Goſzpodne KŠ 1771, 49; Nyegov brat je knyemi kricsao, ali nej ſzi ſzpameten KM 1790, 20; edna 'zena je kricsala nyemi govorécsa KM 1790, 51; To lüſztvo je kricsalo govorécse KM 1790, 68; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo: Ogen je BJ 1886, 9; dvá ſzlepcza kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 66; Oni ſzo pa eſcse bole kricsali govorecsi KŠ 1771, 94; pren. Zakaj kricsis za volo tvojega porüsenyá KŠ 1754, 176; otecz Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi govorécſi TF 1715, 38; tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; Boug Nesztanoma tou kricſi BKM 1789, 14; vſza ſztvorjena ſztvár kricsi KM 1796, 5; velki szvet! K-tebi krcsi on zdaj AIP 1876, br. 6, 2; vkom kricsimo Abba, tou je, Ocsa KŠ 1771, 464; Záto ktebi kricsimo mi vſzi BKM 1789, 135; ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; znevolni ludi, kteri ktebi kricse SM 1747, 67; Serafimi: nepresztanim glászom kricsijo KM 1783, 29; ſzvét, kricsijo Bogá neſztanoma dicsijo BKM 1789, 1b; Bláj'zeni oni, ki ſzplacsom kricso BKM 1789, 254; Tebé Angyelje dicso i vsze zmo'snoszti kricso KOJ 1845, 135; veſzéli ſze neplodna, juvcsi i kricsi KŠ 1771, 566; Nebode ſze nyevkao, niti kricsao KŠ 1771, 39; csi eti bodo múcsali, kamenye bode kricsalo KŠ 1771, 237; Bode prvle, liki bodo kricsali, i ja ſze ogláſzim KŠ 1754, 182
kričéči -a -e kričeč, vpijoč: Greihje ſztanovito eto, vnébo prouti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; Vnebéſza kricsécsi grejh KŠ 1754, 73; jaſz ſzam gláſz kricsécsega vu püſcsávi KŠ 1771, 265; ki ſzi k-tebi kricsécsemi Ezkiás Králi 'sitek podú'sao KM 1783, 37; Priſzpodobni je kdeczi, kricsécsoj tiváriſom ſzvojim KŠ 1771, 36; vö je püſzto Boug Duhá Sziná ſzvojega, kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Vidoucsi pa deczo kricsécso vu czérkvi KŠ 1754, 68; naſzledüvala ſzta ga dvá ſzlepcza, kricsécsa i govorécsa KŠ 1754, 30; K-tomi i glávne grejhe i v-nébo kricsécse grejhe KM 1783, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kr̀miti -im nedov. krmiti, hraniti: Nevelni; gori hrániti, krmiti KOJ 1833, 166; ka ſzo 'sivino v-ſtalli lejhko krmili KM 1790, 64; pren. Néſzladno ſzte 'ziveli na zemli, krmili ſzte ſzrczá vaſa, liki kdnévi klánya KŠ 1771, 753
kr̀mleni -a -o krmljen, pitan: I prineſzte to krmleno tele KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kr̀st in kèrst -a m krst: Kerſzt i vetsérja nyega SM 1747, 87; Krſzt i Kriſztuseva Vecsérja KŠ 1754, 184; Predganye i krſzt Ivanov KŠ 1771, 9; Prvi je Krſzt KM 1790, 111; Szvéti Krſzt BRM 1823, VI; Szvéti krszt KAJ 1848, VI; od Szvétoga kerſzta TF 1715, 31; nego i to zavezo mojega kerſzta prſztoupo SM 1747, 48; edno ſzveſztvo krſzta KŠ 1754, 132; Od Kriſztuſovoga krſzta KŠ 1771, 172; Gda bi pa vido vnouge prihájajoucse kſzvojemi krſzti KŠ 1771, 9; ako gdo kerſzt, vecſérjo Kriſtuſſevo nerazmi TF 1715, 48; je Kriſztus li dvej naſztavo .. Krſzt KŠ 1754, 185; Kai znamenüje vtom kerſzti ta voda TF 1715, 33; kai ſzi meni veſz kints vu mojem kerſzti zobſztom ſenkal SM 1747, 52; Záto voda po Krſzti KŠ 1754, 184; pokopani ſzmo 'znyim po krſzti vu ſzmrt KŠ 1771, 459; I v-krſzti je nazôcsi BRM 1823, 5; i ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; Nego od krſztov návuka KŠ 1771, 679

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kr̀v krví ž
1. kri pri človeku: Sanguis Krv KMS 1780, A7b; Krv Vér KM 1790, 93(a); Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala k-Bougi KM 1796, 9; Krv po telovnom tecsé BRM 1823, 9; Na to je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; Vi ſzte eſcſe nei do kervi proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; krv, ſtera prelijána na zemlo od krvi Ábelove KŠ 1771, 78; z-rouke szvoje vszáki malo krvi vu edno szklejczo püsztécs KOJ 1848, 7; Naſſe vojüvanye je nej prouti krvi i tejli KŠ 1754, 105; ie ſzvojo ſzvéto kerv preleao TF 1715, 39; ie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185; Dete szlatko mleko 'zelévcsi, pilô materne szrcá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; Vampir, ka tém spajéčim lidem i stárim krv scéca i spijé AI 1878, 7; mámo mi Odküplenye po nyegovoi kervi SM 1747, 21; Vu Kriſztuſi mámo odrejſanye po krvi nyegovoj KŠ 1754, 116; ne bi bili tálniczke 'znyimi vrét vu krvi prorokov KŠ 1771, 78; [Atila] ino tak v-szvojoj krvi sze zalejao KOJ 1848, 5; vönka oſzloboudo .. nego ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ino ſzi náz ſztvojov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ino je za nyé ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; koga ſzi ſzvoiom drágom kervjom odkupil SM 1747, 63; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; je náſz odkupo ſz-ſzvojov drágov krvjouv KŠ 1754, 119; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; Náſz ſzi ſztvom Krvjom odkupo BKM 1789, 4; Zmojom krvjom, ſtere ſzam odkupo SŠ 1796, 8; da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; I na Kri'zi za náſz mrao, ſzvo ſzvéto Krv prelejo BKM 1789, 6; Szvéto krv voprelejao BRM 1823, 4; pren. Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; kaje vu ſzvétom Sacramentomi právo Telou, ino prava kerv kriſtusſeva TF 1715, 40; Ar teilo moje jeſzte prava jeiſztvina, i kerv moja práva pitvina SM 1747, 24; Jezusa Kriſztusa právo tejlo i práva krv na pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; ſnyegovoga ſzvétoga Telá ino kervi TF 1715; Liki krſzt ſztoji .. ino Kriſztuseve krvi KŠ 1754, 186; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili i prouti nyegovoi kervi SM 1747, 24; Ki kerv moio pié, on oſztáne vu meni SM 1747, 24; Píte ztoga vſzi, eto je pehár nouvoga Teſtamentoma vu mojoi kervi koteraſze za váſz prelejé TF 1715, 39
2. kri, katere izguba pomeni izgubo življenja: Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri leta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; [vera] i kakda je ráſzla med vnougim pregányanyem i krvi preleávanyem KŠ 1771, 339; ár je tejlo i krv nej oznánila tou tebi KŠ 1771, 54; kaj ſzam tou nekrivicsno krv oudao KŠ 1771, 93; [domovini] escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialduvati KOJ 1833, VII; Ar voziscse nyih krv TA 1848, 7; gde je i vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti ſzkrvjom návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b)
3. sorodstvo: Ali da szi tak dobro szrdcze szka'züvao k-meni i k tvojoj vbôgoj krvi, tá ti mam szranyüvati pêneze tvoje KAJ 1870, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kùrtav -a -o prid. zakrnel, nerazvit: Na gumilici grmicsek, V-tom pa niki kurtav fticsek KAJ 1870, 171; Greni kurtav! tô rêcs je mogao bôgati KAJ 1870, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

küšléni -a -o prid. ljubljen, drag: To küsléno dête KAJ 1870, 12; Lêpi, küsléni moj cvêtek KAJ 1870, 102

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

làgoji -a -e prid. slab, hud: Erköltselen; lagoji -a -o KOJ 1833, 155; i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; nikákſa lagoja voda TF 1715, 31; Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8; lagoje drejvo pa lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Eto leto za nász verte lagoje bilo AI 1875, kaz. br. 7; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; Zamán hvála lagoje ſztvári KŠ 1754, 50; lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Kára lagojo prosnyo KŠ 1771, 751; Ki lagoje ſzrczé ká'se KM 1790, 18; vlagojem i v dobrom vrejmeni KŠ 1771, 433; csi ſzo hüdi, lagoi Vládniczke KŠ 1754, 34; Lagoje ribe KŠ 1754, 131; za volo tákſi lagoji lüdi KŠ 1754, 196; ali jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Ar vſzáki, ki lagoja dela csini KŠ 1771, 272; naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br.
lagojéjši in lagojéši -a -e slabši, hujši: Csi ſze pa ſto za laſztivne ſzvoje ne ſzkrbi, od nevernoga je lagojejſi KŠ 1771, 640; ka je zemljé pôv vsigdár lagojesi AIP 1876, br. 3, 8; drügi dén ſzo to lagojejso náklado vö zlücsali KŠ 1771, 425; oprvim dobro vino polo'zi pred goſzti, i gda ſzo ſze napójili, teda to lagojejſe KŠ 1771, 269; Zdaj za hercegovinánce lagojese AIP 1876, br. 4, 3
nájlagojéši -a -e najslabši: Jáko varno hodi po najlagoješi i nevarnejši potáj AI 1878, 14
làgoji -a -e sam. slabi: ſterekoli ſzo najsli, i dobre i lagoje KŠ 1771, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lažlívi -a -o prid. lažniv: i vö je po nyih raziſao té la'slivi gláſz KM 1796, 114; Nedáj od náſz odevzéti Nego hüd’ návuk lá'zlivi Odvrni BKM 1789, 184; To je to: vszele isztina, ár la'sliva vüszta düso vmorijo KOJ 1845, 11; ár la'zliva vüszta sze májo zateknoti TA 1848, 49; La'zlive zle gláſzi ſzo vö zmislávali BKM 1789, 311; vu znamejnyaj i csüdaj la'zlivi KŠ 1771, 628

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

líce -a s lice:
1. del glave, navadno obraz: Facies Licze KMS 1780, A7b; Licze Ortza KM 1790, 92(a); i licze tvoje muj KŠ 1771, 19; kikoli te vdári na dejſznom tvojem liczi KŠ 1771, 16; Lajos, vdaro ſze je na liczi KM 1790, 20; Ár zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19
2. zunanjost, površina, obličje zemlje: Oni ſzo pa vö sli od licza ſzpráviſcsa radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 356; Kak szem rad bio, kâ szem na lice zemlé prisao KAJ 1870, 85; na vſze, ki ſzidijo na liczi vſze ete zemlé KŠ 1771, 244; Gda voda tecsé, pene nasztánejo na nyé lici KAJ 1870, 108; Stero ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KŠ 1771, 170
3. Bog, božje obličje: ſzeje zkrilo nyegovo licze od vâſz SM 1747, 6; bodo terpeli, to vekivecsno ſzkvarjenye, od licza Goſzpodnovoga SM 1747, 16; Bo'zega miloſztivnoga licza ne bodo vidili KŠ 1754, 145; Ali ti Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4; Goszpodin Bogh, oberni knám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; Jaſz bodem vidli tvoje licze vu praviczi SM 1747, 32; bi váſz poſztavo pred licze ſzvoje KŠ 1771, 605; Licze kmeni obrné, Oh moj milosztivni Bo'ze BKM 1789, 5; kak dugo bos szkrivao licze tvoje pred menom TA 1848, 10; Preszvêti nad menom, Ocsa, tvoje lice KAJ 1870, 5; Ár bos naprej hodo pred liczom Goſzpodna KŠ 1771, 166; Gde ſze vſzej nyegovim liczom verni vöra ſzvejti BKM 1789, 287; Pred Goſzpodna Bogá ſzvétim liczem SŠ 1796, 8; naj sze oszôdijo vsi poganye pred liczom tvojim TA 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lót -a m lot, utežna mera: Pri jáko máloj 'zmécsi je zdaj kvintli, to je eden strti táo od lota nücani AI 1875, br. 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lǜcki in lǜdski -a -o prid. tuj: Idegen; ptühinszki, lützki -a -o KOJ 1833, 160; Záto, ka nász je pote'zo Lüczki dúg vſze v-Adami KŠ 1754, 251; Tak nász je vſze z-Bougom zméro Lüczki 'zoj vu Kriſztuſi KŠ 1754, 251; Lüczko blágo ſze pa nazáj more povrnouti KM 1783, 147; proſzim Bogá, naj náſz na lüczki, ali tatinſzki, krüh ne piſzti KŠ 1754, 16; ne selei ni ſzlugo lüczkoga SM 1747, 89; sze nema bojati lüdszkoga posztrassüvanya KOJ 1845, 80; Ne voſzte lüczki járem znevernimi KŠ 1771, 539; Nemárai za lüczko nikokovo blágo SM 1747, 89; Práznoſzt je teliko, liki ſz. hiſtvo preſztoupiti i zlützkim ſzpoulom necsiſzto i nepoſteno 'ziveti KŠ 1754, 42; Vlückoj vouzi je moru BKM 1789, 423; V-lüczkoj vouzi je mrou SŠ 1796, 66; pop notri ide vu ſzvetino vſzáko leto zlüczkov krvjouv KŠ 1771, 687; i ocsih moje bodo nyega glédale, i nei lüczke (tüinſzke) SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale, i nej lüczke KŠ 1754, 139; ne selei lüczki sen SM 1747, 89; Ne poſtüjteſze lüczki Bogouv KŠ 1754, 9; i 'zenám je prepovejdano lüczke mo'zé po'zeleti KŠ 1754, 65; radi ospotávajo lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V; niti tálnik ne boj vlüczki grejhi KŠ 1771, 641
lǜcki -a -o sam. tuji: Jaj onomi, ſteri hüdou to lüczko 'zelej KŠ 1754, 62; Krádnoti je kaj lüczkoga za ſzé gyenoti KŠ 1754, 48; I csi ſzte vu lüczkom nej verni, to vaſe ſto vám dá KŠ 1771, 225

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lǘšt tudi lúšt -a m veselje, želja, volja: Oni li miszlijo, kak bi ga potepli, lüst májo k la'zam TA 1848, 48; malo steri na tô gléda, jeli je zreli szád ali nê, sterim szi luste scsé odegnati AIP 1876, br. 9, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Màhomed in Màhumed -a m Mohamed: törſzka ſtera pouleg ednoga Bogá i Mahumeda vörje KŠ 1754, 85; kak je to nyihov prorok Mahomed vu koráni doli szpiszo AIP 1876, br. 7, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

máli -a -o prid.
1. majhen, mali: Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; Ne boj ſze máli ſereg KŠ 1771, 213; Li máli csaſz trpi nyeg’vo odhájanye BKM 1789, 406; da bi eden máli csaſz po ſzvojem trudi KM 1783, 216; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Máli vucsenik knige neszé KAJ 1870, 6; Máli vért AI 1875, kaz. br. 8; máli dervár neprehenjano klüka AI 1878, 3; ſlab sem ino máli BJ 1886, 7; Dokecs je decza mála bila KM 1790, 84; Eta mála stvár je bole nücliva AI 1878, 10; ki ſzi tüdi edno málo deite poſztano ABC 1725, A6b; bilou je zburkanye nej málo med vitézmi KŠ 1771, 380; je i máloga gucsa bio KŠ 1771, 431; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega TA 1848, 9; ka je vu šoli od máloga Jezuša zaslišala BJ 1886, 4; neili leprai drügi nábosni knig, nego eſche i ete mále kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; záto tákſim vámje potreibno biti, kako toi máloi Deczi TF 1715, 8; záto jako máli ali berſei nikakvi haſen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ino povéksávai tvoi mali sereg ABC 1725, A7a; vzemi záto ete máli dár KŠ 1754, 12a; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; Edna mati je ednoga máloga sziná mela KAJ 1870, 187; kágda bi mogli vto málo Deczo noter vczepiti TF 1715, 6; steri zdai edno malo vreime ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; csi za kaksté málo delo Bogá zezávamo KŠ 1754, 21; ka nebi prikázao toti málo iszkro KOJ 1833, IIII; Po malom vrejmeni pa, priſztoupili ſzo niki KŠ 1771, 92; ka bodes cſinécſi cſi de ti po malom császi pravo KM 1783, 205; po malom vrejmeni i vám je ſzem priti SŠ 1796, 78; pa gvüsno domá osztáne pri szvojem málom pojbeci AI 1875, kaz. br. 7; vu máloj hüdoubi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; neboidi náz ſzrám ſztov malov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; naj bi kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtámpanye eti máli ali dönok puni kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ka nebi mojim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; na vogrszki Jezik vcsiti szvoje mále vucsenike KOJ 1833, III; či tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3; odzvüna se povékša z obsednjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4; dobro delnikom, velikim i malim SM 1747, 2; Vſzejm lidém, velikim ino málim KŠ 1754, 4; Proſzimo obarui náſz tve verne, velike ino male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj velike i mále KŠ 1754, 267;
2. mali: ſzem pa pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa czejli návuk razdejlo KŠ 1754, 5b
3. v zvezi mala meša praznik Marijinega rojstva 8. septembra: Na mále Meſſe, ali Márie narodjenyá, dén KŠ 1771, 849; Evangy. na Mále Meſe, ali Devicze Márie rodjenyá dén KŠ 1771, 4
nájménši -a -e najmanjši: Kakda bi tak mogao kraj vzéti te naj ménſi grejh KŠ 1771, 445; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Ár ſzam jaſz te naj ménſi med Apoſztolmi KŠ 1771, 521; steroga najménsi táo toga celoga imé noszi AIN 1876, 10; I ti Betlehem ſzi nej náj ménſa KŠ 1771, 7; da ſze je ni te naj ménſe piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 114; Nikaj, ni to naj ménſo rejcs KŠ 1754, 48; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; da vnaj ménsem dugoványi KŠ 1754, 233
máli -a -o sam. mali: vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni TF 1715, 19; Ali vnogo sze more escse vcsiti, ka naj vsze eno do máloga pozna, stero znati csészt nyagova 'zelê AI 1875, br. 2, 5; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; nad málim ſzi bio veren KŠ 1771, 84; Vidite, da ne zavr'zrete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, AB (2); k-tomi czili te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; za malo dr'sécsi ſzvojo zgübleno veliko praviczo KM 1796, 19; Ki pa ne zna, csini pa kaſtige vrejdna dela, bit bode zmalim KŠ 1771, 214; Kaj je po oznanenyej meni na znánye dáo ſzkrovnoſzt: liki ſzam pred tejm zmalim piſzao KŠ 1771, 578
nájménši -a -e sam. najmanjši: ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ar me vſzi ſzpoznajo, od naj ménſega 'znyih KŠ 1771, 684; Vidis, ne zdr'závas Li náj ménſega tála BKM 1789, 261; Drügoucs náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; liki ka bi ſzpácso ednoga eti naj ménſi KŠ 1771, 227

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mèriti mérim tudi méjriti -im nedov.
1. meriti, ugotavljati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: Meriti Mérni KM 1790, 95; Ivan czérkev mejri KŠ 1771, 785; je meo trſzt záto, ka bi mero to meſzto KŠ 1771, 806
2. ocenjevati, vrednotiti: i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode KŠ 1771, 21; ki ſzami ſzebé vu ſzebi mejrijo KŠ 1771, 546; Ár ſterov mejrov bodte merili, ſztiſztov bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 185; Mejri ſze kmertiki od Bogá dánomi KŠ 1771, 545
3. primerjati: jeli sze 'selezni szlovenje morejo vu pokornoszti, i ovih krsztsánszkih zvrsenosztih meriti z-szalaszkimi KOJ 1845, 80; Gda bi Zápola vido, da sze z-Maximiliána krepkosztjov nemore meriti KOJ 1848, 83
mèrjeni -a -o merjen: ſztiſztom bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mèsto tudi méjsto -a s
1. mesto, večje naselje: i vſzáko meſzto ali hi'za razdeljena prouti ſzebi KŠ 1771, 39; I gda bi ga poznali tiſztoga meſzta mo'zjé KŠ 1771, 49; zMeſzta Betlehema KŠ 1771, 3 (B2a); Ki sz-tühinszkoga meszta trsztje scsé kupiti AI 1875, kaz. br. 8; le'zi bode liki meſzti onomi KŠ 1771, 32; Teda ga je vzéo vrág vu ſzveto meſzto KŠ 1771, 11; Vu meſzto Názareth KŠ 1771, 17; szi naprávijo csüdno meszto Benetke KAJ 1848, 4; Etakše selo se za mesto ali za váraš zové BJ 1886, 22; Stámpano vSaxonii vMeſzti Halla TF 1715, 1; I, tá pridoucſi prebivao je vmeſzti, ſtero ſze veli Názareth KŠ 1771, 9; v-sterom meszti sze orszácsko szpraviscse odpré AI 1875, kaz. br. 1; na porüsenyé trdnimejſzt KŠ 1754, 161; vno'zina lüſztva od Galilee, i deſzét mejſzt KŠ 1771, 13; Teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam KŠ 1771, 36; ne ſzkoncsate mejſzta Izraelſzka KŠ 1771, 33; gráde i meszta dao obzidati mocsno KOJ 1848, 8; akoſze glih v niſterih meiſztih, katechiſmus reczitüje TF 1715, 5; geto ſzo ji vnogo vnougi mejſztaj pripelali KŠ 1771, A5b; Obari náſz zevſzejmi mejſztami, veſzniczami KŠ 1754, 224; pren. I ovo, vſze meſzto je vö slo pred Jezuſa KŠ 1771, 227
2. nedoločen kraj: Meſzta i vrejmen, ka gde? i gda? je piſzao, pravicsno neznamo KŠ 1771, 338; Golgotha, tou je, temena meſzto KŠ 1771, 95; vnebéſzaj, vpékli, Trétyega meſzta pa nejga KŠ 1754, 151; bi sze Roditelje obodvoujega meszta bole szpoznali KOJ 1833, XVII; odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; Törki szo z-vnogih mesztaj voodtirani AI 1875, kaz. br. 3
3. kraj v naravi ali prostoru: Kak zárocsnik z-ſzvega meſzta, Zisoje BKM 1789, 4; ono [šibo] je nepreſztano ſcsuko, naj bi ſze z-meſzta genola KM 1790, 18; je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; ſzvetloſzt, (ſzveicso) stera vu kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; Vſzigdár i vſzaksem meſzti, gdekoli ga molimo KŠ 1754, 182; To drugo je pa ſzpadnolo na pecsinſzka mejſzta KŠ 1771, 111; Düso mi razveſzeli vszáki mejstaj BKM 1789, 4; Szvojo 'sivino ſzo vnogokrát po prepovejdani mejſztej paſzli KM 1790, 70; pren. Oh nebésza, prelejpo meszto KM 1783, 183; On je vnougom meſzti, Vu vecsérji, vu rejcſi nazoucsi BKM 1789, 9; Touje moie meſzto, gde vi bodte ſztali SM 1747, 83; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 1747, 78; Nám meſzto ſzprávlat ide BKM 1789, 109; Ponizno 'zele ſzrdcze, V-nyem ſzi meſzto ſzprávi BRM 1823, 1823, 6; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848, 8; i kvár, ſteroga je vcsino, na meſzto poſztávi KMK 1780, 75
4. položaj, funkcija: najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
5. odlomek pisanega, govorjenega besedila: nej z-Szvétoga Mátaja Evangyelioma (ár je vnougom meſzti dugsi i vnoga má) KŠ 1771, 102; Liki i v drügom meſzti právi KŠ 1771, 678; ſztáre peſzmi ſzem na meſzti nihao BKM 1789, 4b
6. mesto na telesu: i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1783, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

metàti mèčem nedov.
1. metati, povzročati premikanje kakega predmeta: vido je Simona i Andráſa ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104; ſzo pa vejje ſzekali zdrevja, i metali ſzo je na pout KŠ 1771, 137; i ona, ſtera ſzo notri metali je on noſzo KŠ 1771, 307; da bi vido, kakda bi lüſztvo metalo pejneze vu to ladiczo KŠ 1771, 142; pren. válovje je pa metalo vu ládjo KŠ 1771, 114; Saulus metao je je vu temniczo KŠ 1771, 364
2. dajati: Nisce pa ne mecse nouvoga ſzüknya záplato na ſztári gvant KŠ 1771, 29; konyom vüzde vcsobe mecsemo KŠ 1771, 750; niti ne mecsete d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21
3. v zvezah: vö metati izganjati: ete mecse vö vragé KŠ 1771, 39; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55; mecsem vö vragé, ſzinovje vaſi pokom je bodo metali BKM 1789, 39;
na oči metati očitati: tákſe grejhe nescse nám na oucsſi metati BKM 1789, 442; teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam BKM 1789, 36; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt BKM 1789, 155;
menčo metati sumiti: Csi na nyega mencso mecsemo KŠ 1754, 54; Csi rad mencso mecses BRM 1823, 383
4. polagati, izročati: Pod tvo perout mecsem jaſz moje vüpanye BKM 1789, 310; Ár právda vſze grejsne Mecse pod oblaſzt ſzmrti BKM 1789, 96; nej, ka bi pá fundamentum metali pokoure KŠ 1771, 679; Ti te zmo'sne k-zemli mecses 's-nyihova üroka SŠ 1796, 127
5. govoriti, očitati: kákse ricsi ſzo tou, ſtere prouti edendrügomi mecseta hodécsa KŠ 1771, 255
6. prizadevati si: Oh! jejſztvina csrvouv, zakaj ſze tak mecses BKM 1789, 418, SŠ 1796, 88
7. bruhati: Hányni; metati KOJ 1833, 159
metàti se mèčem se metati se, boriti se: Birkózni; metati sze KOJ 1833, 152
metajóuči -a -e metajoč: dvá brata, metajoucsiva vlák vu mourje KŠ 1771, 12; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mèti mám nedov.
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

míli -a -o prid. mil, drag: z ſzrczá mi je milo to lüſztvo KŠ 1771, 52; námje potreibna ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; molimo Bogá za miloga nasega Krála KOJ 1848, 123; Mi verjemo vu Jezusi, .. I milom zvelicsiteli KAJ 1848, 9; V-trdnom milom sorsi ti je Tü 'ziveti, mrêti AIP 1876, br. 6, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mlàka -e ž
1. mlaka: je vido vu ednoj mlaki ſzuncza kejp KM 1790, 38; pren. ſzta vr'zena obá dvá vu 'zveplom gorécsega ognya mlako KŠ 1771, 802; Nyih táo bode vmlaki zognyom KŠ 1754, 75
2. jezero: A tó, mlaka AIN 1876, 11; Jedinszke oszobe, tekócsevodé i mlák imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mléiko tudi mléjko -a s mleko: tej (mlêko) AIN 1876, 10; Ali ſto paſzé csrejdo i zmlejka csrejde ne jej KŠ 1771, 506; poſztne dnéve pa z-mlejka, i z-bilicz vſáke féle hráne zdr'závamo KMK 1780, 55; kako goder ta Doika pomali zmertükom püſcsa mleiko, vu vuſzta TF 1715, 6; Mlejko i méd bode jo KŠ 1771, 816; Dête mleko 'zelévcsi AI 1875, kaz. br. 8; Vu feobnice pa vino, mlejko, derva dêvajo BJ 1886, 7; Po malom mlejki ſze hráni BKM 1789, 25; zmaterinſzkim mleikom navküpe noter vczepiti TF 1715, 6; Jezus z-Dejve mlejkom nadájani KM 1783, 72; sze naj ne zmêsa z-máternom mlêkom AI 1875, kaz. br. 7; pren. Ár tu je zagviſno to Düſſevno mleiko TF 1715, 6; Tiſzi Méd i mlejko vmoji vüſztaj KŠ 1754, 272; dabi nei li ſzamo drobna decza zetoga mleiko ſzpoznanya Bosjega zaimati mogli SM 1747, 1; rejcsi Bo'ze brezi jálnoſzti bodoucse mlejko 'zelte KŠ 1771, 705; liki ki mlejko potrebüjete KŠ 1771, 679

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

moléjnje -a tudi molenjé tudi moljenjé -á s mo-litev: Szprávlajmoſze na ſzmrt v-düsnom molejnyi SŠ 1796, 8; Z-molejnyem i z-vöroſztü-vanyem SŠ 1796, 33; bojdi eto moje molenyé KŠ 1754, 223; Tebé ſze priſztája vſzáko molenyé BKM 1789, 364; Tak Ti bode prijétno moje Molenyé BRM 1823, 313; Naj sze to moje molênye Dopádne KAJ 1848; Krátki moudus molenyá KŠ 1754, 152; pod obrázom dúgoga molenyá KŠ 1771, 241; V-peszmi, i molênyi KAJ 1848, 386; Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mrtèlen tudi mertèlen -lna -o prid. umrljiv: Od mertelnoga mega tejla ſzlaboſzti, Ti oſzlobodis mené BKM 1789, 162; Vcsi náſz mrtelni ka jeſzmo BKM 1789, 410; Oh mrtelni lidjé SŠ 1796, 22; da nebodo premágali mrtelni TA 1848, 8; o'zivi mrtelna tejla vaſa KŠ 1771, 464
mrtèlni -a -o sam. umrljivi: i to mrtelno oblicsé nemrtelnoſzt KŠ 1771, 542

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nagánjati -am nedov. goniti, preganjati, poditi: Kergetni; nagányati KOJ 1833, 162; ali nepriátela naganyati KM 1790, 92; Szamo ſzvoje ſzrecse Mi nedaj naganyati BRM 1823, 338; Velika falinga je, psze gdakoli naganyati KAJ 1870, 40; ka je prek té grde grabé morete naganyati AIP 1876, br. 8, 8; Naj ſze ogne i nagánya ga KŠ 1771, 709; nagánya ga brezi pocsinka do mejjé polszke KOJ 1848, 65; Gonijo, nagányajo nyo dečáki BJ 1886, 39; te pozoj naganyao je to 'zeno KŠ 1771, 788; je razbojne Vougre naganyao KOJ 1914, 142; ár ga je Gejza II. nagányao KOJ 1848, 28; Koga ste dnes natelko naganyali BJ 1886, 24
nagánjani -a -o preganjan, gnan: nego i Nero od pörgarov nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; je pa od Béle IV. do Bécsa nagányani KOJ 1848, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nagíbati -lem nedov.
1. nagibati: nyihov hrbet nyim vſzeſzkouſz nagibli KŠ 1771, 472
2. nagovarjati, prigovarjati: csi bi nász naſſa grejsna natúra na hüdo nagibala KM 1783, 17; Goſzpá ga je nájmre na hüdo nagibala KM 1796, 26; Ka Te je nagibalo Na to velko miloſzt BRM 1823, 13; szo kmete na novo lutheranszko krivovero nagibali KOJ 1914, 115
nagíbati se -lem se nagibati se, bližati se koncu: kaibiſze mi na ſzerd ne nagibali TF 1715, 15; Dén ſze je pa zácso nagibati KŠ 1771, 197; nagible sze AIN 1876, 61
nagibajóuči -a -e
1. vznemirjajoč: prisli ſzo i tam nagibajoucsi lüſztvo KŠ 1771, 395
2. nagibajoč, vodeč: Odvrni na grejh nagibajoucse ſzküsávanye KŠ 1754, 224; z-toga nagibajoucsega zroka szo i nouvo Piszmo narédili KOJ 1848, 116
nagíbljeni -a -o nagnjen: nagibljene k bežanji AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nàgnoti -em dov.
1. nagniti, spraviti kaj iz navpične lege v poševno: nagnes vühou tvoje KŠ 1754, 181; Nagni ti knam tvoja ſzvéta vüha BKM 1789, 50; Nagni k meni vüha tvoja TA 1848, 23; Záto mi glávo pred nyim nagnimo BKM 1789, 301; nema, gde bi ſzi glavou nagno KŠ 1771, 201; i nagnole bi obráz vu zemlo KŠ 1771, 254; i tou erkoucſi, nagno je ſzvojo glávo KM 1796, 109
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: Po kom bi te na hüdo Nagnoli KŠ 1754, 267; csüda i Szvétoga Ocso nagnila nyega med ſzvéce zracsúnati KOJ 1848, 15; i ſzám-hotécs ſze je nagno na vſze dobro KM 1790, 56; ſzo tak zravnali, i mené na to nagnoli, naj bi BRM 1823, IV
3. pregovoriti: Poglavniczke i ti ſztarſi ſzo nagnoli lüſztvo KŠ 1771, 94
nàgnoti se -em se
1. nagniti se: csi ſze gli nagne Kaj na nyega KŠ 1754, 252; i nagno ſze je na vrhek palicze ſzvoje KM 1796, 692; nagnola ſze je vu grob KM 1796, 332
2. približati se koncu: Alkonyodni; nagnoti sze KOJ 1833, 150; ár ſze je dén nagno SM 1747, 47
3. izraziti hotenje, voljo do česa: naj ſze dén denésnyi na nikſi grejh ne nagnem KMK 1780, 101; Gda ſze je kvrági nagno BKM 1789, 13
nàgnovši -a -e ko je nagnil: I nagnovſi glavou, tá je dáo Ocsi ſzvoj düjh KŠ 1771, 330; I nagnovſi ſze vido je lezécse prti KŠ 1771, 332
nàgnjeni -a -o
1. nagnjen: Hajlandó; nagnyen -a -o KOJ 1833, 158; bregôv sze nagnyen tál pa zréberje bregá zové KAJ 1870, 146
2. pripravljen: na hüdo pa nágliv, ino nagnyen SM 1747, 7; jeli je nagnyen sze to za polleta navcsiti AIP 1876, br. 7; na lübézen nagnyeni bojdte KŠ 1771, 476
3. naklonjen: Tak ſzmo nagnyeni kvám bili KŠ 1771, 616; Mačka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nájti nájdem dov.
1. najti, nehote priti do česa: ako i vu etoi máloi kniſiczi nikteri error naides TF 1715, 48; Vu etom liſzti pa nájdes ete znamenite ricsi KŠ 1771, 435; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Csi kaj nájdemo KŠ 1754, 50; Vu nisteroj sôli nacsi nájdemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; Steri, gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; i nebi meo i najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Pogledni ovo, jaſz ſzem naisal, kaj je Bog SM 1747, 4; Gde szem lêpo deco naisao KAJ 1870, 5; Kincsi, ſteroga geto je eden cslovik najsao KŠ 1771, 46; Tu je nájsao Brata szvojega KOJ 1848, 4; je ov dečák žveplenice najšao BJ 1886, 8; Pred dverami je naisla edno deklicsko KAJ 1870, 61; etoga ſzmo najsli, ka je obracsao lüſztvo KŠ 1771, 249; vküp ſzo ſzpravili vſze, ſtere ſzo najsli KŠ 1754, 130
2. biti uspešen v prizadevanju, da bi se kaj doseglo: i’ nejga je mogao najdti SIZ 1807, 4; i ki iſcſe, on naide SM 1747, 26; i ſteri iscse, nájde KŠ 1754, 182; ka med jezero lüdi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; i preczi nájdeta edno Oſzelniczo KŠ 1771, 67; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite i nájdete KŠ 1754, 182; iſcsite i nájdete KŠ 1771, 206; ſteri to vouſzko pout nájdejo KŠ 1754, 11b; i v tom najvékšem zapihi snegá domo nájdejo AI 1878, 8; kaj ſzem najſao ovczou mojo KŠ 1771, 222; Csi ſzem ti volo najso BKM 1789, 8b; Paſztérje ſzo ga najsli BKM 1789, 6; Paſztérje ſzo ga naisli BRM 1823, 4; Zdáj szo Vougri ceszto najsli v-Pannonio KOJ 1848, 7; Jezus szam je po trplênyi Naisao sztan mirovnoszti KAJ 1848, 119; Z-velikov szilov mérjavlivo 'zeno najso AI 1875, kaz. br. 7; I gda bi ga ne nasli, povrnoli ſzo ſze KŠ 1771, 171; Naj ſze vknigaj po iméni Najdem gori zapiſzan KŠ 1754, 271; naj ſze vſzáki veren nájde KŠ 1771, 496
3. izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: ino pri tebi miloſcso naiti SM 1747, 53; i dáj mi pocsinka pri tebi nájti KŠ 1754, 232; Gde mam naidti szmilenoszt KAJ 1848, 18; i ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Nájdemo právdo ſcséjoucſi delati dobro KŠ 1754, 81; Ka pa, gda ſze na ſzvejti nájde KŠ 1754, 214; da ſze 'ze ſzkoro nikſi národ ne nájde KŠ 1771, A5b; Tu naide vandrar sztan mira KAJ 1848, 6; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; I, da naidemo miloszt, Tam zgovoritel KAJ 1848, 5
nájti se nájdem se
1. izraža navzočnost v prostoru ali času: kaiſzeje nei mogla ani edna naiti, ſtera bi bila mogla zadoſzta vcſiniti TF 1715, 41; I nájdem ſze vu nyem tákſi: liki, ki nemam mojo praviczo KŠ 1771, 597; Nájdemo ſze pa i krivi ſzvedoczke KŠ 1771, 52; nego ſze i vu dobri delaj ſzkrblivi najdemo KM 1783, 11; Nájde sze v-Körmendini KOJ 1845, 1; i nenáidesze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo BRM 1823, IV
2. biti: to sze 'ze v-drügom razlocki nájde AI 1875, kaz. br. 6; Csi bi ſze pa ſto najſo, ki bi zácso grajati BKM 1789, 8b; li ſzamo oſzen ſze ji je najslo verni KŠ 1754, 11a; i hvála naſa od Tituſa ſze je za iſztinſzko najsla KŠ 1771, 541; ino bi ſze vu nyem naiſal SM 1747, 21; jeli sze nebi táksi mertük najso, po sterom AI 1875, kaz. br. 6; naj ſze Vöra vaſsa pravicſneiſsa, i draga naide SM 1747, 29
najdejóuči -a -e ki najde: iſzkajoucsi pokoj, i ne nájdejoucsi ga ercsé KŠ 1771, 208
nájdevši tudi nájdovši -a -e ko je našel: iſcsemo pomoucs, i po právoj vöri jo tüdi nájdemo i nájdevſi jo, v'zivamo KŠ 1771, 840; ino iſzkajoucsi to nyegovo csér, i’ ne nájdovsi SIZ 1807, 42; Ki szo blôdili po püsztine nepohodeni potáj nenáidevsi meszta k prebivanyi TA 1848, 90
nájdeni -a -o najden: i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; nájden ſzam od tejh KŠ 1771, 471; Da bos nájden BKM 1789, 232; i nej je najdeni KŠ 1771, 691; Filip je pa nájdeni vu Azoti KŠ 1771, 367; niti je nájdena jálnoſzt vu nyegovi vüſztaj KŠ 1771, 707; nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; zvedávao szem ga, ali nej je naiden TA 1848, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nalòvleni -a -o prid. nalovljen: V to vroče sranjüje nalovlene ribe AI 1878, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

napelàti -pèlam dov.
1. napeljati, navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: zogibanyem onih, ſtera bi náſz náto mogla napelati KŠ 1754, 63; Bo'ze vole modroſzt: Ona te napela Na to 'zitka vernoſzt BRM 1823, 164; hábajmo ſze pa nevoscenouſzti, i csemérov, ſteri na tak ſztrasno hüdoubo napelajo csloveka KM 1796, 9; ár ga je lübav na tou napelala KM 1796, 67; Znáſſanye je nyega na to napelalo KM 1796, 63; Táksa mála dela szo jo ne napelale AIP 1876, br. 10, 5
2. povzročiti: ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10
napèlani -a -o napeljan, nagovorjen: Srbi szo na bój napelani i krédi bili AIP 1876, br. 8, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

napréj ìti ~ ìdem nedov. hoditi naprej, napredovati: Csi na sztezi etoj Szrdcno znam napreidti KAJ 1848, 238; 'zena naprej ide KŠ 1771, 195; Törci vszáki dén dale napreido AI 1875, kaz. br. 3; I on bode naprej ſou pred nyim vu Dühi KŠ 1771, 162
napréj idóuči ~ -a ~ -e naprej gredoč: To lüztvo pa naprej idoucse je kricsalo KŠ 1771, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

napréj prinèsti ~ -nesém dov.
1. prinesti: naprej je prineſzao glávo nyegovo KŠ 1771, 120
2. sporočiti, omeniti: dokecs vam naprej narineſzém to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 3
3. ustvariti: Sz. Trojſztvo je ete ſzvejt naprej prineſzlo li zricsjouv KŠ 1754, 93
napréj prinèšeni ~ -a ~ -o omenjen: Ár je nej zcslovecse voule naprej prineſeno proroſztvo KŠ 1771, 719

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nárastvo -a s rastline, rastlinstvo: Na tô sze nárasztvo na ednôk ozelenilo AIP 1876, br. 5, 8; se tela nature na tri tále razdelijo: stvári, nárastvo i kopalinje AI 1878, 4; Kak je szuncza tolôcsa nárasztvo goriobüdila AI 1875, kaz. br.

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

narátanje -a s nagovarjanje: Tou narátanye je nej ztoga, ki váſz je pouzvao KŠ 1771, 567; Jeli je vrêdno bilô szrbom na to narátanye poszlühsati AIP 1876, br. 9, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

národ -a m
1. ljudje, ljudstvo: Vi pa národ ſzvéti, lüſztvo laſztivno KŠ 1754, 104; Vi ſzte pa národ ſzvéti KŠ 1771, 706; cslovecsánſzki národ ſze tak ne bi povnou'sao KM 1790, 88; najbi ſze narájao ino povno'sávao národ cslovecsánſzki SIZ 1807, 8; zdr'závecz cslovecsánſzkoga národa ſzodecz KŠ 1754, 229; vido je vnogo národa KŠ 1771, 48; Bo'se, ki ſzi vno'ſino poganſzkoga národa pripelao KM 1783, 90; Národa cslovecsega BKM 1789, 17; obari je od národa etoga TA 1848, 10; kucsa, v-steroj od národa zabráni poszlavci szedijo AI 1875, kaz. br. 2; I eto delo je drugo Bo'ze ſzkrbi kcslovecsánſzkomi národi ſzvedouſztvo KŠ 1771, A4a; dopuſzti cslovecsánſzkomi národi právo ſzpoznati KM 1783, 19; ſze je dobrouta Bo'sa vo ſzkázala k-národi cslovecsánſzkomi SIZ 1807, 8; I ſztvouro je zedne krvi veſz národ cslovecsánſzki KŠ 1771, 396; ki ſzo potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Naj bodete ſzrejdi med etim zaſzükanim i preobrnyenim národom KŠ 1771, 595; i ſzidite ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246; Szvéti ſzi ino med vſzem Národom i na zemli BKM 1789, 152
2. narod: Vogrszki národ ete Ország priszvojivsi KOJ 1833, X; szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kákſega goder národa cslovik TF 1715, 14; dabi je niki z-'Zidovſzkoga národa obrnyeni KŠ 1771, 555; na haszek szlovenszkoga národa KM 1783, nasl. str.; na haszek szlovenszkoga národa SŠ 1796, 1; Vszákoga Národa napinyávanye KOJ 1833, IX; Almos z-szega vogerszkoga národa KOJ 1848, 7; od národa do národov bom brez nevôle TA 1848, 8; li 'Zidovſzkomi národi dáne KŠ 1754, 6; a ſzvojemi národi pa na zvelicsanye KŠ 1771, A7a; Mir bojdi vſzákomi csloveki, Ino národi BKM 1789, 34; Meo je i na veſz Szlovenſzki národ ſzkrb KŠ 1771, A5b; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; kaj je vu vſzákom národi tákse mo'záke gori oſznáj'zo KŠ 1771, A7b; Dabi ſze záto tá nevola med naſſim Szlovenſzkim národom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; steriva národa tudi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; naj ga po vſzem ſzvejti vſzi národi razmijo KŠ 1771, A4b; cséſzt bo ti dávali Vu radoſzti vſzi národje BKM 1789, 6; Ár ovo vſzi národi Blaj'zeno do me pravili BKM 1789, 16; ka bi nyihov Jezik vszi Národje polübili KOJ 1833, VIII; Eti sze vszi národje Zemlé prav blagoszlávlajo KAJ 1848, 6; v-Pannonio teliko národov pride KOJ 1848, 6; od národa do národov bom brez nevôle TA 1848, 8; Apoſtole, gda je je kvſzejm národom poſzlao KŠ 1771, A4b; i vcſite vſze národe KŠ 1754, 187; vcsite vſze národe KŠ 1771, 99; szo Vogri drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; i bode národe prav ravnao TA 1848, 7; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; I med vſzejmi národmi ſze more prvle Evengyeliom predgati KŠ 1771, 143; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzveta národmi BRM 1823, 10; ki z-Gotmi ino drügimi národmi zdru'zen ide z-Pannonie KOJ 1848, 5; 'zoltáre bom ti szpevao med národmi TA 1848, 45

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nasledǜvati -ǜjem nedov.
1. slediti komu, čemu: Za Gejzom vu Vojvodsztvi je naszledüvao nyegov szin Stevan KOJ 1848, 11; Szvéti-dén naszledüje nôvo-leto AIP 1876, br. 1, 6; csi tô eden drügi glasznik naszledüje AIN 1876, 6; tákse kaſtige naſzledüjo KMK 1780, 29; Znamejnya bodo eta naſzledüvala KŠ 1771, 156; naſzledüvalo ga je vno'zina lüſztva KŠ 1771, 24
2. ravnati se po kom, posnemati koga: Cslovik more Ravnanye ſzvétoga Dühá naszledüvati SM 1747, 22; kakda je potrejbno náſz naſzledüvati KŠ 1771, 629; jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; Da bi vsza eta i etaksa steli naszledüvati KOJ 1833, XVII; ki nyega zná z-'zitkom naszledüvati KAJ 1848, 10; Tebé naſzledüjem BKM 1789, 70; Zapoved Tvojo naſzledüjem BRM 1823, 8; Zakaj naſzledüjes telovno náſzlobnoſzt SŠ 1796, 9; i mené naſzledüje SM 1747, 29; ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; i nikse pobougsanye je ne naſzledüje KŠ 1771, 443; Blá'zen, ki z-delom naszledüje KAJ 1848, 4; po toj poti, stero zdaj naszledüva, országa ne zvrácsi AI 1875, br. 2, 1; [tiger] te človeka posebno nasledüje AI 1878, 11; to pa dobro naſzledüjemo KŠ 1754, 13; ſzmo vſza oſztavili i naſzledüjemo tebé KŠ 1771, 63; rejcs proroczko, jo naſzledüjete KŠ 1754, 157; Naſzledüjo molitvi ino peszmi KŠ 1754, 223; ka jo drügim na peldo naſzledüjo KŠ 1771, 614; A naſzledüjo ſzveczko ſzlepoto SŠ 1796, 37; nego obcsinszke regule naszledüjo KOJ 1833, 7; Odürjávam one, ki nasledüjo tadanke mérnoszti TA 1848, 23; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i veli nyemi, naſzledüj me KŠ 1771, 28; na naſzledüimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; I veli nyima, naſzledüjta me KŠ 1771, 12; niti je ne naſzledüjte KŠ 1771, 229; Naſzledüjte eto lejpo návado BKM 1789, 6; kai jaſz nyé nebodem naſzledüval SM 1747, 49; nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau SM 1747, 75; naſzledüvao te bodem KŠ 1771, 26; I vnougi bodo naſzledüvali nyihove pogibelnoſzti KŠ 1771, 719; ka ga naszledüvali bodejo KOJ 1848, 7; da bi ga vu vſzem verno naſzledüvao KŠ 1771, 631; té naj ſzám i naſzledüje mené KŠ 1771, 55; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; Ráta je, naj ga naſzledüjo KŠ 1771, 596; nego ſzem bole naſzledüval SM 1747, 48; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogrſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; Naſzledüvao je pa Jezuſa KŠ 1771, 235; csi je vſze dobro delo naſzledüvala KŠ 1771, 640; naſzledüvala ſzta nyega KŠ 1771, 12; naſzledüvali ſzo ga vucseniczke KŠ 1771, 26; Tou ſzo naſzledüvale po vö razglaſenom Evangyeliomi KŠ 1771, A5a
nasledüvajóuči -a -e
1. ki sledi v prostoru: ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; Peter naſzledüvajoucsi nyega KŠ 1771, 332; Ta naſzledüvajoucsa Pavla KŠ 1771, 392; Ár ſzo pili zte dühovne nyé naſledüvajoucse pecsine KŠ 1771, 508; i obrné ſze knaſzledüvajoucsemi nyega lüſztvi KŠ 1771, 187; i naſzledüvajoucsi ſzo kricsali KŠ 1771, 137; i erkao je tim naſzledüvajoucsim KŠ 1771, 25
2. naslednji, ki sledi v času: djánye ſze zové eto naſzledüvajoucse piſzmo záto KŠ 1771, 337; Naszledüvajoucse leto szám Czaszar pride KOJ 1845, 67; szamo te szlejdnyi szlisi k-tomi naszledüvajoucsemi KOJ 1833, 7; nego ka je viſſe od potrejbcsine, naſzledüvajoucsim tálom ono lejhko taóſztáne KM 1790, 66; Oni petéri glávni táli ſzo naſzledüvajoucsi KMK 1780, A2 (3); napiszkov, kakti eti naszledüvajôcsi KOJ 1848, IV; naszledüvajoucse regule szo meli vucseniczke KOJ 1845, 8; Eta naszledüvajôcsa AIN 1876, 8; Májo stirideszét naszledüvajoucsih liter KOJ 1833, 2; Veliki czil té je i vu eti naszledüvajôcsi peszem szprávlanyi KAJ 1848; Znaſzledüvajoucſimi Molitvami KŠ 1754, 9a; i to rejcs potrdjávavſi znaſzledüvajoucsimi csüdami KŠ 1771, 156
nasledǜvavši -a -e sledeč: nájmre: 'so ednoga 'se drügaga koréna naszledüvavsi preminlivo KOJ 1833, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

naslonìti -slònim dov. nasloniti: ſzin cslovecſi pa nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; pren. Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je BKM 1789, 424; Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je SŠ 1796, 67
naslonìti se -slònim se nasloniti se, biti odvisen: Ovo z-czejla ſze na tvojo ſz. volo naszlonimo KM 1783, 20; na Bo'so volo ſze je Job naſzlono KM 1796, 37; Tam molécſi ſze je czilou naſlono na volo ſzvojega Ocsé nebeſzkoga KM 1796, 106
naslònjeni -a -o naslonjen: Vido je telikájše Jákob Goſzpodna na to leſzficzo naſzlonyenoga KM 1796, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nástaj -a m dogodek: Nega vu czêlom dühovnom 'zitki csloveka ni ednoga násztaja, na steroga vu návuki KAJ 1848, III; lêhko nôcs szi 'zelêjo tak, kak tô násztaji vrêmena z-szebom prineszéjo KAJ 1870, 158; je potrêbno i vu peszmaj vsze mogocse násztaje gorivzéti KAJ 1848, III

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nastánoti -em dov.
1. nastati: Na tou sztrassen boj nasztáne KOJ 1845, 51; Gda na zhodi, Kak tô hodi, Trák nasztáne i pecsé KAJ 1870, 29; nego je voda na petnájſzet laktouv viſſe naſztánola KM 1796, 12; Zdaj szo tak nasztanile nouve cerkve KOJ 1914, 100
2. izvirati: Ona [Tisa] v-karpátszki goráj nasztáne KAJ 1870, 110
3. pojaviti se: Kakada nasztáne dávno preminoucse vrejmen KOJ 1833, 85; kak da bi 'ze naſztano dén Kriſztuſſov KŠ 1771, 627; Gda bi 'ſe ſtirideſzéti dén naſztáno po Kriſztuſſovom gori ſztanejnyi KM 1796, 115
nastánoti se -em se pojaviti se: ka pri nyé hrami se nikeliko dni okoli pounocsi nasztáne tákse milo joukanye KOJ 1845, 98
nastànjeni -a -o nastal: steri so pervle nej na bo'so pout hodili morejo za volo szvaje med szebom nasztanyene szledkar na to'sbo lejtati KOJ 1914, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

naš -a -e svoj. zaim.
1. naš, izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: niti pod obrázom pravicze knaſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; Csi nepoſteno naſſim tejlom 'zivémo KŠ 1754, 44; vſolai naſih vkoterih TF 1715, 5; Vnassih hisai neſztoimo SM 1747, 85
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: Dobro znam kai je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; ar cslovecsánſzka natúra naſſa TF 1715, 18; i vöra naſsa je to premáganye SM 1747, 20; Nasa tábla stiri küklé má KAJ 1870, 9; Naj naſſega ſzrczá dveri ne zaprémo KŠ 1754, 125; Krüha naſega vſzakdenésnyega dáj nam ga KŠ 1771, 18; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; vu vſzem meſzti i vnyihovom i vnaſem KŠ 1771, 490; tou navcſivſi ino dobro vu naſſoi pámeti TF 1715, 48; z nasim jezikom bomo premágali TA 1848, 9; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; naſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 32; odpüſzti nám dugé naſſe TF 1715, 36; Ino etak je on naſſe grobe ſzpravo KŠ 1754, 109; kak je na naſſe Otsáke ſzententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Tak vſze nase nevoule Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; Doli zbrise Nase ſzkuze SŠ 1796, 5; Preſzveti nase pámeti BRM 1823, 2; i poszlühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; da eto nasse ſzkoncsávanye ſztalnejse bode SIZ 1807, 5; Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; brezi vſze naſſe proſnye TF 1715, 28; Steri je te trétyi táo naſſe vöre KŠ 1754, 121; preſzveiti ti naſſo pamet SM 1747, 66; csi ga vu naſſo neſzrecso potégnemo SM 1747, 49; Zgledni ſze na naſſo ſzlaboſzt KM 1783, 11; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zvelicsanye KŠ 1771, 602; vucſitelje rejcſi Bo'ze vu naſem vrejmeni KŠ 1771, A6b; Csi ſze vu molitvi naſſoj k-Bougi pribli'závamo KŠ 1754, 20; setüj nám na pomoucs vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; knám doli pride Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18; Dr'zmo ſze v-naſoj ſztávi BRM 1823, 4; Znaſsov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; naj znaſſov példov ino 'zitkom nyega na pobo'znoſzt nadignemo KŠ 1754, 83; Po nyem ſzo vnogi nassi nam grehi odpüscheni SM 1747, 87; da on nasse Düse obaruie SM 1747, 84; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni, i telovni potreibscinai ABC 1725, A7a; kai vu vſzeih naſsih nevoljái moremo troust iſzkati SM 1747, 34; Naj ſze paſcsimo po naſſi molitvaj dári Bougi prikázati KM 1796, 9
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: Boſe otecz naſſ drági Nebeſzki TF 1715, 47; Nas nepriatel náſz je opáſzal SM 1747, 79; Kakda je Boug nas Ocsa KŠ 1754, 30; vassa csi naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Ki právijo, sto je nas goszpod TA 1848, 9; Boj tü nas voditel KAJ 1848, 5; Nas szin naj ne csüje, ka szi ti tát AI 1875, kaz. br. 7; Znam, ka se naš vučitel jáko veseli BJ 1886, 6; naſſega blisnyega hiſe ne poseleti TF 1715, 17; za Kriſztuſovo, naſega ſzredbenika, volo KŠ 1771, 444; Preporácsanye k-Bougi Ocsi z-Ocsa naſſa ſzpelano KM 1783, 17; ka bi nasega kraja vino razglászili i poetom na visiso ceno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; kaiſzo tákove proſnye priétne naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; Dai eden mirovni sitek nassemi Czaszari ABC 1725, A7a; naj i mi knaſemi Jezuſi lübeznoſzt ſzka'züjmo KŠ 1771, 340; Dika ſzini, Kak zvelicſiteli nasemi BKM 1789, 9; lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; po naſſem Goſzpodni Kriſtuſſi TF 1715, 47; Tak csinmo i zbil'znyim naſſim KŠ 1754, 29; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Naſſi laſztivni telovni roditelje KŠ 1754, 31; dokecs szo nassi Sztarisje ednoga Jezika bili KOJ 1833, IX; Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik KŠ 1771, A7a; kako i mi odpüſcſamo duſnikom naſsim SM 1747, 44; káko i mi odpüſcsamo du'snikom naſsim KŠ 1771, 18; Sto de tak kráto naſim ſzlovenom obracsati KŠ 1771, A7a; Kak je on gucſo Naſim prvim Ocsákom BKM 1789, 17; Obdersi nám tüdi nasse roditele ABC 1725, A6b; Csi nam vzemeio vſze naſſe otroke SM 1747, 80
nàš -a -e sam. naš: tak moremo náſz i vſze naſſe Bougu gori ofrüvati KŠ 1754, 104; i vſza oſztaviti naſſa drügim bomo mogli SM 1747, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nazgrǜntani -a -o prid. izreden, velikanski: Csi rusz rêszan bój zacsne, tô de nazgrüntano bitje AIP 1876, br. 11, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèdovráčlivi -a -o prid. neozdravljiv: ka na tô gerdo szmert ga je nyagov nedovrácslivi beteg na pelo AIP 1876, br. 5, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

neháti -ám dov.
1. pustiti: ar ga neſcſe Bog brezi kastige nehati, steri godi nyegovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; náſz vcsi, ka mámo csiniti i ka neháti KŠ 1754, 6; Leihko vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; Ne nehá Goſzpoud brezi kaſtige onoga KŠ 1754, 21; Boug, ſteri váſz ne nehá (dopiſzti) ſzkü'závati viſſe premoucſi KŠ 1754, 174; tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; nà tom bojdte, da edno dejte ne neháte brezi ſtenyá BKM 1789, 6b; Jezus! Ne neháj me eti du'ze KŠ 1754, 275; Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; néháo ſzam dvej pécsi krüha SIZ 1807, 22; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; ali svojga pasa domá nehao AI 1878, 8; pren. ſzo ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej neháli KŠ 1754 (SM 1747), 3b
2. zapustiti: ne oſztávim te, ni ne nehám te KŠ 1754, 167; Sztrti düjh, koga ſzi ti neháo KŠ 1754, 254; Sztejm je nám példo neháo KŠ 1754, 108
3. opustiti: ſtero cslovik doprneſzé, ali to dobro nehá KŠ 1754, 72
4. prepustiti se, izročiti se komu: Jaſz na Bogá nehám, nai csini, kak zná SM 1747, 72; Tak nehám vſze na nyega SM 1747, 74; Jaſz na Bogá nehám, naj cſini BKM 1789, 165; grejsnika, gda ſze czilou na Kriſztuſa nehá i zapiſzti KŠ 1754, 78; Neháj na Goſzpodna tvojo pout KŠ 1754, 15; Dabi ſze té návuk .. nebi ga na nyé neháo KŠ 1754, 203
5. omagati: da vivu vaſsih miſzli trüdni nepoſztánete ino neneháte (nemenkáte) SM 1747, 28
nehávši -a -e ko je zapustil, dal: Kriſztus vám priliko nehávſzi, naj KŠ 1754, 107
neháni -a -o puščen, zapuščen: Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga KŠ 1754, 253; Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga BKM 1789, 198

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèobrizávanje -a s neobrezovanje: nikaj ne valá, ni neobrizávanye KŠ 1754, 83; I ſzoudilo te bode to zprirodjenyá bodoucse neobrizávanye KŠ 1771, 452; Ár liki je na Pavla med neobrizávanyem, tak na Petra med obrizávanyem zavüpani bio Evangyeliom KŠ 1771, 700

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèpodáni -a -o prid. nepremagan: Na tô kebzüje, ino ſztoji, Kako gôra nepodáni BRM 1823, 289

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèpovéjhnjeni -a -o prid. neovenel: vzemte to nepovejhnyeno dike korouno KŠ 1771, 713; vzemes nepovéjhnyeno dike korouno KM 1783, 218

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèpozáblen -a -o prid. nepozabljen: Za toga volo je té lübi Kráo escse zdaj nepozáblen KOJ 1848, 68; Tô je bio te nepozáblen tatárszki pobêg KAJ 1870, 164

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèrazlòčeni -a -o prid. neločljiv: Tak i ſz. hiſtvo, ſtero je nerazlocſena vjedinoſzt ednoga mo'zá i edne 'zené KŠ 1754, 46; Preszvêta, i nerazlocsena Jedinoszt KM 1783, 7; Hi'snoga Zákona ſzveſztvo je nerazlocseno vküp ſzklenyeno Tiváriſtvo KMK 1780, 85; Blagoſzlovleno bojdi nerazlocseno Trojſztvo KMK 1780, 101; Záto nej drügo to ſzvéto histvo, Nego nerazlocsno vezalo BKM 1789, 266; Szvéto hiſtvo je nerazlocseno vezalo SIZ 1807, 23; ki ſzi Vu ednom nerazlocſenom Bo'zanſztvi BKM 1789, 305; Ka ſze je Bo'za natúra znerazlocsenim tálom ſcslovecsánſzkov tak vjedinoula KŠ 1754, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nespàmeten -tna -o prid. nespameten: Neſzpa-meten: ti, ka ſzejjas, ſtero bode KŠ 1771, 523; oh jasz neszpameten KM 1783, 212; i potemnelo je neſzpametno ſzrczé nyihovo KŠ 1771, 448; naj me ſto ne ſtima neſzpametnoga KŠ 1771, 548; po národi neſzpametnom na ſzrditoſzt váſz pobüdim KŠ 1771, 471; i oni, ſteri ſzo neſzpametni, doprneſzti nemoro KŠ 1754, 208; ſzpádnejo vu vnouga neſzpametna po'zelejnya KŠ 1771, 642; da dobro csinécsi ſztiſznete ti neſzpametni lüdi neznanoſzt KŠ 1771, 707; Kágdaſze tou neſzpametnim ino jáko ſzlabim more predloſiti TF 1715, 34
nespàmetni -a -o sam. nespametni: Neſzpametni, jeli je nej vcsino ricsi i to znotrejsnye KŠ 1771, 209

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nevòlen -lna -o prid.
1. ubog, pomilovanja vreden: ar ſzem jaſz ſzam, i nevolen SM 1747; Jaſz nevolen cslovik KŠ 1771, 463; ovo jasz nevolen grejsnik KM 1783, 27; Nej tak, liki do eti mao nevolen krſztsenik BKM 1789, 5b; jasz nevolni idem kbogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; Moja nevolna düsa ſze je zroucsila KŠ 1754, 238; Oh nevolno kerſchánſztvo vaſſe TF 1715, 4; da ſze nevolno lüsztvo hváli KŠ 1754, 4b; po ſzpisüvanyi Apoſtolſzkoga nevolnoga 'zitka KŠ 1771, 496; bojdi miloſztiv meni nevolnomi grejsniki KŠ 1754, 228; Tvojmi nevolnomi lüſztvi Voj, i pomocsnik bojdi ti BKM 1789, 3; Mir daj nevolnomi szveti KAJ 1848, 235; ne oſztavime nevolnoga greisnika SM 1747, 57; Vcſini me nevolnoga BKM 1789, 13; na pekeo oſzoudis mojo nevolno düſiczo KŠ 1754, 231; tebi preporácsam moje nevolno ſzrczé KM 1783, 1; I zdigni nász, lüdsztvo nevolno KAJ 1848, 1; Vu nevolnom ſzlü'zbenom kejpi KŠ 1754, 108; Mi nevolni otroczi zdai ktebi prihájamo ABC 1725, A6b; Ovo mi nevolni greisniczi molimo SM 1747, 62; Stero ſzo vſzi nevolni Bogovje KŠ 1754, 10; Ne ſzpozabiſze Goſzpodne, znevolni lüdi molitve SM 1747, 66; boidi nam miloſztiv nevolnim greisnikom SM 1747, 55; ti ſzi nevolne greisnike zval SM 1747, 67; naj náſz nevolne lidi obráni KŠ 1771, 819; ino márja nevolne pápince náj bole KOJ 1848, 103
2. reven, siromašen: nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; Zdaj je nevolna véſz tam KŠ 1771, 571; ka tvoja deca to nevolno hráno je KAJ 1870, 45; I mi ſzmo tákſi nevolni lidjé, liki vi KŠ 1771, 386; je ſzkrb meo na ſzvoje nevolne roditele KM 1790, 44
3. slaboten, onemogel: Brezi ram (misk) bi jáko nevolni bio cslovek KAJ 1870, 33; zdaj ſzi mené nevolnoga lacsnoga csloveka nahránilo KM 1790, 44; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi, nevolno ſziroto leipo priodeti SM 1747, 88; Ki ſzi náſz obdr'zo, Vtom nevolnom tejli BKM 1789, 138; A neidi pa zmenom, ſztvoim nevolnim detetom SM 1747, 48
nevolnéjši -a -e ubožnejši, revnejši: nevolnejſi ſzmo od vſzej lüdi KŠ 1771, 52; Brezi rôk bi nevolnêsi bili KAJ 1870, 34
nájnevolnéjši -a -e najubožnejši, najrevnejši: Tanács dr'zijo prôti meni i ti náj nevolnêsi TA 1848, 27
nevòlni -a -o sam. ubogi, revni: No vezdáj vi nevolni BKM 1789, 10; Nevolni, vüpajte ſze BRM 1823, 5; 'Zelejnye ti nevolni poſzlüjhnes, Goſzpodne KŠ 1754, 181; Szpoumente ſze i znevolni KŠ 1771, 697; Obeſzelitel nevolnih BKM 1789, 132; i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8; Vlomi lacsnomi tvoj krüh, i nevolne potepéne pelaj KŠ 1754, 169; Te lacsne, vbouge, nevolne, Zdobrim je on napuno BKM 1789, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèzahválen -lna -o prid. nehvaležen: kak ſzem ne zahválen bio KŠ 1754, 225; ka bi jasz gda nezahválen bio za tvoje dári KM 1783, 152; Ali nezahválen ne boj za té dári BKM 1789, 237; Nezahválni cslovik, kaj ſzi ſze ſzpozábo SŠ 1796, 105; i oſztavo je lübléni Zvelicſiteo to nezahválno lüſztvo KM 1796, 99; Od nezahválnoga ſzvejta, To ſzmrt je ſztrpo brezi grejha BKM 1789, 85; i obari náſz, da ne bomo nezahválni KŠ 1771, 841
nèzahválni -a -o sam. nehvaležni: Ar je on dobrotiven ktim nezahválnim i hüdim KŠ 1771, 185

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

niháti -ám dov.
1. pustiti, prepustiti: ártiga neſche Boug brezi kaſtige niháti, ſteri goder nyegovo ſzvéto imé jemlés uu tvoja vüſzta TF 1715, 13; brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; ſteri bi zapovidávao, ka nám je csiniti ali niháti KŠ 1771, 435; Mér nihám vám KŠ 1771, 315; je Jezus erkao nyemi: niháj zdaj KŠ 1771, 10; niháj zdaj KM 1796, 95; Niháj, niháj BKM 1789, 454; Nihájte je: ſzlejpi voji ſzo ti ſzlejpi KŠ 1771, 50; Náj’te mô'ze devojke AIP 1876, br. 1, 1; ſztáre peſzmi ſzem navéksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; Jaſz ſzam vám példi nihao KŠ 1771, 18; Csi szi ga gli malo ménsega nihao od angelov TA 1848, 7; I niháo je je, i odiſao je KŠ 1771, 53; za volo mirovcsine je niháo na Lota, naj bi ſzi meſzto odebrao KM 1796, 16; szvojim Magyarom je tudi malo pokoja niháo KOJ 1848, 9; I dotekno ſze je nyé roké, i nihála jo je tréslika KŠ 1771, 25; ino ſzmo tá niháli otrocsjo ſálo TF 1715, 8
2. zapustiti: Nihá je Judeo, i odiſao je páli vu Galileo KŠ 1771, 274
niháti se -ám se
1. pustiti se, prepustiti se: Ovo nihá ſze vám hi'za vaſa püſzta KŠ 1771, 78; Pregányamo ſze, ali ne nihámo ſze KŠ 1771, 535
2. prepustiti se komu, zanesti se na koga: Jaſz ſzam ſze nihao na Bogá BKM 1789, 409; Nihám ſze veſz na tébe BKM 1789, 404; Jaſz ſzam ſze niháo na Bogá SŠ 1796, 142; Na Bo'zo volo nihájmo ſze BRM 1823, 131
nihávši -a -e ko je pustil: Teda, nihávſi to lüſztvo, ſou je vu hi'zo Jezus KŠ 1771, 45; da na sztoli nihávsi ostijo KOJ 1914, 150
niháni -a -o puščen, prepuščen: i niháni je Jezus ſzám i ta 'zena KŠ 1771, 292; Stera je pa zaiſztino vdovicza i ſzáma nihána KŠ 1771, 640; Bocskai Stevani je pa niháno Erdélszko KOJ 1848, 87; Dovicze i ſziroute, Ki ſzo li na te niháni BKM 1789, 294; Naj vecs nej cslovecsim 'zelám, nego Bo'zoj vouli to niháno vu tejli vrejmen 'zivé KŠ 1771, 710

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

njègov -a -o svoj. zaim.
1. njegov, izraža svojino bitja, osebe ali stvari: nyagov AIN 1876, 34; i bej'sao je 's-nyim i nyegov kony KM 1790, 18; obráz nyegov gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; i špikasti njegov nos ne samo dobro vohalo AI 1878, 10; ino nyegovo králeſztvo knám priti bránio TF 1715, 28; Ne poſelei ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; naſſega bliſnyega, ali ſivincseta nyegovoga od nyega ne odtühili TF 1715, 17; vö je vr'ze i 'znyegovoga trbüha je vö zgoni KŠ 1754, 51; kako i ſnyegovoga ſzvétoga Teila SM 1747, 39; Csüti dás nyegov glász KAJ 1848, 5; na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; nyegovo hi'so je povéksao SIZ 1807, 4; ka ſzo nyegovo tejlo kſzebi doubili KŠ 1771, 101; Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; Nyegovo mrtvo tejlo ſzlüſio nyemi vu nyegovom Templomi SM 1747, 31; tam ſzidi na deſzniczi nyegovoi TF 1715, 22; mámo mi Odküplenye po nygovoi kervi SM 1747, 21; vnyegovom ſzerczi ſzvéti Duh zdisse SM 1747, 82; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; Sz. Düjh, ka ſze nyegovi vüſzt Düjh zové KŠ 1754, 123; vsza szo rôk nyegovi delo KAJ 1848, 6; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove Kriſztusa KŠ 1754, 131; Duso preporácsaj v-nyeg’ve roké SŠ 1796, 11; Zide vám zdrávje pod perotájh nyegovi SŠ 1796, 23
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi: Nyegov czio je pokázati, ka je KŠ 1771, 102; I vo je ziſao gláſz nyegov vu vſzo Sirio KŠ 1771, 12; Nyegov be'zaj je od Ocsé Do pekla BKM 1789, 20; Toje nyegova vola TF 1715, 28; ino nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; ino nyegova vöra opomina KŠ 1754, 41; Jeli sze je vsza nyegva miloszcsa zmenkala TA 1848, 61; Rú'zna je tu nyegva hodba KAJ 1848, 105; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; Ka nam valá nyegvo trplejnye BKM 1789, 259; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8; Odkud znás .. Snyegovoga ſzvétoga Evangelioma TF 1715, 39; nyegova iména zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Czio nyegovoga piſzanya je pokázati KŠ 1771, 3 (B2a); naj sze i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; i vudnye od nyegove právde ſze ſzpomina SM 1747, 92; ka je 'znyegove rejcſi nasztavleni KŠ 1754, 7a; Ár je dobro nyegovomi iméni popejvati BKM 1789, 8; Na nyegovo priſeſzno Diko SM 1747, 37; ali nyegovo moucs zataijo KŠ 1754, 20; Recs nyegovo bogajte BRM 1823, 8; stero je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4; tudi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; vſze nyegovo preſztoplenyé na dobro tolmacſili TF 1715, 16; nyegovo ſzrecso naprej pomága SIZ 1807, 7; To zmo'znoſzt nyegovo szká'ze BRM 1823, 10; Dabi mi vnyegovom králeſztvi 'ziveli KŠ 1754, 119; ſzem vu nyegovom iméni okerſchen TF 1715, 10; ár vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ka ſze vu nyegovoj ſz. rejcsi od nyega právi KŠ 1754, 16; sze naj po nyagovoj 'zeli delo oprávi AIN 1876, 63; 'znyegovim ſztvorjejnyem neſzpodobno 'ziveti KŠ 1754, 19; inoje ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Žnyegovov pomočjov je lehko vse BJ 1886, 3
3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; nas odkupitel nyegov drági ſzin Bog SM 1747, 84; Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; I ozdravo je ſzluga nyegov KŠ 1771, 25; Nyegov brat je knyemi kricsao KM 1790, 20; kakti nyegov pomocsnik SIZ 1807, 10; nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Ne poſelei ni ſzlusbenicze nyegove TF 1715, 17; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Tebi Sini nyegovomi BRM 1823, 2; lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; proti Krisztusi nyegvomi TA 1848, 3; vzéo je to dejte, i mater nyegovo KŠ 1771, 8; uu ſzinki nyegovom jedinom TF 1715, 22; vorjem Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom SM 1747, 44; jedinom nyegovom Szini KMK 1780, 7; i naſse tüvárostvo nai bode z-Oczom, ino ſnyegovim ſzinom SM 1747, 19; zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; ino ſzmo nyegovi nepriátelje KŠ 1754, 37; priſztoupili ſzo knyemi vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 13; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; je on gucſo nyegovim ſzinkom BKM 1789, 17; je pa poroudo brate nyegove KŠ 1771, 5; od koga bole dománye nyegove KŠ 1771, 33; i po nyegovi Apoſztoláj po vſzem ſzvejti prejdgano KŠ 1754, 9b; Med drügimi nyegovimi vnükmi vrejden je ſzpominanya KM 1796, 10
4. izraža izhajanje od bitja ali stvari: drejvo dobro, i ſzád nyegov dober KŠ 1771, 40; i ſzpoberéjo ſzkráleſztva nyegovoga vſze ſzpáke KŠ 1771, 45; poganye morejo prêdti z zemlé nyegove TA 1848, 9; Tejlo pa nyegovoj materi zemli SŠ 1796, 6; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo KŠ 1771, 7; ino vnyegovom Orſzági TF 1715, 22; Hválte Goſzpodna nyegovi angyelje KŠ 1754, 94; kak ſzo nezgrüntane poti nyegove KŠ 1754, 88; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; ino pouleg nyegovi zapouvidi ravnajmo KŠ 1771, 68; vſteri je náj vecs csud nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; i nigdár ſze ne ſzpozábi 's-nyegovi dárov KM 1783, 4; bode zadovolnoſzt za nyegove grejhe SM 1747, 61; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; nyegove naj bougse ricsi preobrácsamo KŠ 1754, 56; rávne cſinte ſzteze nyegove KŠ 1771, 9; i na nyegove áldove ſze je nej zgledno KM 1796, 8; i po nyegovi ranai ſzmo mi zvrácſeni SM 1747, 12; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; fticze ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; i vu vſzej krajinai nyegovi KŠ 1771, 8; ino pod nyegovimi perotami ABC 1725, A7a; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; Niki pred nyegovimi mecsi szpovújdejo KOJ 1848, 4
njègov -a -o sam. njegov: zná Goſzpoud, ſteri ſzo nyegovi KŠ 1754, 130; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; i nyegove naprej vzemem BKM 1789, 8b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

njìhov -a -o svoj. zaim.
1. njihov, izraža svojino skupine bitij, oseb: övék (nyihov) AIN 1876, 34; ino ſzo nyihov gvánt práli SM 1747, 31; szo nyihovo zemlo oszvojili KOJ 1848, 7; Od ſzviny nyihovi KŠ 1771, 24; naj odide 'znyihovih krajin KŠ 1771, 27; varasé nyihove szi razvrgao TA 1848, 7; Jezus vucsécſi vu ſzpráviſcsaj nyihovi KŠ 1771, 12
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: i ogen nyihov ſze ne vgaſzi KŠ 1754, 145; geto je od Bogá nyihov Jezik zmejsani KOJ 1833, IX; kákſaje nyihova zla volja TF 1715, 28; ſtero je nej nyihova, nego Kriſztuseva, cséſzt KŠ 1754, 12; Vsze povszéd ſze ſzvejti, Nyihova rejcs veszéla BKM 1789, 2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; Ka razlocsáva Nyihovo notrejsnye i vünejsnye delo KŠ 1754, 92; ár je nyihovo Králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 13; vönie verzi za nyihovoga pregresenyá vollo TF 1715, A7b; po nenávednoſzti, vterditoſzti nyihovoga ſzerczá SM 1747, 7; naj ſze i ti nyé 'znyihovoga piszma vcsis KŠ 1754, 9b; geto ſztoga nyihovoga dela ſzhája eto, dabi ſz. piſzmo nebi bilou popolno KŠ 1771, A3a; Da Boug krüh do nyihove ſzmerti TF 1715, 28; Zrok ete nyihove Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; Czaszar sze zaprvá nyihove neprestetlive vno'sine zboji KOJ 1848, 9; 'selejo, ka bi nyihov Jezik polübili KOJ 1833, VIII; ino za nyihovo voljo da nám nai nezadersi TF 1715, 29; na nyihovo videjnye v-Nébo je zasztoupo KM 1783, 52; Ar, csi odpüſztite lidém preſztoplenyé nyihovo KŠ 1771, 19; da niſcse vu nyihovoj cſiſztoucſi nemore dvojiti KŠ 1771, A3b; 'zelejo znyihovim ponácsisanyem podsztavo zdignoti AI 1875, kaz. br. 2; vſze grejhe kcsaſzi 'znyihovov kaſtigov vréd KŠ 1754, 135; akoſze ſznyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; Ar on to lüſztvo zvelicſi od nyihovi grehov SM 1747, 10; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyihovi KŠ 1754, 99; koterimkoli nyihove greihe odpüſztite TF 1715, 34; grehe nyihove je nei racsunal SM 1747, 16; i neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; I vido je Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 28; Csi pa ne odpüſztite lidém preſztoplenyá nyihova KŠ 1771, 19; ino vu nyihovi ſzerczáj lübézen pobuditi SIZ 1807, 8
3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: ino bodem nyihov Bog, i onih moih ſzinove SM 1747, 18; Nyihov zvelicſitel ſzám ſzi BKM 1789, 4; etoj velikoj nevôli je nyihov lastiven sin zrok bil BJ 1886, 9; od ki ſzmo vkradnoli, ali nyihovoj 'zlájhti KŠ 1754, 53; Sto ſzo nyihovi Otroczi KŠ 1754, 31; Vnougi, kak i nyihovi trijé Kapitánje KOJ 1848, 9; nego i ednoga nyihovih vojov vlouvo KOJ 1848, 8; tak, da ſze zdaj nám nyihovim ſzinom ſzkumina KŠ 1771, 4a; záto jih more lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
4. izraža izhajanje od česa: drevje .. na nyuvi vekaj so spevne ftice gnezdile BJ 1886, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nòtri djánje ~ -a s položitev: Mojga tejla vu to zemlo notri djányem, Ne 'saloſztim ſze jaſz nad raſzipávanyem SŠ 1796, 60

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nòtri ìti ~ ìdem nedov. iti v kaj: Ali kakda more ſto notri idti vu hi'zo toga mocnoga KŠ 1771, 39; ka nám je potrejbno notri idti vu králeſztvo Bo'ze KM 1783, 217; ni jasz ne'zelêm k tebi notriidti KAJ 1870, 24; Vi ſzami notri nejdete KŠ 1771, 76; Ti pa idi notri vkámro tvojo KŠ 1771, 18; Idite notri po teſzni vrátaj KŠ 1771, 22; Nejdi notri na ſzoudbo ſz-tvojim ſzlugom KM 1783, 208; Nebode vſzáki notri ſou vu králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 23; Vſterokoli meſzto pa bodete notri sli KŠ 1771, 32; Gda pa bi notri sla Herodiáſeva csi KŠ 1754, 45
nòtri idóuči ~ -a ~ -e gredoč noter: notri idoucsi prijao jo je za rokou KŠ 1771, 30; Notriidôcsa k-ednomi .. vért, erkla szta KAJ 1870, 133; I notri idoucsi vu ládjo prisli ſzo prejk mourja KŠ 1771, 283; Vi niti notri idoucse, ne piſztite notri idti KŠ 1771, 76
nòtri idóuči ~ -a ~ -e sam. prihajajoči: Nej to notri idoucse vu vüſzta, oſzkruni csloveka KŠ 1771, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nóuvi in nóvi -a -o prid.
1. nov, nedavno nastal, narejen: Varas je nôvi AIN 1876, 12; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; niszter nevé drugo pomôcs, kak dácso gorizdignoti i nôvi dug naréditi AI 1875, kaz. br. 2; I dao je vu vüszta moja nôvo peszem KAJ 1848, II; Niti ne vlejvajo nouvo vino vu ſztáro poſzoudo KŠ 1771, 29; Katanszko soulo v-nouvommeszti je vouscsila KOJ 1848, 11; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; za steri dú'znoſzti volo ſzebé ti nouvi hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; Novi mertüki leh'zési bodo v racsuni AI 1875, kaz. br. 6; Pri ſterih eto nájdes ali ſzo nouve [pesmi], ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; ſze ti nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, 11; nôve peszmene knige BRM 1823, I; Nôve knige cstenyá KAJ 1870, 3; Pri zdávanyi nôvi Hi'znikov BRM 1823, VIII; dobre knige .. Goszpon, ki szo szi vszáko leto nikelko nouvih priszkrbeli KOJ 1845, 5; Od nôvi mertükov AI 1875, kaz. br. 6; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1845, 6; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Skéri nôvih mertükom szo na nôve iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6
2. ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega: Ino vſzáki dén nouvi cslovik naprei priti TF 1715, 33; ete pehár je Nouvi Zákon vu mojoj krvi KŠ 1754, 202; geto je Nouvi Zákon na Siriánſzki jezik obrnyeni KŠ 1771, A5a; Nouvi Gráduvál BKM 1789, 1; Nôvi klafter sze od nyih za méter imenüvo AI 1875, kaz. br. 6; Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti BKM 1789, 3; kama ſzliſsio c) Nouvo porodjeinye SM 1747, 36; naj bodete nouvo tiſztou KŠ 1771, 498; dokecs nôvo racsunanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6; eto je pehár nouvoga Testamentoma KŠ 1754, 39; ze ſzame miloſche po koupeli novoga rodgyenyá TF 1715, 33; i vſzi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Mámo tak Sztároga, kak nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; Sztároga, i Nouvoga Testamentoma szvéte histórie KM 1796, (1); Poleg právde vszákoga novoga szpráviscsa AI 1875, kaz. br. 1; Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; i dujh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Truber Nouvi Zákon vo dáo KŠ 1771, A6a; zdaj vete nouvi réd poſztávlene nahájajo BKM 1789, 1; pri odebéranyi nouvoga Skolnika priporácsam KOJ 1845, 5; dám vam ſzrczé nouvo KŠ 1754, 96; tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; Tak i vu Nouvom Zákoni je Kriſztus li dvej naſztavo KŠ 1754, 185; vu Nouvom Zákoni czejlo obdr'zao KŠ 1771, A2b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; ni ti nouvi vezdásnyi ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A3b; ka ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dao KŠ 1754, 5b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771
3. v zvezah: nouvi svetek celodnevno češčenje: Tiszti dén szo nasi Szlovenje szvetíli ino nyemi pravili “Nouvi szvétek” KOJ 1914, 151;
novo leto novo leto: Nôvoga leta peszmi KAJ 1848, V; Na nôvo leto BRM 1823, V; Po novom leti szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8
nóuvi -a -o sam. novi: prouti tomi nikaj nouvoga zdr'záva KŠ 1754, 5a; ovo vſza ſzo nouva vcsinyena KŠ 1771, 537; ſteri vö mecse zkincsa ſzvojega nouva ino ſztára KŠ 1771, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obàrvati obàrjem dov. obvarovati: Dai dabi Vöro mogel obarvati SM 1747, 53; Moremo ſze mi od táksega obarvati KŠ 1754, 158; kaj je zmo'zen to pri nyem doli djáno meni obarvati KŠ 1771, 648; I dönok obarvati nêznao Nyega KAJ 1848, 4; daj da jasz tebé obarjem KŠ 1754, 235; Mo düso Ti jo obarjes KŠ 1754, 270; Vkoterom obarjes, Ti devſztva tvojega BKM 1789, 17; ino vjednoi právoi vöri obderſi ino obarje TF 1715, 23; Molimo Boga, da on nasse Düse obaruie od zla SM 1747, 84; Goſzpoud, ſteri potrdi váſz i obarje od hüdoga KŠ 1754, 163; Moj Boug Obarje mi vſze csonticze BKM 1789, 411; Ali náz obari od vſzega hüdoga TF 1715, 25; Proszim tebé, da mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; Ali náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; Proſzimo tebe, obarui náſz tve verne SM 1747, 87; Boug obari! KŠ 1754, 204; erkli ſzo: obari Boug KŠ 1771, 239; Goszpodne, ino me milosztivno obari, naj ſze KM 1783, 3; Obari mi düſo BKM 1789, 369; Obaruj náſz tve vörne BKM 1789, 47; Obari ga Bôg na vek i veke TA 1848, 39; naj náſz od toga obarje KŠ 1754, 158; Tejlo Jezuſſa naj obarje düso mojo KM 1783, 156; Naj obarje nase düse SŠ 1796, 103; Proſzimo, da bi náz Boug obarvau TF 1715, 30; Stera ſzi meni dáo, obarvao ſzam je KŠ 1771, 323; Hválo dájem Tebi, ka ſzi ti mené od vſzeih nevol obarvau TF 1715, 45; kai szi mené od vszega hüdoga obaruval ABC 1725, A5b; kai ſzi mené od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; ſzi ti mené obarval SM 1747, 43; ka ſzi ti náſz od pogibeli obarvao KŠ 1754, 223; ſzi mojo düso od pogibeli obarvao KM 1783, 6; Kaj ſzi mene obaruvao BKM 1789, 362; nego je li ouſzmoga Noa obarvao KŠ 1771, 719
obarvajóuči -a -e obvarujoč: i csereſz etoga dnéva od neſzrecse, ino pogibeli obarvajoucsi mené ſzi 'sivoga obdr'sao KMK 1780, 103
obàrjeni -a -o obvarovan: Da tak mi vſzi obarjeni Bodemo BKM 1789, 380

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

občǘtiti -im dov. občutiti, začutiti: Ovo, jasz z-boleznim szrdczom Obcsütim bremen moje KAJ 1848, 150; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10; Z-jezikom kostávamo, 'z-nyim obcsütimo KAJ 1870, 32; Premecsi, obcsüti Prav nyé môcs bo'zanszko KAJ 1848, 134; Bogátczi, tô obcsütte, I zmécste sze v-szrdczi KAJ 1848, 287
občütéči -a -e čuteč: Trepecsem i czagam, Obcsütécs grêhe moje KAJ 1848, 149

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obdrǘgim prisl. drugič: Petra i Andráſa je obdrügim k-ſzebi pouzvao KM 1796, 98; Obdrügim, naj ſze csüdijemo nad onov dobroutov KM 1796, 13; Obdrügim, naſztávleno je to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 24; Obdrügim, Csi sze rejcs z-krátkov literov a ali e szkoncsa KOJ 1833, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obdržàti tudi obderžàti -ím dov.
1. obdržati, ohraniti koga, kaj v določenem odnosu: Steroga ſzam pri ſzebi ſteo obdr'zati KŠ 1771, 665; Goſzpoud ga je nej ſteo obdr'sati KM 1790, 36; Ptühinszke .. litere i obdr'sijo vu vogrszkom jeziki szvoj prirodni glász KOJ 1833, 5; tákſo moucs ino vládanye je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; komaj ſzmo obdr'zali csún KŠ 1771, 425; obcsine lidi ſzo pa tak obdr'sale, kak ſzluge KM 1790, 92
2. narediti, da kaj ne preide v last drugega: ino kre Une vodé falat zemlé szi obdr'si KOJ 1848, 116; szo velki tao Panonie od Obtüja za szébe obder'sali KOJ 1914, 101
3. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: Etiva szta csészt szvojo nadu'ze obdr'zala AIP 1876, br. 1, 5
4. obhajati: gosztüvanye je z-velikov précimbov obdr'zo AI 1875, br. 1, 4
5. izpolniti: Jeli moremo mi obderſati Bosjo zápoved TF 1715, 18; Obecsano rêcs obdr'zati – postenyé AIP 1876, br. 5, 5; i záto vszako právdo vszáki pörgar obdr'zati more AI 1875, kaz. br. 3; Deſzetere Bosje Zapovedi, stere ſzem jaſz nei obderſal SM 1747, 37; Jelie Bog tou ſzvoje nazveizcſanyé obdersal SM 1747, 9; Károl i obdr'sao je ſzvojo oblübo KM 1790, 58; neg’ mi vupanye ſzpravo, Kou vſzigdár pri meni obdr'zo SŠ 1796, 72; Moie zapoveidi neiſzte obdersali SM 1747, 84
6. ohraniti, obvarovati: Ah dai mi eto Priloſenye (Zálog) dokoncza ſitka mojega obderſati SM 1747, 52; Zná Goſzpoud te nepravicsne obdr'zati KŠ 1771, 763; naj vſze obdr'zim KŠ 1771, 285; Toga poti ti obdersis SM 1747, 85; Da i nász vu tvojoj ſz. ſzlü'sbi obdr'sis KM 1783, 97; da rejſis i verne obdr'zis BKM 1789, 2; ino vjednoi právoi vori obderſi ino obarje TF 1715, 23; Szvétoga Dühá, steri náſz obdersi SM 1747, 35; Kriſztus one, ki ſzo zapiſzani, obdr'zi KŠ 1771, 763; ka Goſzpodin Boug vſze 's-nyim vu ládji bodoucse lüſztvo obdr'ſi KM 1796, 130; Jezik je ono, stero nász v nyem obdr'si KOJ 1833, VIII; nakonczi da dönok obládamo, ino boy obderſimo TF 1715, 30; Csiſztoutsa ino pravicza obdersio mené SM 1747, 94; csi vüpazen obdr'zimo KŠ 1771, 675; Obdersi nám tudi nasse roditele ABC 1725, A6b; obdr'zi je od nepriátela KŠ 1771, 824; Obdr'zi me vtoj vori BKM 1789, 7; oh Jezus moj! V-toj miſzli me obdr'si SŠ 1796, 137; to dobro obdr'zite KŠ 1771, 623; Szina poſzlao, Nego dabi ga obdr'zo BKM 1789, 30; Boug je mené vu právoi vöri poſzveito ino obderſao TF 1715, 23; kaj je ſzvojo ſz. rejcs csiſzto obdr'zao KŠ 1771, A2b; I mené nyegova miloszt, Je obdr'zála zmo'znoszt BKM 1789, 16
obdržàti se -ím se
1. ohraniti se, obvarovati se: Tou potribüje, dabi natom bili, kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obderſala TF 1715, 17; I proszi ga trôst, gda nevolo trpis, da sze obdr'zis KAJ 1848, 198; ka ſze vas düh nedú'zno obdr'zi KŠ 1771, 632; zmérjeni ſze obdr'zimo po 'zitki nyegvom KŠ 1771, 457
2. ostati v določenem stanju: Paveo ſze obdr'zi vu Czezárii KŠ 1771, 419; Dönok vſzi ſze obdr'zijo KŠ 1771
3. biti, opraviti se: nôvoga szpráviscsa prvo szedsztvo sze more obdr'zati AI 1875, kaz. br. 1; Zdasnyega orszácskoga szpráviscsa prvo szedsztvo sze 30-toga mésnyeka obdr'zalo AI 1875, kaz. br. 1
obdržáni -a -o
1. opravljen, prirejen: poszlaniksztva szedsztvo je vu Becsi obdr'záno AI 1875, br. 1, 1; V-etom vrêmeni plési nedo obdr'záni AIP 1876, br. 2, 1
2. ohranjen: ſz. piſzmo je czejli i csiſzto obdr'záno KŠ 1771, A2b; Da ſcsukano tu to tejlo, Bode obdr'zano k'zitki BKM 1789, 250

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obdržávati tudi obderžávati -am nedov.
1. izpolnjevati: naszledüvajoucse regule szo meli vucseniczke obdr'sávati KOJ 1848, 8; Zapouvidi .. I lüsztvi vö dati mocsno zapovedao, Ki je obdr'sáva, on scsé 'sitek meti KM 1783, 274; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obderſávajo TF 1715, 18; ino moje zapouvidi obdersávajo SM 1747, 46; Prepovejdane poſztne dnéve obdr'sávaj KMS 1780, A5; Prepovejdane poſztne dnéve obdr'sávaj KMK 1780, 55; Prepovejdane poſztne dnéve obdr'sávaj KM 1790, 111; Kak ſzem jaſz obdr'závao Bo'zo právdo BRM 1823, 12
2. opravljati, prirejati: Szedsztva vu ednom leti v-Becsi, vu drügom leti v-Buda-Pesti obdr'záva AI 1875, br. 1, 1
3. ohranjati: ki ſzliſavſi to rejcs, obdr'závajo jo KŠ 1771, 19
obdržávati se -am se
1. izpolnjevati se: je szpiszao Verböczi ono právdeno Knigo, stera sze itak obdr'sáva KOJ 1848, 72
2. vzdrževati se, ohranjati se: Vſzega 'zitka Ocsa! Po Tebi ſze obdr'závam BRM 1823, 454
3. biti, opravljati se: szedsztva szo sze nê obdr'z’vale AIP 1876, br. 6, 3
obdèržavši -a -e ko je ohranil: tou navcſivſi ino dobro vu naſſoi pámeti obderſavſi TF 1715, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obeseljávanje -a s razveselitev, tolažba: Ár radoſzti mámo doſzta i obeſzeljávanya KŠ 1771, 665; lidém gucsi na obeſzeljávanye KŠ 1771, 517; Ali to obládanye, Dá obeſzeljávanye BRM 1823, 347; Ki náſz obeſzeljáva vu vſzoj nevouli, da bi mi mogli obeſzeljávati po obeſzeljávanyi, ſzkim ſze i mi od Bogá obeſzeljávamo BRM 1823, 529

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obìlen -lna -o prid.
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obládati -am dov. premagati, obvladati: da mi .. grejhom prouti ſztáti i nyé obládati moremo KŠ 1754, 116; Dáj mi nouvo moucs, ſzkoterov Obládam nepriátelov KŠ 1754, 259; protivnike zjednim ti stouih obladas SM 1747, 85; vrági, ſzvejti i tejli vſzigdár prouti ſztánes i obládas KŠ 1754, 12a; Poglavnik ſzveita .. on náſz ne obláda SM 1747, 79; Vſze premága (obláda) te ſzveit SM 1747; Vſze narodjeno od Bogá obláda ete ſzvejt KŠ 1754, 84; Csi pa mocsnejſi od nyega, pridoucſi, ga obláda BKM 1789, 207; nakonczi da dönok obládamo, ino boy obderſimo TF 1715, 30; Tejlo i ſzvejt obládamo BKM 1789, 6; nego bole to hüdo zdobrim obládaj KŠ 1754, 72; Obládaj vſze vtvojem tejli BKM 1789, 20; i vſze dobro dokoncsate, ino obládate SM 1747, 27; Naj je obládamo i vitéziemo KŠ 1754, 174; jaſz ſzam obládao te ſzvejt KŠ 1771, 322; ti ſzi Satana obladal SM 1747, 67; I nato ſzmrt za náſz obládo BKM 1789, 6; Piſem, kaj ſzte obládali toga hüdoga KŠ 1771, 728
obládati se -am se biti premagan: ne obládajſze od hüdoga KŠ 1754, 72; Ne obládaj ſze od hüdoga KŠ 1771, 477
obladajóuči -a -e zmagoslaven, zmagujoč: Jezus Názarenszki, Kráo 'Sidovszki! ete obládajoucſi Titulus me naj bráni od vszega hüdoga KM 1783, 175; Kakda ſze dili tá mati czérkev? Na vojſzküvajoucso i obládajoucso KŠ 1754, 130
obládavši -a -e ko je premagal, obvladal: Hitri Králi Szve orſzáge raſzprévſztrvsi vnouge obládavsi SŠ 1796, 126
obládani -a -o premagan: Gda je obládani od Filiſzteuſſov, preſzmekno ſze je KM 1796, 59; i nyegova vojſzka je obládana KM 1796, 71; Oni, ki ſzo bili protivniczke meni, vſzi ſzo óbládani BKM 1789, 311; Tak nam On dá vernoszti nájem .. Na czili obládani môk KAJ 1848, 111
obládani -a -o sam. premagani: ki je zvrácso vſze obládane od vrága KŠ 1771, 374

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obléiči tudi obléjčti tudi oblíči -čém dov.
1. obleči: Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; Ki ga kak gvant na ſzé oblicsé BKM 1789, 258; i dvej ſzüknyi ſzi ne oblicséjo KŠ 1771, 118
2. prevzeti kaj, utelesiti: Ka ſze vám prisztája I oblejcsi nouvoga csloveka KŠ 1771, 582; Ár je potrejbno, naj to mrtelno oblicsé nemrtelnoſzt KŠ 1771, 524; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; Na ſzé ſzam Jezusa oblejko SŠ 1796, 146; Nase ſzirmastvo ſzi na ſzé oblejko BKM 1789, 37; Csloveſztvo na ſzé oblejko BKM 1789, 56; ſzta vraj'zi kejp oblekla KŠ 1754, 96; Kriſztuſa ſzte oblekli KŠ 1771, 563; I oblekli ſzte toga nouvoga ponovlenoga KŠ 1754, 608; Ino oblejczi toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 97; i oblejczmo ro'zjé ſzvetloſzti KŠ 1771, 478; I oblejcste toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 191; Oblejczte záto csrejva miloſztivnoſzti KŠ 1771, 608; Nego oblejczte Goſzpon Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 479; Kriſztusa ſzte oblekli KŠ 1754, 190
obléjči se -čém se utelesiti se: vu moje tejlo ſzi ſze oblejkao KŠ 1754, 237; Rejcs ſze je vtejlo oblejkla BKM 1789
oblèčeni -a -o oblečen: Herodes, oblecseni v-králeſzkom gvanti KŠ 1771, 380; csloveka, ki je nej bio oblecseni z gvantom goſztüvanya KŠ 1771, 72; 'zivém Oblecſeni vu dike, Do pét ſzüknyo preveliko BKM 1789, 107; nedosztojno po páverszkom oblecseni KOJ 1845, 5; Jeli csloveka vmejhkom gvánti oblecsenoga KŠ 1771, 35; i na ſpot vu bejli gvant oblecsenoga je nazáj poſzlao k-Pilátuſſi KM 1796, 108; Csiſze li oblecseni, i nej nági, nájdemo KŠ 1771, 536; Vszáki more dosztojno oblecseni v-solo priti KOJ 1845, 8; ká ſzo lüdjé tak lepô oblecseni bili KAJ 1870, 117; pren. Od vſzuncze oblecsene 'zené KŠ 1771, 787; Vörjem Sziná Bo'sega vu Cslovecsánſzko Tejlo oblecsenoga KM 1783, 142; dokecs ne bodte oblecseni zmo'znoſztyom od viſzine KŠ 1771, 258; vnasega Kriſztusa po vöri ſzmo oblecseni BKM 1789, 225; Sztaite záto oblecseni ſztem perſznim ſelezom te pravde SM 1747, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obnòrjeni -a -o prid. znorel, blazen: Korán tô zapovê, ka za obnorjenoga caszara dühovnicke neszmijo bogá moliti AIP 1876, br. 9, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obnovlénje -a s obnova, obnovitev: Jáko sze v-kani, ki tô miszli, ka nyemi nê potrêbno vu vérsztvi nikse obnovlenye AIP 1876, br. 9, 8; Jáko sze dr'zi k sztároj návadi, od obnovlênya nescse csüti AIP 1876, br. 9, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obogàtiti -im dov. obogatiti: po gorivzétji nezbrojnih szlovenszkih rejcsih med szvoje szo szvoj szlóki jezik obogatili KOJ 1848, 8
obogàtiti se -im se obogatiti se: Od tisztihmáo sze nemore Bogojina na indasnyi sztán nazáj obogatiti KOJ 1848, 92; csi'zmár, ki sze nikak nê mogo obogatiti szvoje mestrie AIP 1876, br. 1, 6; Nisteri lüdjé krádnejo ino sze obogatijo KOJ 1845, 121; Széchenyi Stevan grof ki je szvojov cêlov mocsjôv na tô delo, naj sze ország obogati AIP 1876, br. 3, 2
obogàtivši -a -e ki je obogatel: liki ſziromáczke, vnouge pa obogativſi KŠ 1771, 539
obogàteni -a -o obogaten: Nasa Szobota pred tém olüdjena, po tr'stvi obogátena KOJ 1848, 50; naj bi trém bratánczom odlocseno delbo prekráto, ár 'snyé obogáteni dnesz vütro nyemi nepriliko bodejo KOJ 1848, 21; obogáteni ino krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obóuji tudi obóji -a -e vrst. zaim. oboj: Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; i na oboujega zdr'závanye opominanye KŠ 1771, 634; i tou obouje prepovidáva KŠ 1754, 19; Farizeuske pa obouje ſzvedocsijo KŠ 1771, 414; Dáo je obouje nazoucsi bodoucsim KMK 1780, 51; Vogrszkiország csi sze scsé obogatiti, tô obôje more vcsiniti AIP 1876, br. 2, 3; tak ſztejm oboujim moremo krſztiti KŠ 1754, 186; ino szo pod oboujoj podobi pricsescsávali KOJ 1848, 52; po nyem mámo prihodbo obouji k-Ocsi KŠ 1771, 577; tejla bodo obouji pa zmo'zna, duhovnai nemrtelna KŠ 1754, 140; obouji Roditelje bi szvojo deczo pohodili KOJ 1833, XVI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obpítanje -a s vprašanje: Csi bi mi tô obôje brezi obpitanya ausztriancov goriposztavili AIP 1876, br. 5, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obrániti -im dov. obraniti, obvarovati: naſz Goſzpon od vſzakoga zla on ſché obraniti SM 1747, 81; Hiti me, Bôg, obrániti TA 1848, 55; hižo je že nemogoče bilo obrániti BJ 1886, 9; Csi gli me greih ſztráſi, Jesus me obráni SM 1747, 76; Moj Jezus, On mené obráni SŠ 1796, 114; ár Jehovah obráni mené TA 1848, 4; I tecsasz nepopüszti, dokecs je 'Znyidva rôk obráni KAJ 1870, 114; ino mené od vſze cſalarie obráni TF 1715, 46; ino mené od csalarie obráni ABC 1725, A5b; moje ſzrczé, ſtero od vſzega hüdoga obráni KM 1783, 1; Goszpodne Bo'se, obráni moje postenyé KOJ 1845, 85; nai náz Boug obráni TF 1715, 30; naj náz od vraj'ze biſznoucse obráni KŠ 1771, 819; Kteroga moucs vel’ka, Naj náſz tak obráni BKM 1789, 18; Boug moj, ki ſzi od necsiſztoga dühá obráno KM 1783, 150
obrániti se -im se obraniti se, obvarovati se: naj moremo od hüda ſze obrániti KM 1783, 260; Z-tém sze nescse obrániti táksi poszlanec, steri AIP 1876, br. 10, 1; To dejte, Pokom ſze te ſzvejt obráni BKM 1789, 25
obránjeni -a -o obranjen, obvarovan: náj mirovno 'ſivémo, i od vszákoga, hüdoga obrányeni tebi ſzlü'ſimo KM 1783, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obráz -a m
1. obraz, prednja stran glave: Vultus Obráz KMS 1780, A7b; Moi obráz je prepadno od ſaloſzti ABC 1725, A8a; obráz nyegov, gléda ta tô, ka je prav TA 1848, 9; ne bojdte, liki ſzkazlivczi, 'zaloſztnoga obráza KŠ 1771, 19; naj z-znójom ſzvojega obráza kruh jej KM 1796, 7; potom obráza drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; Sztvourmo csloveka na nas obráz KŠ 1754, 95; molécsi; da bi mogli viditi vas obráz KŠ 1771, 618; da je na ſzé vzéo Ádama, Sztálnoszt i obráz nyega BKM 1789, 14; Bôg je pozábo, szkrio je obráz szvoj TA 1848, 8; ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); ovo jaſz poſilam angyela mojega pred obrázom tvojim KŠ 1771, 103
2. oblika pojavljanja glede na zunanjost, videz: Ár prejde etoga ſzvejta obráz KŠ 1771, 503; more z-obrásza zemlé potunoti i vogrszki národ KOJ 1833, III; naj bodo priſzpodobni kobrázi Siná nyegovoga KŠ 1771, 466; Ki vu obrázi Bo'zem bodoucsi nej je za ftrgnenyé dr'zao KŠ 1771, 594; Potom pa dvöma 'znyih hodécsima ſzkázao ſze je vu drügom obrázi KŠ 1771, 155; i vido je Ivan Düjha ſzvétoga doli idoucsega v-telovnom obrázi KM 1796, 95; hi'ze bli'znyega ne popajüjmo, niti pod obrázom právde i pravicze KŠ 1754, 59; i püſztili bi csún vu mourje pod tákſim obrázom, liki da bi ſteli kotve vü ftegüvati KŠ 1771, 426

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obrèzati -réžem tudi obréjzati -réjžem dov.
1. obrezati, odrezati kaj od celote: Nojétje szo trdi, csesztô sze morejo obrezati KAJ 1870, 34
2. obredno odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: vlovlenyé 'Zidovov ga obrej'ze KŠ 1771, 631
obrèzati se -réžem se tudi obréjzati se -réjžem se obredno dati se obrezati: je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559; kaj, csi ſze ne obrej'zete ne morete ſze zvelicsati KŠ 1771, 388; ka bi ſze obrezalo to dejte KŠ 1771, 169
obrézani tudi obréjzani -a -o obrezan: Obrezan ſzam ouſzmi dén KŠ 1771, 596; Obrezani je ſto pozváni KŠ 1771, 502; Na ouſzmi dén je on obrejzani BKM 1789, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obrnóuti tudi obernóuti -ém dov.
1. obrniti, spremeniti usmerjenost česa v nasprotno smer: Gdate táblo obrnéjo, teda sze KAJ 1870, 9; pren. Goszpodin Bogh oberni knám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; I tak od iſztine vüha obrnéjo KŠ 1771, 651; tvoiega ſzvétoga licza ne oberni procs od nyega SM 1747, 63; kikoli te vdári na dejſznom tvojem liczi, obrni nyemi i to drügo KŠ 1771, 116; Tve licze na me obrni BKM 1789, 380
2. narediti, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo: on mori neſzrecso obernoti na dobro SM 1747, 70; kibi dela na ſzvoj haſzek obrnouti nemogau KŠ 1771, A5b; Oh bár da bi je mogao na náj lepſi Paradi'som obrnouti KM 1783, 157; On vſzigdár lejho more Neſzrecso obernouti BKM 1789, 240; zvün ſzébe na koj drügo mores obrnouti KM 1790, 20; da i obrnés nyih od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; da, na tvoj haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; Ti Goſzpodne? lejhko vſza eta na dobro obrnés KM 1790, 40; Nebeſzki Otsa I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; I vnouge z-ſzinouv Izraelſzki obrné knyihovomi Goſzpodni Bougi KŠ 1771, 162; On vſzo 'zaloſzt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá na Nedelo ne obrné KM 1796, 4; Vöra, ſz-ſterov Kriſztuſa na nas haſzek obrnémo KŠ 1754, 79; Ti ſzi na dobro obrno tvoje pejneze KM 1790, 28; i na tou je obrno vſzo szvojo mogoucso ſzkrblivoſzt KM 1790, 42; i tvoio ocsino dobro voljo na mé oberni SM 1747, 59; i obrni nyej na vrásztvo eto mojo teskoucso KŠ 1754, 241; nyim na radoſzt ino haſzek obrni KŠ 1754, 218
3. spremeniti lastnost, bistvo: krüh, ino Vino na Kriſztuſſa Jeuſſa Tejlo, I Krv morejo obrnouti KMK 1780, 85; i máta obláſzt nad vodami, da je obrnéta na krv KŠ 1771, 785; gde je vodou, náj bougse vino obrno KM 1796, 96
4. prevesti: Po eti ide Dalmatin Jüri i czejlo Biblio obrné na Stajerſzki jezik KŠ 1771, A6b; ki ſzo na ſzvoj materno rejcs ſz. piſzmo obrnoli KŠ 1771, A6a
obrnóuti se tudi obernóuti se -ém se
1. obrniti se, spremeniti smer, položaj: obrné ſze med lüſztvom i ercsé KŠ 1771, 116; Ki te proſzi, ne obrni ſe od nyega KŠ 1771, 17; obrniſze imeni vu mojoj dvojnoſzti KŠ 1754, 236; I obrno ſzam ſze, da bi vido te gláſz KŠ 1771, 768; I eta erkoucsa obrnoula ſze je KŠ 1771, 332; Naj ſze nazáj obrnéjo, i oszramotijo, ki scséjo meni hüdo KM 1783, 98
2. spremeniti lastnost, bistvo: Ne obrnéſze krüh i vino na Kriſztuſevo tejlo i krv KŠ 1754, 204; ſzo ſze vodé na krv obrnole KM 1796, 34
3. izraža prehod v novo stanje: ali 'zaloſzt vaſa ſze obrné na radoſzt KŠ 1771, 320; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; csi ſze ne obrnéte i bodete, liki decza KŠ 1771, 58; obernisze Goſzpodne, ino obráni moio Dusso ABC 1725, A8a; ſzmej vas ſze naj na placs obrné KŠ 1771, 751; naj ſze od eti márnoſzt obrnéte k'zivomi Bougi KŠ 1771, 386; nego nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; ár ſze je dén nagno, ino ſze je na Vecſér oberno SM 1747, 47; i obrnte ſze na vo zbriſzanye grejhov vaſi KŠ 1771, 349; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; glász bio csüti, ka sze Deák Ferenca beté'znoszt na lagoje obrnôlo AIP 1876, br. 2, 1; i obrnoli ſzo ſze ſzrczom ſzvojim vu Egyptom KŠ 1771, 362; obrnoli ſzo ſze na márnogúcsanye KŠ 1771, 634; K-Bougi, od koga ſzmo ſze po grejhi vkraj obrnoli KMK 1780, 67
4. prevesti se: ako biſze katechismus nemſski na naſſ ſzlovenſzki jezik oberno TF 1715, 9
obernóuči -a -e ki se obrne: po ſteroj ſze vſzákomi Bogá bojecsemi ino knyemi po právoi vöri obernoucſemi csloveki greihi odpüſztio TF 1715, 34
obr̀novši -a -e ko se je obrnil: v litero na pred nyouv bodoucsi vküpglasznik obrnovsi KOJ 1833, 51; I obrnovſi ſze kvucsenikom zouſzeb KŠ 1771, 203
obr̀njeni tudi obèrnjeni -a -o
1. obrnjen, usmerjen v nasprotno smer: ár je ta drüga prôti sztêni obrnyena KAJ 1870, 9; doli obernjenov glavov AI 1878, 7; i vſzej ocsi ſzo vu ſzpráviſcsi na nyega bilé obrnyene KŠ 1771, 176; Oči so nyim na vučitela obernjene BJ 1886, 3; Z pêt obrnyeni, i ospotani naj bodo TA 1848, 55
2. usmerjen, kot kaže samostalnik: Tá na blá'zenſztvo obrnyena ſzkrb Bo'za KŠ 1771, A5a; zemla na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5
3. spremenjen glede na lastnost, bistvo: Krüh na ſz. Tejlo obrnyeni KM 1783, 57; Gda bi pa koſtao ſztarisína to na vino obrnyeno vodou KM 1783, 269
4. spreobrnjen: Potom, kak je na krſztsánſzko vöro obrnyeni, je KŠ 1771, 654; kvöri obrnyenoga KŠ 1771, 357; opomina na krſztsánſztvo obrnenye KŠ 1771, 669
5. preveden: na szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, (1); ali ſzo nouve, ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; i niſtere znouvics obrnyene, czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; Vti prvi knigaj je tüdi doſzta lejpi zNemskoga obrnyeni pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odpüstìti tudi odpistìti -ím dov.
1. odpustiti greh, krivdo: On ti tve grejhe ſcsé odpüſztiti BKM 1789, 354; kelikokrát pregresi prouti meni brat moj, odpüſztim nyemi KŠ 1771, 59; Da nám odpüſztis KM 1783, 75; teda odpüſztis ti jálnoſzt moih grehov SM 1747, 95; on meni greihe obiuno odpüſzti TF 1715, 24; onti rad greihe vſze odpüſzti SM 1747, 89; Komi je odpiſzti KŠ 1754, 134; i, csi ſze povrné, odpüſzti nyemi KŠ 1771, 228; Ár Boug grejh, kaſtigo odpüſzti KMK 1780, 80; szamo sze tolvajsztvo neodpüszti KOJ 1845, 121; nyihove greihe odpüſztimo TF 1715, 29; odpüſztimo vſzeh nyegove grehe SM 1747, 63; Tak i mi odpiſztimo KŠ 1754, 170; katerim koli nyihove greihe odpüſztite TF 1715, 34; Csi pa ne odpüſztite lidém preſztoplenyá nyihova KŠ 1771, 19; po ſteroj ſze vſzákomi greihi odpüſztio TF 1715, 34; Odpüſzti nám dugé naſſe TF 1715, 25; odpüſzti meni vsze moie grehe ABC 1725, A5b; od greihov .. odpüſzti mi je Bog SM 1747, 68; I odpüſzti nám dugé naſſe KŠ 1754, 169; Odpüszti mi Goszpodne grejhe moje KM 1783, 3; Odpüſzti nám naſe grejhe BKM 1789, 112; I odpüſzti nám dugé naſſe KM 1790, 109; csi pregrisimo, odpüſzti BRM 1823, 2; odpüſztite, csi kaj máte prouti komi KŠ 1771, 138; Idi! odpüszto szem ti KAJ 1848, 157; i ti ſzi mi odpüſzto nepravicsnoſzt KŠ 1754, 198; i bogácze je odpüſzto prázne KŠ 1771, 165; liki vám je i Kriſztus odpüſzto KŠ 1771, 609; Je pa prázne odpüſzto BKM 1789, 16; Grejhe je nyemi odpüſzto KM 1796, 99; naſzlejdnye je dönok nyemi odpüſzto KM 1796, 30; Jas tebi odpüstim BJ 1886, 6; Jožeki je odpüsto BJ 1886, 6
2. odpustiti dolg: veſz on dug ſzam ti odpüſzto KŠ 1771, 61
3. z besedami ali kretnjo koga odsloviti: onda me zmirom odpüſzti SM 1747, 58; Odpüſzti tak, Goszpodne, ſzlugo tvojega KŠ 1754, 243; erkli ſzo nyemi: odpüſzti lüſztvo KŠ 1771, 197; proſzili ſzo ga: odpüſzti jo KŠ 1771, 51; dokecs bi odpüſzto lüſztvo KŠ 1771, 48; i odpüſztili ſzo je KŠ 1771, 352; i odpüſztili ſzo je KM 1796, 120; i odpüſztili ſzo jo KM 1790, 86
4. zapustiti: Jesussa ne odpüſztim SM 1747, 78; Jezusa neodpüsztim KAJ 1848, 220; je vogerszko Koróno vu Büdino odpüszto KOJ 1848, 115
5. popustiti: Vcsászi-vcsászi velkoga drêva korenyé sze odpüszti AIP 1876, br. 2, 1; Zmržjenca odpüsti BJ 1886, 37
odpüstìti se -ím se biti odslovljen: Oni záto, gda bi ſze odpüſztili, prisli ſzo KŠ 1771, 390
odpǜstivši tudi odpìstivši -a -e odpuščajoč: Bojdte pa med ſzebov priaznivi, odpüſztivſi eden drugomi KŠ 1754, 41; I odpiſztivſi lüſztvo KŠ 1771, 114; I odpüſztivſi to lüſztvo KŠ 1771, 52
odpǜščeni -a -o
1. odpuščen: Blásen je, steroga jálnoſzt jeſzte odpüscsena SM 1747, 95; Tou ti je odpüscseno BKM 1789, 15; i odpüscséni dúg nezáj ſzebi na glávo ne potegnémo KŠ 1754, 138; kaiſzo nyemi nyegovi greihi odpüſcheni TF 1715, 36; Po nyem ſzo nam grehi odpuscheni SM 1747, 87; komi ſzo grejhi odpüscseni KŠ 1754, 138; velim tebi: odpüſcseni ſzo nyé vnougi grejhi KŠ 1771, 191; kim ſzo odpüſcsene nepravednoſzti KŠ 1771, 455; po nyem ſzo vnougi naſi, Nám grejhi odpüſcseni BKM 1789, 358
2. odslovljen: i vſzáki, ki odpüscseno od mo'za vzeme, praznüje KŠ 1771, 226; gda bi pa odpüſcseni bili, sli ſzo kſzvojim laſztivnim KŠ 1771, 352

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odstàviti -stávim dov.
1. zapustiti: Vourih je mogao Bécs odsztaviti KOJ 1848, 60; i ete szvejt odsztávi KOJ 1848, 9; Moč nás odstávi BJ 1886, 3; i eto zemlô na veke odstávimo KOJ 1848, 34; za volo sterih jo je odüro i odsztavo KOJ 1845, 79; Kak je Mária Therezia szvejt odsztávila KOJ 1848, 112; szamo szte nyihovo vero odsztavili KOJ 1914, 133; velikási szo ga tudi odsztavili KOJ 1848, 92
2. opustiti: ki szo obecsali lutheransztvo odsztaviti KOJ 1914, 153; ka on tecsasz nemore szvojih návukov odsztaviti KOJ 1845, 61
odstàvivši -a -e
1. ko je zapustil: odsztavivsi Dalmácio domou odfükne KOJ 1848, 51
2. če se opusti: vcsászi szamo ta edna litera obsztáne, vö odsztavivsi nyou szprevájajoucsega glaszníka KOJ 1833, 84
odstávleni -a -o odstavljen: bio bi, kak to odsztávleno od dojke szvoje TA 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odvr̀čti -vr̀žem dov. odvreči, zavreči: Dabi nyé vrejmen odvrcſti mogo BKM 1789, 258; Da tebé naj neodvr'zem KAJ 1848, 198; cſi me ti odvr'ses KM 1783, 145; Bôg szam ga odvr'ze KAJ 1848; Goszpôd národa neodvr'ze TA 1848, 78; da ſze ne oſzramotimo, niti ne odvr'zemo KŠ 1771, 847; csi Bogá odvr'zemo KŠ 1754, 19; ſzvoj ſzad kraj odvr'zejo KŠ 1754, 38; ali nouga tvoja tebé ſzpáka: odſzejkaj jo, i odvrzijo od tébe KŠ 1771, 58; ne odverzi tvoih rok dela SM 1747, 59; Ne odvrzi me KŠ 1754, 254; Ne odvrzi náſz od tébe vö ſztvoje miloſcse BKM 1789, 346; Ne odvrzi me od tvojega licza KM 1783, 49; odvrzmo záto ta dela kmicze BKM 1789, 478; 'saloſzt od-ſzébe od-vr'si SŠ 1796, 78; csesztô szem te odvrgao KAJ 1848, 143; odvrgao je je na dale bole zvidávajoucsi od té pouti BKM 1789, 417; odvrzte hüdo cſinejnye KŠ 1754, 210; Boug je tve grejhe odvrgao SM 1747, 250; nego ſzo ga odvrgli i obrnoli ſzo ſze vu Egyptom BKM 1789, 362; Májo pa ſzoudbo, kaj ſzo to prvo vöro odvrgle BKM 1789, 640; Boug je Angyele naveke odvrgao KMK 1780, 10
odvèrgovši -a -e ko je odvrgel: kaibiſze mi inoſze leprai vnyem ſzamom procs odvergovſi vſzega ſztvorjenyá vüpazen, vüpali TF 1715, 13
odvr̀ženi -a -o odvržen, zavržen: odvr'zen szem od ôcsi tvoji TA 1848, 24; Jeli ſzo na veke i lidjé odvr'seni od Bogá KMK 1780, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

oglejǜvati -ǘjem nedov.
1. ogledovati, opazovati: cigánje i ciganice po vészi oglejüjejo KOJ 1845, 112; Tô zdaj escse oglejüvajo AIP 1876, br. 4, 5; Vértovje pôla oglüjo AIP 1876, br. 3, 1; ſtero ſzmo vidli znaſimi ocsmi, ſteroſzmo oglejüvali KŠ 1771, 726
2. nadzorovati, čuvati: i poszebno ednoga, ki de log’e oglejüvo AI 1875, br. 2, 3
oglejüvàti se -ǘjem se ogledovati se: i oglejüje ſze okouli za vöro KŠ 1771, 443; pren. Kráo je taki sze okoli oglejüvao pri europejszkih Poglaváraj za pomoucs KOJ 1848, 73
oglejüvajóuči -a -e ogledujoč, opazujoč: zvoditelov vaſi, ſterih 'zivlejnya vö idejnye oglejüvajoucsi, naſzledüjte vöro nyihovo KŠ 1771, 697

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

okólvrténje -a s kroženje, obtok: tô szrczé tüdi obcsütüje, zroküje krvi bisztrêse okolvrtênye v-têli AIP 1876, br. 4, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omóžiti se -im se dov.
1. omožiti se: szamo sze tou pripise: gda sze je o'seno i gda omo'sila KOJ 1845, 94; Jéderta csi sze je omo'sila z-Polszkim Hercegom KOJ 1848, 28; Cseri szo sze ptühinszkimi grofi i hercegi omô'zili AIP 1876, br. 5, 5
2. pomnožiti se: kakda je tô mogôcse, ka szo sze törki na ednôk tak omô'zili AIP 1876, br. 7, 2
omóženi -a -o omožen: do Neápola, odked sze je 'se páli omo'sena Johanna Králicza pred nyim meknola KOJ 1848, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

òn òna òno os. zaim. on: Ino i on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; On ohládi moio Dusso ABC 1725, A8b; on ma vſza, ki tebe ma SM 1747, 91; i on nyou od náſz gori vzeme KŠ 1754, 135; On nám 'zelej dobro BKM 1789, 10; Ká'ze, kâ je on vszê ocsa KAJ 1848, 3; On čuva na hižo AI 1878, 7; I da ſzte vi nyega roda KM 1783, 234; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 6; idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; Nyega miloscsa je vnôga BRM 1823, 2; ár sze nyega szrd szkoro pode'zgé TA 1848, 3; Nyega nogé szo tak kuszte KAJ 1870, 93; csi kak naj vecs stevci okol nyaga sztôpijo AIP 1876, br. 1, 2; nej szam sze ga mogao vcsakati KOJ 1833, IIII; Lidjé se ga bojijo AI 1878, 7; protivinſztva nyemi necsini TF 1715, 15; ani ſze nyemi vollya ne ſzpuni ABC 1725, A6a; Krepkoſzt jákoſzt nyemu das SM 1747, 85; Nyemi ſze jaſz podavan SM 1747, 70; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; ſzmerti vrejdnoga je nej vcsinyeno nyemi KŠ 1771, 251; Angyele nyemi ſzlü'sijo KMK 1780, 10; Da ſze dopádne nyemi BKM 1789, 15; Nyemi vſzigdár dvorili bodemo SŠ 1796, 8; tam je prouti nyemi ſztano KM 1796, 9; Nyegov brat je prouti nyemi kricsao KM 1790, 20; ino mojo dobro-volo k-nyemi ſzam rad ſzkázao SIZ 1807, 38; Gda nyemi je táksi trôst dao BRM 1823, 2; Návcso sze je, da nyemi je nej potrejbno KOJ 1845, 4; On iscse tüdi, da nyemi Valentinián nevouscsi KOJ 1848, 3; Aldüj nyemi KAJ 1848, 7; Pride csin nyegov na glavô nyemi TA 1848, 6; Pojbics ga je pomilüvao, tá nyemi je dao eden jedini gros KAJ 1870, 8; na one dnéve sze nyemi plácsa doli potégne AI 1875, kaz. br. 3; Včasi njemi odgovárjajo kokotje AI 1878, 3; Potom nyemi je šteo pregrešnice pokázati BJ 1886, 5; vöruie kerſchenik, damuie zginoti SM 1747, 80; recsmo poſzluſaimo SM 1747, 81; Dao ſzi me ti poſtenyé BKM 1789, 85; Ki bode 's nyega jo, naj mu bou na zdrávje SIZ 1807, 43; kaibi nyega lübili TF 1715, 13; koteri nyega na pomoucs zovéjo ABC 1725, A6a; Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſimi glédali KŠ 1754, 143; i skripali ſzo zobmi na nyega KŠ 1771, 363; Boug je ſztvouro csloveka, naj nyega ſzpozna KMK 1780, 10; Csi vüpanye vnyem máte, Nyega moucs pomága BKM 1789, 10; i tak nyega opüsztiti KOJ 1833, X; miloszt Od nyega má, ki nyega zná postüvati KAJ 1848, 10; kak zászlobov obvzemes nyega TA 1848; öt (nyaga) AIN 1876, 33; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5; artiga neſche Boug brezi kaſtige niháti TF 1715, 13; ar ga nesche Bogh brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; vu tvoioi ſzerditoſzti ne pokáraiga SM 1747, 63; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; i joukale ſzo ga KŠ 1771, 251; Za ſtero ga hválimo BKM 1789, 17; i vörno ga je pomágala KM 1790, 68; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga na-pomoucs SŠ 1796, 11; gláva ga naj ne boli SIZ 1807, 6; Csi ga scsém verno ſzlü'ziti, tak mi vſze dá BRM 1823, 316; Steri bi ga i prêk groba Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; Pojbics ga je pomilüvao KAJ 1870; naszlejdnye ga strehov pokrije BJ 1886, 6; inoſze vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; vſzo vüpazen Záto jaſz vnyem poloſim SM 1747, 75; Záto nyega morem lubiti, moliti i vnyem ſze vüpati KŠ 1754, 113; i vörvali ſzo vu nyem vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 269; naj vörjete vonom, ſteroga je on poſzlao KŠ 1771, 284; Da bi pri nyem pocſivao BKM 1789, 17; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; gori ſzo zevreli v-nyem csemérje, a teliko KM 1796, 8; Vogrszki národ je vu nyem prebivajoucse národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; Ka za bin sze v-nyem nahája KAJ 1848; Na tô je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; záto doszta bilô, ki szo pri nyam dáli delati AIP 1876, br. 1, 6; Dvakrat szmo prinyam bili AIN 1876, 32; benne (v-nyam) AIN 1876, 35; pri nyemi AIN 1876, 35; Pri nyem správlajo i obeda BJ 1886, 8; Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; dabiszmo tak pod nyim mogli osztánoti ABC 1725, A7a; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; Gda je povſzéd za nyim drkao KM 1790, 20; Záto ſze nej trbej nám nad nyim plakati SŠ 1796, 56; ki ſze naj 's-nyim vu vſzem vjedina SIZ 1807, 7; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; povszéd tú'sna püsztina za nyim osztáne KOJ 1848, 4; Nicsesztna je pred nyim vsza zvisenoszt KAJ 1848, 7; Jožeki odpüsto ino se žnyim zméro BJ 1886, 6; ona kako nikákſa moucs TF 1715, 3; ona ſetüie ga te jerlo vzeme SM 1747, 82; Kaj ona Szina bô rodila BRM 1823, 4; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10; una je ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Reics Bosja oſztane nyei niſcse nemre proti SM 1747, 79; On pa ercsé nyey KŠ 1771, 117; ino k-nyej ſzvojo lübézen gori je nadigno SIZ 1807, 4; tak sze nyej vidlo, da bi AI 1875, kaz. br. 7; ka je k-nyê dosztavek nê prilo'zen AIN 1876, 12; Kak nejveč njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10; Ercsé ji Jezus KŠ 1771, 268; Za'seni ji: náj prvo ſzvojo právo vöro SIZ 1807, 28; Oh! ti ji daj obszebi Mimo idti KAJ 1848, 372; jáko ji je mrzlo KAJ 1870, 62; ſnyegove ſzvéte ſzmrti ino nyou nazveſcsávati TF 1715, 41; kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; i on nyou od náſz gori vzeme KŠ 1754, 135; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; ino ſzebi nyou podlo'sno vcsinta SIZ 1807, 7; ti donk nyou nezavr'si KOJ 1833, VI; Steri plebánus je ali bode za nyou mou's KOJ 1845, 5; ino se trüdijo za nyou BJ 1886, 11; Kaj Bôg nyô odlôcsi BRM 1823, 10; zavezo mojega kerſzta nego ſzem ono zoucſi vergal SM 1747, 48; radi poſzluſali ino ſzejo jáko vcſili TF 1715, 14; Reics Bosjo ſzlisſimo, na pametjo vzemo SM 1747, 81; i na punitio hocses zdárom SM 1747, 69; ár jo je Kriſztus odküpo KŠ 1754, 129; vö jo potégnovſi i ribicske na brejg KŠ 1771, 46; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Kak ká bi jo steo odati KAJ 1848, 4; On jamo kopa, i szkopa jo TA 1848, 6; večkrat se proti postávi tistim, ki jo šče kaštigati AI 1878, 9; Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44; Dabi jaſz zvelicsanye, vu nyei mogel dobiti SM 1747, 68; Vſzah dugoványa ſzo po nyeih vcſinyena SM 1747, 11; i doſztai je, ſteri po nyej hodio KŠ 1754, 143; ka po nyej KŠ 1771, 79; Da v-nyê naidem trôst KAJ 1848, 18; kotera prinyei ino ſzyouv vküper ſztoy TF 1715, 44; radüjo ſze navküp 'znyouv KŠ 1754, 133; ka pod nyouv KŠ 1771, 79; Vsza ſirouka zemla 'znyouv puna je BKM 1789, 2; Ali kak je 's-nyouv gori zvézanov naprej priſao KM 1790, 20; ka szam 'snyouv tvoj haszek pomiszlo KOJ 1833, VI; da bi nyéno szrczé prédnyov v-zibeli bilo AI 1875, kaz. br. 7; vſze tecsáſz, dokecs ſze ono [dete] vmoucs gori vzeme TF 1715, 7; kai da ono hudo vreime pride SM 1747, 27; záto, ár ſze ono z-Bo'sov právdov protivi SIZ 1807, 9; Ono je dête AIN 1876, 15; ſzvéto imé na pomoucs zváli, nyé molili TF 1715, 13; zvelicsanye, nego nam je i dati more KŠ 1754, 110; Vzéli ſzo záto tejlo Jezuſovo i závili ſzo je vprté KŠ 1771, 331; z-lübéznoſztyom tvojom je (srce) zasgi KM 1783, 2; Ona ſzta eden drugomi prouti SM 1747, 26; Naj oniva med ſzebom do ſzmrti 'sivéta KMK 1780, 87; Gda bi pa onedva eſcse gúcsala klüſztvi KŠ 1771, 350; Onedva ſzta pa doli ſztepla prájh z-ſzvoji noug KM 1796, 127; I oneva ſzta prepovedávala KŠ 1771, 257; kaj ſze oneva páli na ovom ſzvejti nájdeta SIZ 1807, 12; gda bi nyidva notri vu oblák sla KŠ 1771, 199; ár nyidva vszigdár vu vno'sinszkom potrebüjeta verbum KOJ 1833, 40; Csi bi nyidva vküpnapregla KAJ 1870, 42; Tam zapazita nyiva lêpo nyivo AIP 1876, br. 10, 7; i nyidva mo'snya je prázna oſztánola KM 1790, 26; Boug blagoſzlovi vu vſzákom nyidva pobo'snom dugoványi SIZ 1807, 6; ár tou selej odnyiva rejcs Bo'sa SIZ 1807, 10; i dáo nyima je imé KŠ 1771, 110; obecsao je nyima navküpe i Odküpitela KM 1796, 8; na keip Bosji ſztvoro je nyidva SM 1747, 4; mo'zá i 'zeno je nyidva ſztvouro KŠ 1754, 95; On je pa kebzüvao na nyidva ſtimajoucsi KŠ 1771, 348; i djála ſzta na nyidva gvant ſzvoj KŠ 1771, 68; i vo ſzo nyidva z-váraſſa vrgli KM 1796, 127; dáo nyiva je oſtariáſi KŠ 1771, 205; poſzlao nyiva je k-Jezuſi govorécſi KŠ 1771, 188; Boug dáj med nyiva právo-csiſzto lubéznoſzt SIZ 1807, 6; Daſze dicsi i nyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Dika I 'znyima ſzvétomi Dühi BKM 1789, 141; kaibiſze ſztátrau za nyo, a oni pak nei TF 1715, 5; ino koteri teim recſém vörje te dobi kai one obeicſajo TF 1715, 44; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; one do nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; Ár oni ſzonáſz malo vreimena kastigali SM 1747, 30; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpuscsanyá KŠ 1754, 133; Proſzili ſzo ga pa oni KŠ 1771, 399; gda szo oni goriposztavili nouve hrame KOJ 1845, 6; Tü szo sze oni namerili KOJ 1848, 7; kak csi bi oni rávno z sziljom i mostom obiljávali TA 1848, 4; greihe vadlüvati, inoſze zſnyih ſzpovedati TF 1715, 35; povoden pride, one do nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; zjednim ti stouih obladas SM 1747, 85; ki ſzi temnicze, i ſnyéh nevol oſzlobodil SM 1747, 67; gde onih .. nyega vidlili bodejo KŠ 1754; nad jezero pokoleinya onih, ki mené lübio SM 1747, 46; i maloi je, ſteri jo najdejo KŠ 1754, 143; Szin, ſteri je nyih odpüscsanye zadoubo KŠ 1754, 134; i po pokornoſzti ednoga ji vnougo pravicsni poſztáne KŠ 1754, 119; I tak je Paveo vo ſou ſzpoſzrejd 'znyih KŠ 1771, 397; ſteri bi ſze ji ſtimao biti naj vékſi KŠ 1771, 246; gde ſze kraj vzeme od nyi 'zenin KŠ 1771, 108; Oh keliko ji je ovo noucs vneſſeni KM 1783, 4; Te zmo'zne Je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; je pazo, naj bi nyih ne zbantüvao KM 1790, 36; i nyih tücsavo Goſzpodni áldüvao KM 1796, 8; koncsimár za nyih volo me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; Atila je bio nyih náj sztrasnejsi Kráo KOJ 1848, 3; Solé i nyi vrêdnoszt KAJ 1848, VIII; Raztrgajmo nyi vezala TA 1848, 3; vr'zmo z szébe nyih járem TA 1848, 3; Nyi papire je vezár vküpzasio KAJ 1870, 6; Jezus govoreécſi nyim TF 1715, 34; ti nyim dávas hráno ABC 1725, A6a; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; Kteri ſzo, Jesussa Kristussa gori vzéli, onim je dal moucs SM 1747, 21; Jaſz nyim 'zitek vekivecsni dám KŠ 1754, 144; ka je Boug onim ſzpravo, ſteri nyega lübio KŠ 1754, 142; Ka bode záto nyim csinio te goſzpoud ti goricz KŠ 1771, 239; ne bránte nyim KMK 1780, Ab(2); Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Szamo nyim je tüdi Cseszko vkrajpograbo KOJ 1848, 6; Teda nyim bode gúcsao TA 1848, 3; Povêm nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870, 5; Doszta 'ze nyim od törka obecsalo AI 1875, kaz. br. 3; hozz-ájok (k nyimi) AIN 1876, 35; či njim pomenkáva čista pitna voda AI 1878, 8; kaibi nyé za véliko ſtimali TF 1715, 15; ti nyé koronües zmiloschov ABC 1725, A8a; vönie verzi za nyihovoga pregresenyá vollo ABC 1725, A7b; Hocse Bogh, vſze nyé kastigati SM 1747, 80; abarui je deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; akoie kſzebi ſcsé meti SM 1747, 96; Ar stere je od vekivekoma znál, one je i odebral SM 1747, 30; ge ſze za nyih odpüscsanye moli KŠ 1754, 135; i niscse je ne vtrgne zmoje roke KŠ 1754, 144; vnogo lüſztva na nyé vzéo KŠ 1771, 402; I pitali ſzo nyéh govorécsi KŠ 1771, 297; ribicz .. i velo je tá dati i one KŠ 1771, 126; moja dobra dela ponizno proſzécſi, da nyá notri priká'ses KM 1783, 67; Ali da je nyé ov delavecz, nej mogo na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; ali on je na nye gledoucs jako veliko delo bilou KM 1790, 78; 'sivino, csi ſzo zvedli, ka niſcse na nyá ne merka KM 1790, 70; je dáo poſztaviti edno zláto tele, naj bi nyé molili KM 1796, 69; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; naſe duſe, ino ſzvojimi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; pitam nyé, jeli lübi eden drügoga SIZ 1807, 5; je pa nyéh blagoſzlovo SIZ 1807, 7; ni eti je ne iſcsi BKM 1789, 4; pa ſzame ká'zejo, gda je más naprêvzéti BRM 1823, II; da szo sze na nyé vsze szoszedscsine tousile KOJ 1845, 3; veliko jih pa poznam, ki zdihávajo KOJ 1845, 7; Te bivajôcsi vu Nébi je oszmejé TA 1848, 3; Ocsa szo mi je küpili KAJ 1870, 6; i trdi zakriv (táble) je djao na nyé KAJ 1870, 6; Goszpon vúk! pozdrávlamo ji KAJ 1870, 137; csi protivnécke na nyih nevdárijo AI 1875, kaz. br. 3; öket (nyih) AIN 1876, 33; záto jih moro lübiti AIN 1876, 9; I kai vu nyih boude TF 1715, 1; nego bi vu nyih tála mogo meti SM 1747, 22; naj vu nyih raſztémo KŠ 1754, 128; Beri vküp vu nyi raztorjeni drági kincs KAJ 1848, X; znôtra vu nyih je zlocsasztnoszt TA 1848, 5; csi vu nyih ténkiglaszniki szojo AIN 1876, 8; kastigam greihe nad onimi, ki mené odürjávaio SM 1747, 46; naj odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; ino 3.) dobro 'znyimi csiniti KŠ 1754, 170; Ka bi vcsino tou miloſcso 'znyimi prouti nyemi KŠ 1771, 418; i oſztánem, Dokoncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19; Odürni ſzte pred nyimi BRM 1823, 5; da je boj med nyimi nesztano KOJ 1848, 5; prêsao je szpômenek nyihov 'znyimi TA 1848, 7; zádnji nog so prosti, žnyimi pirušlek plezi AI 1878, 7; Žnyimi je se vu štalo skrio BJ 1886, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

opràviti oprávim dov.
1. opraviti: Ár neznajoucsi Bo'zo praviczo i ſzvojo laſztivno praviczo iſzkajoucsi opraviti KŠ 1771, 470; Ti ſzám mores opraviti, Csi kaj more dobro biti BKM 1789, 118; ka tak more pravicsen opraviti TA 1848, 9; Ferdinand II. je veliko meo z protestantmi opraviti KOJ 1914, 127; Gda oprávis pri Goszpoudi tvoj poszeo KOJ 1845, 27; ka naj szehanye i brátvo domá oprávijo AI 1875, kaz. br. 2; nego prvle, liki ſze pita, je je oprávila KŠ 1771, 443
2. pomagati, postaviti pokonci, podpreti: Doſzta more molitev toga pravicsnoga opraviti KŠ 1754, 152; Opravi me nazáj gori i ozdravi me SM 1747, 242; Náſz vnaturi ſzkvarjene ti opravi BKM 1789, 152; z-Szvétim Dühom vſzej náſz opravi SŠ 1796, 43
opràviti se oprávim se
1. postaviti se pokonci, vstati: Ali ſztani gori, i opravi ſze na nogé tvoje KM 1796, 124; Notrejsnyi cslovik ſze oprávi SŠ 1796, 44; nogé .. nê sze je mogao na nyé opraviti KAJ 1870, 38; I gori ſze je opravo te mertvecz KŠ 1771, 188; I nej ſze je mogla nikako gori opraviti KŠ 1771, 216
2. odpraviti se: na pout ſze opravi KM 1783, 256
opràvivši -a -e ko je opravil: da morete prouti ſztánoti i vſza opravivſi obſztáti KŠ 1771, 587; ár oni, 'se vsza opravivsi, szo Wladiszlava na Vogerszko pozvali KOJ 1848, 54; tü nikaj neopravivsi ide prejk Müre KOJ 1914, 108
oprávleni -a -o
1. opravljen, narejen: Doſzta zmore pravicsnoga vu vöri oprávlena molitev KŠ 1771, 754; Vszáki dén szvoj poszel má, Oprávleno je dobicsek KAJ 1870, 83; naj poglédne, ka je 'ze oprávleno AI 1875, br. 1, 6; ár vcsaszi po oprávlenom Koronüvanya szvétki zapouved vopuszti KOJ 1848, 18
2. določen, odločen: Drügi pa tô právijo, ka je tak oprávleno, ka Hercegovina sze pridrü'zi AIP 1876, br. 11, 3
3. vzravnan, pokončen: Ino knebéſzam oprávleno tejlo, Nám ſzi darüvo BKM 1789, 158

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

oprávlati -am nedov.
1. opravljati: Ár nám je zadoſzta, ka ſzmo volo poganov oprávlali KŠ 1771, 711; szo lutheránje szloboscsino zadoubili po szvojoj vöri djászti i oprávlati KOJ 1848, 83; ovo zmetávam vráge i vrácsanya oprávlam KŠ 1771, 217; Ki z-mrmranyom oprávla ono, ka more KM 1790, 18; ali zvünejsnye telovno delo oprávlamo KŠ 1754, 24; i eſcse vu vrejmeni méra naj vſza oprávlajo KM 1790, 9; ako bos oprávlao i delao, kakoli ſcsés i mores KŠ 1771, 651; delo Evangyeliſta oprávlaj KŠ 1771, 651; i ſztrepetanyem ſzvoje zvelicsanye oprávlajte KŠ 1771, 595; Cisztercitam naj bi lih soule oprávlali KOJ 1848, 122; pren. grejh po zapouvidi oprávlao je vmeni vſze po'zelejnye KŠ 1771, 462; Jaj vszêm, ki szo vszáko rú'znoszt Brez’ sztráha oprávlali KAJ 1848, 119
2. imeti opraviti: Ferdinand II. je z-Protesztantmi veliko meo oprávlati KOJ 1848, 90
3. pomagati, skrbeti za koga: Záto Sz. Düjh vſze tou dobro vnami Oprávla KŠ 1754, 124; da bi z-têm szebé i te ménse szirotice szvoje oprávlati mogla KAJ 1870, 22; geto je nêmeo, ki bi ga vodo i oprávlao KAJ 1870, 37; Ravnaj, oprávlaj vſze naſe csinejnye BKM 1789, 15; Boug potih oprávla BKM 1789, 186; Blagoszlovis nyé szilje, itak jo oprávlas TA 1848, 50
oprávlavši -a -e
1. delajoč, opravljajoč: nego bole dela, oprávlavſi kaj dobro zrokami KŠ 1754, 53
2. ko je opravil: Szpráviscse oprávlavsi eto, blizi do sziszvécov nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
oprávlani -a -o opravljan: i da je tô oprávlano, sze naprêpolo'zi AI 1875, kaz. br. 2; Vszeféle dácso szlisajôcsi dugoványi bodo oprávlani AIP 1876, br. 4, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

opǘstiti tudi opístiti -ím dov.
1. opustošiti, uničiti: Tvojega ſerega nedaj opüſztiti BRM 1823, 322; ete Ország nej steo opüsztiti KOJ 1833, X; ki odürijo to kurvo i opiſztijo jo KŠ 1771, 797; Lasztvice doszta skodlivi sztvári opüsztijo KAJ 1870, 104; Ovo ſzvojim meſztom vſze ſzo opüſztili BKM 1789, 325; Gda bi pa 'ſe vnouga mejſzta opüſzto Holofernes KM 1796, 72; Pannonio, ki szo jo opüsztili KOJ 1848, 3; Tatárje, gda bi cêli ország grozno opüsztili, szo KAJ 1870, 165
2. zapustiti: V-nevôli neopüſzti Náſz BRM 1823, 446
opǘstiti se tudi opístiti se -ím se opustošiti se, uničiti se: vſzáko králeſztvo, ſtero je med ſzebom razdeljeno, opiſzti ſze KŠ 1771, 207; Záto ſze nám vſze opisti BKM 1789, 339; Tak ſze je opüſzto veſz 'Sodovſzki orſzág KM 1796, 73
opǘsteni -a -o opustošen: neodlása szvoj opüszteni Ország znouva obsztvárjati KOJ 1848, 37
opǜščeni -a -o
1. opustošen, uničen: Ár je vednoj vöri opüſcseno teliko bogáſztva KŠ 1771, 799; ár je vſze opüſcseno KM 1790, 92; Vrág, pekeo je opüſcseni BKM 1789, 116
2. zapuščen: nad vsitki pobolsanye, niti tebe prav ſzpoznanye, med namie opuscheno SM 1747, 86; ár je vec diczé te opüſcsene KŠ 1771, 566

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

opüščenjé -á s opustošenje, uničenje: neſztoimo vjedinani, neg vu opüschenya saloſzti SM 1747, 85; Gda bodte tak vidili to odürnoſzt opüscsenyá KŠ 1771, 80; Vö je nazvejſzto Opüſcsenyé Jeru'sálema KM 1796, 103; Zdigni sztopáje tvoje nad vekivecsnim opüszcsenyem TA 1848, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

orság -a m
1. država: Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo, sze imenüje Vogrszki KOJ 1833, VIII; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Potom országa ravnanya z-nôvics na prednyara prislo AI 1875, kaz. br. 3; Nas orſzag nam ti obdersi SM 1747, 86; naj mi v-Vlaski orſzág plávamo KŠ 1771, 423; Vogrszki národ ete Ország z-orosjom priszvojivsi KOJ 1833, X; dúg i drügi sztroskih 'ze tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; ka je v-Grcskom orſzági od ti neverni na edno Olivo obeſeni KŠ 1771, 159; da vszi známo po vogrszkom gúcsati vu vogrszkom országi KOJ 1833, X; Da v-Törszkom országi szamo torszke vore cslovek AI 1875, kaz. br. 3; Z-tühinszki országov vnogo mládi bojnickov odévsi AI 1875, kaz. br. 3; Jedinszke oszobe, tálovje szvêta, varasôv, országov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10; Za országe i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; sztopáj v-nisteri orszagê na deszét palcov raztálan KAJ 1870, 65; V-právdeládanoszti országej.. právde miniszterium more doprineszti AI 1875, kaz. br. 2; Vu táksih országaj je szamoládnoszt AI 1875, kaz. br. 2; poszlaniksztvo, stero drügimi országmi navküp dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 3
2. navadno v zvezi nebeski orsag nebeško kraljestvo, nebesa: nai tak raszté tvoi ország med nami ABC 1725, A7a; ár je tou nyemi nebeſzki Orſzág SIZ 1807, 3; moucs czirkevna, ali Nebeſzkoga Orſzága klücs TF 1715, 11; Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Po ſzmrti ſzvojga orſzága, Gládali bomo SŠ 1796, 19; i vu tvoj odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; Hodte vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; idemo vu tvoj orſzág nebeſzki KŠ 1771, 848; Znami delis orſzága tvojega BKM 1789, 178; Vu nebeſzki orſzág nász pelat BKM 1789, 9; Ar za té ſzvejt dá nam Bog ſzvojega orſzága SŠ 1796, 150; kaibi jaſz vnyegovom Orſzági ponyem ſivel TF 1715, 23; vu mojem orſzági bodte prebivali SM 1747, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

osebújni tudi osebójni -a -o prid. poseben: za volo nyihove oszebujne zaszlü'sbe, i csészti KOJ 1845, 27; Oſzebuinom Zákonom, gledoucs na Tri keipe SM 1747, 34; Oſzebuinim Zákonom SM 1747, 34; Oſzeboinom Zákonom SM 1747, 37; Zgrüntávanye rêcsih je tô, po sterom sze z-edne ino drüge rêcsi oszebujne recsi zgrüntajo AIN 1876, 69; keliko razlocsnih glászov, teliko oszebujnih liter KOJ 1833, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

osék -a m osek, ograja okrog vodnjaka: Na tô jamo zmêri i narédi eden oszêk AIP 1876, br. 8, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ostánoti -em dov.
1. ostati, ne prenehati biti, se nahajati kje: nai prinyem oſztáneo TF 1715, 17; gda pride, edno malo nyemi je potrejbno oſztánoti KŠ 1771, 797; V groubi jaſz ne oſztánem KŠ 1754, 270; ka nikeliko vrejmena pri vaſz oſztánem KŠ 1771, 525; na ſzrejdi med nyimi, Prebivam, i oſztánem BKM 1789, 19; Megmaradni, osztánem -oti AIN 1876, 68; na ſtero meſzto ſzpádne, tam oſztáne KŠ 1754, 146; Oſztani znami SM 1747, 47; ka bi nikeliko dni pri nyi oſztano KŠ 1771, 375; oſztánola bi do denésnyega dnéva KŠ 1771, 36; nai prinyem oſztáne TF 1715, 16; i tam je oſztano KŠ 1771, 69; Oſztánola je pa Mária 'znyom KŠ 1771, 165; to dejte Jezus je oſztanolo v Jeru'zálemi KŠ 1771, 171
2. ne prenehati biti, obstajati: Oſztani ti vmeni KŠ 1754, 226; Oſztani moj Boug zmenom BKM 1789, 387; Oſztanite vu meni SM 1747, 23; nego escse i v'zivoti mojem bi ne oſztano KŠ 1754, 225; Zakaj bi vinej osztano BKM 1789, 14; Zakâ bi vonej osztano BRM 1823, 9; Zdaj pa oſztáne vöre, vüpanye KŠ 1771, 517; Zato ti hüdi ne oſztaneio SM 1747, 92; nebéſza nam oſztano SM 1747, 80; Jelie Kristus vu ſzmerti oſztano SM 1747, 13; i vu iſztini je nej oſztano KŠ 1754, 95
3. izraža, da lastnost ali stanje osebka še naprej obstaja: ka bi oſztanoli vu miloſcsi Bo'zoj KŠ 1771, 384; vu kom je pozváni, bratje, vu tiſztom naj oſztáne pri Bougi KŠ 1771, 503; dabiszmo vpokoy mogli osztánoti ABC 1725, A7a; dai mi tebi do ſzmerti veren oſztánoti SM 1747, 52; da ti vola bode pri meni oſztánoti KŠ 1754, 235; naj morem osztánoti vu tvojoj miloscsi KM 1783, 3; da bi mogao vu Goszpodna Hi'zi osztánoti TA 1848, 80; i pokoren oſztánem SM 1747, 49; I dönok pravicsen oſztánes KŠ 1754, 253; Devſztvo nyé cſiſzto oſztáne BKM 1789, 3; cſi do koncza vprávoj vöri oſztánemo KŠ 1754, 117; Oſztánemo vgrejhi KŠ 1771, 458; tak i vi nemorete, ako vu meni ne oſztánete SM 1747, 23; csi vi oſztánete vu mojoj rejcsi KŠ 1771, 293; ali csi tak oſztáno KŠ 1754, 196; dobro nyim je, csi oſztáno, liki i jaſz KŠ 1771, 501; Oſztante zdravi KŠ 1771, 390; ali: szrecsno osztánte KOJ 1845, 30; kai bi te Cslovik vu takſem ſzkvárjenyi oſztano SM 1747, 8; naj dobri i verni oſztánejo KŠ 1754, 168; Jeli ſzta oſztanola vu onom ſzrecsnom ſztálisi KM 1796, 6; kak ſzte csákajoucsi trejzni oſztanoli KŠ 1771, 426; Ah ali pa oni ſzo vu etom ſztálisi nei oſztanoli SM 1747, 50; Oni duhovje, ſteri ſzo vu ſzvojem ſzveſztvi oſztanoli KŠ 1754, 94
ostanejóuči -a -e ostajajoč: bos vido Dühá doli idoucsega i na nyem oſztánejoucsega KŠ 1771, 266
ostánovši -a -e ko je ostal: da tak vu tvojoj praviczi oſztanovſi pridemo KŠ 1771, 848; z-jednákov voulov do koncza osztánovſi vu vszem dobrom KM 1783, 111
ostánjeni -a -o ostali, preostali: i poubrali ſzo zoſztanyenoga drobtinya KŠ 1771, 48; Poberte gori to oſztányeno drtinye KŠ 1754, 53; ali szledi po vnogom dé'zd'zi zaosztanyeno szemen tüdi v klice prislo AI 1875, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pà vez.
1. pa, za izražanje nasprotnega ali nepričakovanega: májo i fticze nebeſzke gnezda, ſzin cslovecsi pa nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; Stero je náj ménſe med vſzejm Szeményem, gda pa gori zraſzté, vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 444; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo, mene ſzi pa na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Po csednouſzti more prevzéti cslovik priſztaroſzt, nej pa po tühoj brádi KM 1790, 20; Vszáki dou ſze naj zviszi, Breig ſze pa naj ponizi BKM 1789, 13; Mojo düso Bougi preporácsam, Tejlo pa materi zemli SŠ 1796, 6; Jasz sze pa vüpam vu szmilenoszti tvojoj TA 1848, 10; Na kamenicsi piszani redôvje nasztánejo, v knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 7; Jo'zef za zvünesnyo, 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; Po hrbti je sive dlake, na telli na prej je pa čaren AI 1878, 10; Svojoj materi je pa nej vüpao nikaj od toga ovaditi BJ 1886, 9
2. za dopolnjevanje povedanega: do etoga csasza, naime pa zato, kai szi mené obaruval ABC 1725, A5b; Kai je pa on vcſino, kai je náſz odküpo SM 1747, 12; Mati pa záto, kaj náſſo düſo paſzé KŠ 1754, 129; Naj bole pa niki právde krivi vucsitelje KŠ 1771, 590; Ktomi pa mej na Bo'zo ſzlü'zbo gotovo ſzrczé BKM 1789, 6b; Ejva je pa Ádama napelala KM 1796, 7; Gda pa ſztvojega tanácsa Bom z-ſzvejta preminyávao SŠ 1796, 3; a ti hüdi nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; za vucsenike szam je pa poszloveno KOJ 1833, V; On vu 'zitki pokoj, Vu szmrti pa trôst szvoj Zgubi KAJ 1848, 4; Goszpod pa osztáne na veke TA 1848, 7; Doszta sztváram je koszminye odetel, vnôgim pa pérje KAJ 1870, 10; Nôvi mertüki leh'zési bodo v racsuni, to drügo je pa tô, ka AI 1875, kaz. br. 6; Hert stišnjenoga zádnjega tela, pa je naznano hitri AI 1878, 8; Po jeli pa etak Bogi hválo dávamo BJ 1886, 6
3. za vezanje dveh istovrstnih členov: Gucsim, ali pa popejvam KŠ 1754, 272; Odgovorécsi pa erkao je KŠ 1771, 45; Naslêdnje pa računajo BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pastér tudi pastír -a m
1. pastir: Pasztér KM 1790, 74; Ábeo je bio paſztér ovcsicz KM 1796, 8; Od dobroga paſztéra KŠ 1771, 299; I bili ſzo paſztérje vu dr'zéli onoj na pouli BKM 1789, 167; Paſztérje ſzo ga najsli BKM 1789, 6; Paſztérje ſzo ga naisli BRM 1823, 4; Paſztérom naſzvejſzti ſze BKM 1789, 6; Paſztérom ſze nazvêſzti BRM 1823, 4; Odmo ſzpaſztérmi vBetlehem BKM 1789, 22
2. Kristus, Bog: Goszpon ie moi Pasztér ABC 1725, A8b; bojdi i zdai Bog paſzter moi SM 1747, 67; Sto je ſz. Mat. czérkvi gláva i paſztér KŠ 1754, 131; liki náſz ete paſztér pozna i vu vſzem za náſz ſzkrbi KŠ 1771, 830; Bojdi i zdaj paſztir moj BKM 1789, 211; moje düse naj vernejsemi i ſzkrblivejsemi paſztéri KŠ 1754, 229; ali povrnoli ſzte ſze zdaj kpaſztéri i kpüſpeki düs vaſi KŠ 1771, 708; Boug, ki je zmrtvi ſzpelao toga velikoga paſztéra ovécz KŠ 1771, 698
3. navadno v zvezah: dühovni, düšni paster duhovnik: Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare BKM 1789, 3; Kövágo-Örske Fare Dühovni Paſztér BRM 1823, IV; volno vcsini, ka nyemi dühovni pasztir velijo KOJ 1845, 119; i razegnáne ovcsicze brezi paſztéra potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Od toga Düſevnoga Paſztéra gyedrnoſzti, ſzvedocsánſztvo csinijo BKM 1789, 3; ſzmertelni greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; Po dühovnom paſztéri KŠ 1754, 195; vu imenüvanom Visesnom Paſztéri i tô ſzo vö Stampanye naprêpomogli BRM 1823, IV; Pouleg réda li dühovni paſztérje KŠ 1754, 186; Cséſzt düſevni paſztérov vu ſzlüsbi vecsérje KŠ 1771, 21; Tákſa moucs Düſſevnim Paſztérom dána TF 1715, 34; vſzejm právim düsevnim paſztérom dána táksa czérkevna moucs KŠ 1754, 193; Obdersi nám pravicsne pasztire ABC 1725, A6b; Na düsevne paſztére gledoucs KŠ 1754, 197; I on je dáo nike paſztére i vucsitele KŠ 1771, 581; Dáj nám I moudre düſevne paſztire BKM 1789, 136

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pásti pásem nedov. pasti: ino on ga je poſzlao ſzvinyé páſzt KŠ 1771, 223; Steri ſzo je pa paſzli, odbej'zali ſzo KŠ 1771, 27; Szvojo 'sivino ſzo po prepovedani mejſztej paſzli KM 1790, 70; pren. ka náſz ſztvojov ricsjov paſzés KŠ 1771, 835; On mené paszé vu ednom zelénom trávniki ABC 1725, A8b; naſſo düſo z-Bo'zov ricsjouv paſzé KŠ 1754, 129; Goſzpoud .. On me neſztanoma paſzé BKM 1789, 16; vucsitele, naj brezi goſzpodüvanya paſzéjo Bo'zo csrejdo KŠ 1771, 702; naj paſzéte cérkev Bo'zo KŠ 1771, 406; On ga je vzéo, da bi pászao Jákobov národ TA 1848, 65; Veli nyemi: páſzi ágnecze moje KŠ 1771, 335; Páſzte to med vami bodoucso csrejdo Bo'zo KŠ 1771, 712; ktebi pridem, Gde bos me V-vekvecſnom páſzo bláj'zenſztvi BKM 1789, 129; Ár te Agnecz bode nyé páſzo SM 1747, 32; I páſzo bode z'zeleznov sibov KŠ 1771, 771
pásti se pásem se pasti se: ſereg ſzviny, ſtere ſzo ſze tam paſzle KŠ 1771, 27; pren. I rejcs nyih, liki rak, ſze paſzé KŠ 1771, 649; Dejve utroba Vnyej ſze je cſiſztoucsa páſzla BKM 1789, 20
paséči -a -e pasoč: Sto pa zváſz, ki má ſzlugo plü'zécsega, ali paſzécsega KŠ 1771, 228; Tej ſzo vu vaſem lübeznivom goſcsenyej brezi ſztrahá ſzebé paſzécsi KŠ 1771, 759

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pečínski -a -o prid. skalnat: To drügo je pa ſzpadnolo na pecsinſzka mejſzta KŠ 1771, 111

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pelàti pèlam nedov.
1. peljati, spravljati koga ali kaj z enega mesta na drugo: zapovedao ga je med vojſzkov pelati KŠ 1771, 410; ne odvé'ze gyüncza ſzvojga i pela ga napájat KŠ 1771, 216; primte ga i pelajte ga ſzlobodno KŠ 1771, 149; ka ga vszepovszéd kamkoli de nyé pelao naszledüvali KOJ 1848, 7; Gda bodo pa váſz pelali vu ſzpráviſcse KŠ 1771, 211; I, gda bi ga pelao vrág na edno viſziko gorou KŠ 1771, 175; I, gda bi notri pelali roditelje to dejte KŠ 1771, 170; ino je nyou k-tomi prvomi csloveki, k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; gori ſzo ga pelali vu zgorányo hi'zo KŠ 1771, 370; Ocsa szo me ze pelali KAJ 1870, 5; Omedléno kralico szo v-hintôvi domô pelali AI 1875, kaz. br. 8; one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. voditi koga kam: Scséjo oni tebé ſzebom, Vnebéſza li pelati BKM 1789, 106; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Vnyega ztezaj hotte. On vnebéſza pela BKM 1789, 12; I po sztezi ſzpravicsanya Pela na sztan zvelicsanya KAJ 1848, 9; Da náſz ne ſzkvarijo Vpekeo ne pelajo BKM 1789, 18; Ki pride Vu nebeſzki Orſzág nász pelat BKM 1789, 9; ſztvoim ſzvétim Dühom pelai mené SM 1747, 46; Hodi, i pelaj me kraj KŠ 1754, 262; Da náſz Pelaj gori vu nebeſzko radoſzt BKM 1789, 56; i zmouk Pelaj náſz vſze gori k-ſzebi SŠ 1796, 144; Pelaj po nyem vsze sztvojrênye, Bog, na tvoji csüd vidênye KAJ 1848, 6; bode .. ino pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Pelao me bou v'zitek vecsni KŠ 1754, 270; Düjh te iſztine, pelao de váſz vu vſzo iſztino KŠ 1771, 319; Vöri da te bode pelao vu bláj'zenſztvo SŠ 1796, 11; ſtera je nyé na onoga potrdjávanye pelala, ka Moj'zes právi KŠ 1754, 3b; vlovleno je pela vlovlenyé KŠ 1771, 580; naj pokojni i tihi 'zitek pelamo vu vſzoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 636
3. voditi, usmerjati: jezik szvoj i pero prav pelati KOJ 1845, 6; Za torke záto tesko prôti hercegovinancom boj pelati AI 1875, kaz. br. 3; Nego podmetávam tejlo moje i vu ſzlü'zbo je pelam KŠ 1771, 508; kabi komi ono skér, ſtera na tou pela, bránili KŠ 1771, A4b; Vsze eta dela ruszkoga vladára rôka pela AI 1875, br. 2, 2; hercegovináncom, ki bojno po szoldacskom pelajo AIP 1876, br. 2, 3
4. biti usmerjen kam, držati: i ſirouka pot pelajo na ſzkvarjenyé KŠ 1754, 143; ktim 'zeleznim vrátam, ſtera vmeſzto pelajo KŠ 1771, 379; tou vouſzko pout nájdejo, ſtera na 'zitek pela KŠ 1754, 11b
pelàti se pèlam se
1. peljati se: I ſztoupo je Jezus vu ládjo, prejk ſze je pelao KŠ 1771, 27
2. opravljati se, potekati: szvoja szedsztva i tanácsivanye sze po vszakoga poszlaniksztva országa jezika pela AI 1875, br. 1, 1; szo tudi szpoznali to, ka vu preminocsih letaj sze vértüvanye lagoje pelalo AI 1875, br. 2, 1; Kapernaitánczi ſze od telovnoga kdühovnomi krühi pelajo KŠ 1771, 282
pelajóuči -a -e vodeč: jeli ſze ſcsé nadale od vſzakovacske prilike na grejh pelajoucse ogibati KŠ 1754, 209
pèlavši -a -e peljaje: Pelavſi ga pa za rokou notri ſzo ga pelali v-Damaskus KŠ 1771, 368; I pelavſi te ládje kzemli, naſzledüvali ſzo ga KŠ 1771, 180; I pelavſi ſze prisli ſzo vzemlo Genezáret KŠ 1771, 49
pèlani -a -o peljan, voden: i pelan je v dühi vu püſcsávo KŠ 1771, 175; Gda bi pa mogao notri pelani biti med vojſzko KŠ 1771, 410; Jezus pred Annása, i Kajfása pelani KM 1783, 72; Vſzáka ſztvár de trpetala, ino pred ſzodcza pelana BKM 1789, 437; Ta skrinya je pa nej pelana na kouli KM 1796, 61; Pelana ſzta pa i dvá drügiva hüdodelnika KŠ 1771, 252; i v robſztvo bodo pelani med vſze pogane KŠ 1771, 243; knejmim bolvanom kak ſzte pelani KŠ 1771, 514; Notri ſzo pelani vu palacso KM 1796, 30; Da je odprávogasztrána pelano vértüvanye za skodlivo kázalo AI 1875, br. 2, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pijánstvo tudi piánstvo -a s pijanstvo: na veszniczaj je v-návadi pijánsztvo, bole kak za pápinsztva KOJ 1845, 69; Oſztavi tá cslovik to vnougo piánſztvo SŠ 1796, 32; Nej trebej zpianſztvom Bogá na ſzrditoszt gori nadigávati BKM 1789, 448

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pìknica tudi pìknjica -e ž pičica, pika: kabi eſcse edna piknyicza 'znyé prejsla KŠ 1771, A7b; Sz. Mati Czérkev v-Rimi je obcsinſztva ſzrejdnya piknyica KMK 1780, 20; akoſze opitajo, a ni edne piknicze neodgovorio TF 1715, 4; da ſze je ni te najménse piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 115; Le'zi je pa nébi i zemli prejti, liki právde ednoj piknyiczi ſzpádnoti KŠ 1771, 226; Nikaj, ni to naj ménso piknyiczo KŠ 1754, 81; pokázao nyemi je vſze králevcſine toga ſzvejta vu ednoj pikniczi vrejmena KŠ 1771, 175

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Pilátuš -a m Pilat: ſteri Pilátus sze je kprávomi Kriſztusevomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b; Kriſztus od popov dáſze Pilátuſi na Kri'zanye KŠ 1771, 92; mokoje ſzterpo pod Pontiuſſem Pilátuſſem TF 1715, 22; mokoie szterpo pod Pontiussem Pilátussem ABC 1725, A5a; moko je ſzterpel pod Pontius Pilátuſſem SM 1747, 44; Pod Pontiuſem Pilátuſem v-Jerusálemi na kri'z raſzpéti KŠ 1754, 108; pod Pontzius Pilátuſſem KŠ 1754, 98; ki je pod Pontzius Pilátuſom to dobro vadlüvanye poſzvedocso KŠ 1771, 643; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7; pod Pontzius Pilátuſſom KM 1790, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pìti pijém nedov. piti: Pitti Inni KM 1790, 93a; Csi bom gli mogo piti SM 1747, 75; Ar, kikoli vám piti dá eden pehár vodé KŠ 1771, 131; nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; Ki tejlo moje jei, i kerv moio pié SM 1747, 24; Ár ſteri jej i pijé nevrejdno KŠ 1754, 208; Priſao je Szin cslovecsi, jej i pijé KŠ 1771, 36; ino kerv nyegovo piémo TF 1715, 40; ino ſzvéto kerv piémo SM 1747, 40; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; ino zetoga Keliha piéte SM 1747, 23; ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 81; zakaj jejte i piéte KŠ 1771, 181; Jejo, pijo BKM 1789, 199; Vzemi pi BKM 1789, 236; Pite ztoga vſzi TF 1715, 39; Pite vſzi ztoga SM 1747, 40; vzemte i pite KŠ 1754, 20; Pite zetoga vſzi KŠ 1771, 89; naj vſzi 'znyega piéjo KŠ 1754, 203; Sterikoli bode jo ete krüh i pio ete pehár KŠ 1754, 208; Kikoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli i ka bomo pili KŠ 1771, 20; Tou cſinte keliko krát pili boudete TF 1715, 39; To koliko godi krát bodete pili SM 1747, 30; kelikokolikrát bodete pili KŠ 1754, 202; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Na kri'zi pil bom jeſziha BKM 1789, 66; nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. Dête pilô materne szrczá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8
píti -a -o pit, ki se pije: Topla szürotka pita szlab 'zalôdec poprávi KAJ 1870, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pítvo -a s pijača: Csüdnoszt misláhno szti Ferko na tô navadilo naj pámeti zmêsanya pitvo ogible AIP 1876, br. 4, 6; Té beteg je od vnogoga 'zgánoga pitva dôbo AIP 1876, br. 10, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pláčati -am dov.
1. plačati: Plácsati Fizetni KM 1790, 95; Jaſz morem plácsati SM 1747, 12; i vſza, ka je meo, ino plácsati KŠ 1771, 60; moje je zadomeſcsávanye, jaſz plácsam KŠ 1771, 689; i te ſzlejdnyi pejnez plácsas KŠ 1771, 215; Vſzákomi tak plácsa, Kak je BRM 1823, 4; i plácsaj za mé moj dúg KŠ 1754, 236; plácsaj mi, ka ſzi du'zen KŠ 1771, 60; Ár ſzi ti moj dúg plácso KŠ 1754, 271; i tak ſzi 'znyim za náſz plácsao KŠ 1771, 840; Nas veliki dug ſzi obilno plácso BKM 1789, 36; On je vſze ono plácsao KŠ 1754, 115
2. poplačati, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: dabi za náſz mrejti i plácsati mogao KŠ 1754, 100; trüde, stere csi nescses plácsati KOJ 1833, VI; naj plácsas z ramov tvojov TA 1848, 9; Boug (plácsa) povrné vſzákomi KŠ 1754, 88; naj ſto komi hüdo ne plácsa KŠ 1771, 622; Teda plácsa pravicsno BKM 1789, 7; Naj cslovik hüdo z hüdim ne plácsa KM 1790, 16; Csi szem z hüdim plácsao tomi zlo'znomi TA 1848, 6; kai ſzi za méne to právdo plácſal SM 1747, 52; ino je ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; Szmrti nyé dácſo plácſo je BKM 1789, 88
pláčani -a -o plačan: Dug grejhov veliki Po Kriſztuſi je plácsani BKM 1789, 69; ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

plüvàti plǜjem nedov. pljuvati: I zácsali ſzo niki plüvati na nyega KŠ 1771, 150; Otroczi cslovecsi plüjejo ogen TA 1848, 45; neszramnyáka odszünyávaj, plüvaj KOJ 1845, 47; Teda ſzo plüvali vu obráſz nyegov KŠ 1771, 92; Teda ſzo na nyega plüvali KM 1796, 107
plǜvavši -a -e ko je pljuval: I plüvavſi na nyega vzéli ſzo nyemi to trſzt KŠ 1771, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

po predl. z mest.
1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42
2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9
3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10
4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8
6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pobòlšati tudi pobògšati tudi pobóugšati -am dov. poboljšati, izboljšati: jeli ſcsé ſzvoj 'zitek pobougsati KŠ 1754, 209; Potrejbno je bilou tak ove peſzmi pobougsati BKM 1789, 2b; obátrivalo me je vüpanye, da pomenke moje pobougsati bode drügim prilika KOJ 1833, V; ka orszácsko szpráviscse pobogsati, ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1; steri reicsi tve poſzlüsa, sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; nátom bojmo, da ſze nyegova ſztáva pobougſa KŠ 1754, 48; Naj naſſega bli'znyega pobougsamo nyegovo ſztávo KŠ 1754, 51; Dáj, da 'zitek pobolsamo BKM 1789, 48; okorne greisnike ako ſzvoj ſitek pobolſajo TF 1715, 35; csi po'zalüjoucſi grejhe 'zitek pobougsajo KŠ 1754, 194; cſi gli ſzem je gde gde pobougso BKM 1789, 4b; i 'ze na drügo leto nyemi je pobôgsao lon KAJ 1870, 22
pobòlšati se tudi pobògšati se -am se poboljšati se: poglei náſz, daſze vsitki pobolsamo SM 1747, 86; Da sterie pak ſerczio reicsi tvoie ne vöruio, vsitki ſze ne pobolsaio SM 1747, 85; Hercegovinarci tô 'zelêo, da bi sze nyihov sors pobogsao AI 1875, kaz. br. 3
pobóugšani -a -o poboljšan, izboljšan: meſzto ali zozidano, ali pobougsano KŠ 1771, 589; pobougsane peszmi BKM 1789, 1; peszmi pobougsane SŠ 1796, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pobòžen -žna -o prid. pobožen: vſzakſi pobo'sen krſztsenik ſzlobodno tou doprneſzé KŠ 1754, 186; Pobo'zen i Bogá bojécsi KŠ 1771, 371; Niki Anániás pa pobo'zni cslovik KŠ 1771, 411; Oh prelejpi, I pobo'zni, Oh ſzin BKM 1789, 189; pobo'zen i z-ravnanyem bo'zim zadovolen vandrar KAJ 1848, III; liki pobo'zna decza KŠ 1754, 165; Ali i na tou je naſe lidi pobo'zna gyedrnoſzt nadignola KŠ 1771, A5b; Kriſtina je ſzirouta bila, ali pouleg toga pobo'sna KM 1790, 40; liki pobo'zno hiſtvo KŠ 1754, 21; ni edna dühovna potrebcsina szrdcza pobo'znoga KAJ 1848, IV; Meſzto Abela je dáo Boug Adami drügoga pobo'snoga ſziná KM 1796, 9; naj nyidva Goſzpodin Boug blagoſzlovi vu pobo'snom dugoványi SIZ 1807, 6; sz-pobo'snim sztroskom nikih plemenitih dobrocsinitelov KM 1783, nasl. str.; liki pobo'zni i verni vládniczke KŠ 1754, 165; mo'zjé pobo'zni zevſzákoga národa KŠ 1771, 344; kaj ti pobó'sni, pokorni hi'sniczke SIZ 1807, 8; csiſzte ſzo i pobo'zne BRM 1823, II; po pobo'zni i moudri mo'zákov gyedrnoſzti obrnyeno dáo ſteti KŠ 1771, A5a; Primi ſzrdcz pobo'zni áldov KAJ 1848, 1; ár je do eti mao pobo'zne peſzmi niſcse nej vö dao ſtámpati BKM 1789, 2; Bôg, ki oszlobodi pobo'zna szrczá TA 1848, 6
pobòžnejši -a -e pobožnejši: je ſzkrblivejsi, i pobo'snejsi bio KM 1790, 86; Mertucslivo 'zivlejnye za pobo'znejsega molenyá i priprávlanya volo KŠ 1754, 211
pobòžni -a -o sam. pobožni: naj te pobo'zen hráno dühovno náide KAJ 1848, III; To pobo'zni ſze preczi 'zaloſztijo KŠ 1754, 73; Ov ſze doprneſzé od ti pobo'zni neznajoucs KŠ 1754, 73; Blá'zensztvo ti pobo'zni TA 1848, 3; nego li zmiloſtse kaj podili, Boug tim pobo'znim KŠ 1754, 81; Blá'zenſztvo scsé dati Jezus vſzem tim pobo'znim BRM 1823, 6; Oni dühovje naj te pobo'zne varjejo i bránio KŠ 1754, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pobràti tudi poubràti -berém dov. pobrati: Dabi cslovik znao, vſteroj bi ga ſteo vöri tát pobrati BKM 1789, 395; püſzti tvoj oſztri ſzrp i poberi grozdje vſze zemlé goricz KŠ 1771, 793; Poberte gori to oſztányeno drtinye KŠ 1754, 53; poberte prvo koukol KŠ 1771, 44; i poubrali ſzo zoſztanyenoga drobtinya dvanájſzet kosárov KŠ 1771, 48; pren. Tu je veliki pomor vnougo Szlovenov pobrao (1560) KOJ 1914, 120
pobràti se tudi poubràti se -berém se
1. vstati, dvigniti se: Od ſzmrti ſze poberés SŠ 1796, 140; Kak ſze tvoji verni znevoul poberéjo BKM 1789, 301; Po tej dnévi ſzmo ſze poubrali i gori ſzmo ſli vu Jeru'zálem KŠ 1771, 408
2. umakniti se, oditi: Fridrik sze lih brs pobrati mogao KOJ 1848, 91; Záto nyim je k meszti na znánye dao za 15 dni z nyegovoga grünta sze pobrati KOJ 1914, 145; Poberé sze vszáki za odvêtkom ocsév szvoji TA 1848, 40; nedáj sze navoliti, nego sze zczájtoma poberi KOJ 1845, 30; szo ga szprevájali v-Büdino, z-stere sze je szászeni Zápola poubrao KOJ 1848, 76; teda szo sze tatárje od etecz poubrali KOJ 1848, 37; Vogerszki Kruci szo sze nad nemsko sz. Áno v Straden poubrali KOJ 1914, 142
pobráni -a -o pobran, zbran: i bilou je pobránoga drtinya dvanájſzet kosárov KŠ 1771, 198; Mrtvecsne peszmi 'szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podigávati -am nedov.
1. dvigati, povzdigovati: Ár vise nebéſz sto more Gláſz podigávati BRM 1823, 324; gda podigávam roké moje k szvétoj viszini tvojoj TA 1848, 21; Podigávas mi moj roug BKM 1789, 7; Csi on zapovedáva, Te môrſzke vode zburkáva, To válovje podigáva BRM 1823, 105; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; pren. szo cejli národje k nyej szvoje ocsi podigávali KOJ 1914, 106
2. darovati: Krisztus je velo szvojim Apostolom áldov Sz. Mese podigávati KOJ 1845, 78
3. spodbujati: Kai podigáva tebé na tou vöro TF 1715, 40; Kai te na to Vöro podigáva SM 1747, 40
podigávati se -am se
1. zviševati se, poviševati se: ino ſze nikaj naj ne podigáva SIZ 1807, 31
2. dvigati se, hrepeneti: Szrdcze moje ſze naj Li k-Tebi podigáva BRM 1823, 339
podigavajóuči -a -e povzdigujoč, nagibajoč: Po'salüvanye, gda grejsnik li ſzamo za volo podigávajoucsega pouleg natúre zroka odürjáva grejhe KMK 1780, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podpérati tudi podpìrati-am nedov. podpirati: za sztolom brádo podpirati, sze nedosztája KOJ 1845, 29; Bôg te podpéra szkrbno KAJ 1848, 237; i dêszna tvoja me podpéra TA 1848, 14; Drügi me csuva, podpéra KAJ 1870, 49
podpérani -a -o podpiran: Vsze tô doprneszti szamo tak mogocsno, csi od vszega vecs naprêplácsarov eto zacsinyanye podpérano bode AI 1875, kaz. br. 8; mi pa sztojimo, i podpérani obsztojimo TA 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pòdsekrázum -a m osnovni pomen: Od vküp-szkládane rêcsi moremo tô znati, ka on táo, steri podsekrázum znamenüje, sze za podszekno rêcs právi AIN 1876, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pogibìti tudi pogübìti -ím dov.
1. pogubiti, uničiti, zapraviti: ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Eden je právdedávecz, ki je zmo'zen zdr'zati i pogübiti KŠ 1771, 752; Pogübis la'zcze TA 1848, 5; Tát ne pride, nego naj pogibi KŠ 1771, 300; Ono Vrága obláda, i ſzmrt pogibi BKM 1789, 50; Grêh vász nepogübi BRM 1823, 8; ka dobroga gláſza z-naſſim hüdim 'ſitkom ne pogibimo KM 1796, 67; Düſno zvelicsanye da ne pogibite BKM 1789, 189; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Priſao ſzi, da bi náſ pogübo KŠ 1771, 177; szo ga tudi nadigávali, ka nebi szvojo düso pogübo KOJ 1845, 61; Ár ſzam nej divojsztva pogibila KM 1783, 230; Pokárao szi pogane, pogübo te neverne TA 1848, 7; ka je i pamet pogübo KM 1790, 76; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; Sz-tákſim tálom ſzta pogübila ſzvojo nekrivicsnoſzt KM 1796, 7; Ár ſzi je obládo, moucs ſzo pogübili BKM 1789, 311; Szmrt je ſzmrtyom pogübo BKM 1789, 102
2. ubiti, umoriti: Vſzegavejcs ga je ſteo pogibiti KM 1796, 58; vnouge je dáo ovak pogübiti KOJ 1848, 16; Jezuſa bi pa pogübili KŠ 1771, 94; gde bi Hunyadia brscsasz poganje pogübili KOJ 1848, 55; Kráo pogübo je lüdomorcze one KŠ 1771; Dózsa Gyüria szo med grozovitnimi mántrami pogübili KOJ 1848, 17
pogibìti se -ím se pogubiti se, uničiti se: da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; ne pogibimo ſze KŠ 1771, 535; i poſzoude ſze pogibijo KŠ 1771, 29
pogübévši -a -e ko je pogubil, uničil: pogübévsi ednoga z-obilnov rokov dajovitnoga csloveka AI 1875, kaz. br. 8
pogibléni tudi pogübléni -a -o
1. pogubljen: Ali jaſz, oh nevolni i pogibléni Szin KŠ 1754, 225; ni pogibléni nepriáteo vrág nám ne dá pocsinka KŠ 1771, 839; Za mé pogiblénoga, Csleka na ſzmrt ide BKM 1789, 69; Ne razmim jasz, pogübleni KAJ 1848, 101; natúra naſſa takje pogüblena TF 1715, 19; ſterie mené pogüblénoga csloveka oſzloboudo TF 1715, 22; mené pogüblénoga odküpo KŠ 1754, 98; ki náſz je obéſzelo, Pogübléne lidi BKM 1789, 40; i od kács ſzo pogübleni KŠ 1771, 509; Nej ſzo pogübleni BRM 1823, 5
2. izgubljen: nej ſzam poſzlan, nego kpogiblénim ovcz hi'ze Izraelſzke KŠ 1771, 51; ka ſzi mené pogüblénoga ſziná gori prijao KM 1783, 152; Mi ſzmo rávno tak, liki te pogübléne ovczé KŠ 1771, 834; iscſi gori pogüblene ovcſicze KM 1783, 117
pogibléni -a -o sam. pogubljeni: Ár je záto priſao Szin cslovecsi, naj zdr'zi to pogibléno KŠ 1771, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poglédnoti -em dov.
1. pogledati, ozreti se: Tekinteni; poglédnoti, prestimati KOJ 1833, 175; okouli ſzébe poglédne KŠ 1754; Pogledni na me SM 1747, 94; Razmita, poglenta mené SIZ 1807, 46; nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; Drügocs, nai on ſzám okoli ſzébe poglédne SM 1747, 42; Bog je pogledno vſzeh SM 1747, 4; on je tiszto z-negrbanim cselom pogledno KOJ 1845, 7
2. ogledati si kaj, spoznati: nyivo ſzam küpo i potrejbno mi je vö idti, i poglédnoti jo KŠ 1771, 220; i nej vſako vöro mogao poglédnoti za ſzvojimi hlápczi KM 1790, 74; csi predſzé denes, pa poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; ár je znao, kâ je pazlivi pojbics, ki rad vsze dobro poglédne i zvedáva KAJ 1870, 115; Od Csloveka, steroga poglédnemo na nyegovo vreime SM 1747, 35; i erkao je meni: pogledni, ne vcsini toga KŠ 1754, 150; vr'zi vö prvo trám zoká tvojega i teda pogledni KŠ 1771, 21; i poglednimo to zgojeno rejcs KŠ 1771, 168; Pogledmo ka nám je k'zitki, Boug dao BKM 1789, 31; Hodmo vBetlehem, Poglednimo Kriſztusa vnyem BKM 1789, 22; Ercsé nyima: hodta i poglednita KŠ 1771, 267; Poglednite meſzto groba, Vu kom le za tejlo nyega BKM 1789, 97; Ete je pisanye pogledno BJ 1886, 5; i, geto je vſza okouli pogledno KŠ 1771, 137; zadovolscsinov bom(o) nazháj poglednoli na eto pot AI 1875, kaz. br. 1; ár je potrejbno naj poglédneva brate naſe KŠ 1771, 390; Naj poglédne tvo teskoucso BKM 1789, 15
3. obiskati: ſzkim vaſz (csi naſzkori pride) poglédnem KŠ 1771, 698
poglédnoti se -em se ozreti se: Pogledni ſze za nemocsnoga, Ino krkoga SŠ 1796, 165
poglédnovši -a -e ko je pogledal: I okouli poglednovſi ſze nyé, ercsé tomi csloveki KŠ 1771, 183; ki poleg szvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine BRM 1823, I

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pohàsniti -im dov. uporabiti, izkoristiti: Használni; pohaszniti KOJ 1833, 159; indi pa protesztantje májo mésnike pohaszniti KOJ 1914, 148; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; Vu obrácsanyi szam pohaszno deacske recsi na polescsánye vucsitelov KOJ 1833, V
pohàsnivši -a -e uporabljajoč: po vszákom módusi, ino vrejmeni szamo to trétyo persóno pohasznivsi KOJ 1833, 99

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poìskati -ìščem tudi pojìskati -jìščem dov. poiskati: i poiscsi to hüdo TA 1848, 9; ki jo gori more nájdti, naj jo pojiscse SIZ 1807, 30; Poiſzkao ſzi je protye KM 1790, 76; Kaj ſzi nász pojiſzko BKM 1789, 11
poískani -a -o poiskan: Rákoci Ferencz, od törszkoga czaszara poiszkani, scsé zaküriti KOJ 1848, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pokaštìgati -am dov. kaznovati: On váſz pokaſti-ga BKM 1789, 12; Bôg pokastiga nebôgatno csér AIN 1876, 24; csi ga ne pokaſtigamo KŠ 1754, 39; Roditelje pokaštigajo lagojo deco BJ 1886, 44; me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; naj ſze to lagoje dejte za tou mocsno pokaſtiga KM 1790, 52; Ali Boug jo je ſztejm pokaſtigao KM 1796, 61
pokaštìgani -a -o kaznovan: Pokaštigana nešče biti AI 1878, 9; Ovi vküppriszesniczke szo pa z-szmrtjom pokastigani KOJ 1848, 96; ki szo hamicsno priszego dáli i szo za tô pokastigani bili AIP 1876, br. 3, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pokázati -kážem dov. pokazati: Za gvüsno pa niscse nemre pokázati, gde jé KŠ 1754, 144; Czio nyegovoga piſzanya je pokázati, kaj je Kriſztus KŠ 1771, 3 (B2a); nej znáo protivnoga návuka pokázati KOJ 1845, 79; Potom nyemi je šteo pregrešnice pokázati BJ 1886, 5; i jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro KŠ 1754, 79; poká'zem ti ſzoudbo te velike kurve KŠ 1771, 796; Ali dönok ti ocsiveſzno poká'sem, ka je tou ogen KM 1790, 38; ſtero znamejnye nám poká'zes KŠ 1771, 269; 'Zelejmo pa, da váſz edenvſzáki poká'ze to iſzto ſzkrblivoſzt KŠ 1771, 680; Skolnik vszákomi vucseniki kraj poká'se KOJ 1845, 7; Trétji razlocsek poká'ze, ka toliko zadene AI 1875, kaz. br. 6; očivesno pokáže, ka se včiti nešče BJ 1886, 5; Tou nam pokáſejo ete recſi TF 1715, 44; Poti tvoje poká'zi meni KŠ 1754, 157; poká'zi mi vöro tvojo KŠ 1771, 749; Poká'zi moucs dejve rojſztva BKM 1789, 3; Pokáſte mi dácsni pejnez KŠ 1771, 73; Dabi nám pokázao KŠ 1754, 110; Da bi pokázao bogáſztvo miloſcse KŠ 1771, 576; bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Naj poká'ze dela KŠ 1771, 750; naj naſſo vöro poká'zemo KŠ 1754, 83; ſzem moudus pokázao KŠ 1754, 7a; Vſza ſzam vám pokázao KŠ 1771, 406; ſteroga je ſzám Kriſztus pokázao KŠ 1754, 7a; I tou erkoucsi pokázao nyim je roké KŠ 1771, 333; Ár je Boug knám pokázao, Szvojo drágo miloſcso BKM 1789, 10; Mati je nyemi pokázala, ka ſzo preminyávanya bilá KM 1790, 22; potom drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8
pokázati se -kážem se pokazati se: idi pokázi ſze popi KŠ 1771, 24; idite i pokáſte ſze popom KŠ 1771, 228
pokazajóuči -a -e kažoč: sziná Jószefa na szvojih nárocsaj pokázajoucsa KOJ 1848, 109; i kváre prázne vöre mocsno pokázajoucs odvracsati KOJ 1845, 13
pokázani -a -o pokazan: pouleg forme, ſtera ti je na gori pokázana KŠ 1771, 683; mo'zá od Bogá pokázanoga med vami KŠ 1771, 346; pred to pokázano rejcs sze vszigdár dejva imenik KOJ 1833, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pokojìti -ím nedov. miriti, pomirjati: Ár ga rêcs 'zitka pokojí Z-blá'zenim obecsanyem KAJ 1848, 83; Me krêpi i pokojí Z-vüpanyem miloszti KAJ 1848, 101
pokojéči -a -e pomirjujoč: Tô pokojécse vüpanye Nêti KAJ 1848, 266; ár je pokojécsa miloszt tvoja TA 1848, 93; imé tvoje, ár je pokojécse TA 1848, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pokòpanje -a s pokop: 5. Pokopanye KŠ 1754, 107; Pokopanye i ſztrá'za KŠ 1771, 92; Tve pokopanye pecsat nedu'znoſzti BKM 1789, 89; Neznas toga gde ti bode tve pokopanye SŠ 1796, 90; Pocsinek je to Tvoje pokopanye BRM 1823, 64; na dén pokopanya mojega je ona tou obdr'zála KŠ 1771, 307; na moje pokopanye je vcsinila KŠ 1771, 88; gda ſzi mrtvoga Sziná tvojega Tejla pokopanye tú'sno glédala KM 1783, 84; Lepraj csákam pokopanye SŠ 1796, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poleščenjé -á s loščenje: Po vsze tom sze iglé v to naj 'zmetnêse delo vzemejo: vcsiscsenyé i v-polescsenyé AIP 1876, br. 9, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

položìti -lòžim dov.
1. položiti kak predmet: more ino kantár vu lauloke polositi (djati) SM 1747, 96; Jaſz na tvoj ſztolecz ſcsém, ztvega Polo'ziti Krála BKM 1789, 39; te ſzvéte skrinye .. nego jo je pri Obededomi Leviti doli dáo polo'ſiti KM 1796, 61; Dokecs polo'zim nepriátele tvoje na podnogáoniczo noug tvoji KŠ 1771, 347; Gda pa nyegova düſa za grejhe áldov tá polo'zi KŠ 1771, 815; Polo'ziga vjaſzli BKM 1789, 27; csi sze meszto nak nek zmenkanya znaménye polo'si KOJ 1833, 22; ali hodi polo'zi rokou tvojo na nyou KŠ 1771, 29; kranscsáka ali hoube nepolo'si na oltár KOJ 1845, 22; I gori polo'zi szmrtne sztrêle TA 1848, 6; na nyega je polo'so ſzvoje roké KM 1796, 125; Vu ſtali povitoga vjaſzli polo'zila BKM 1789, 28; ga je vu kosariczo polo'sila KM 1796, 33; I ercsé: gde ſzte ga polo'zili KŠ 1771, 303; ſzo ſzpleli korouno ſztrnya i polo'zili ſzo jo nyemi na glavou KŠ 1771, 328; i pejneze ſzo k-nogam apoſtolov polo'ſili KM 1796, 122
2. narediti, da kaj duševnega ali duhovnega preide v koga: Jaſz hocſem mojo právdo vu nyih pamet poloſiti SM 1747, 18; dopüszti csinejnya vu tvoje ſz. rane polo'siti KM 1783, 36; i vszako rejcs na szvoje meszto polo'siti KOJ 1845, 41; eto kak podsztavo more pred poszlavcov-kucso polo'ziti AI 1875, kaz. br. 2; vſzo vüpazen Záto jaſz vnyem poloſim SM 1747, 75; I dujh moj polo'zim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; I dujh moj polo'zim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Vu eto tvojo ſz. Rano polo'sim moja dobra dela KM 1783, 67; Pred té polo'zim mo teskoucso BKM 1789, 8; Potom nazavüpstvo pred szpráviscse polo'zi vsze ono, ka je dokoncsalo AI 1878, kaz. br. 2; da vſzo vüpazen polo'zimo vu tvojem ſzvétom Szini KŠ 1771, 823; Veke szrecsni, ki v-tvoje szkrovnoszti Polo'zijo szteber vüpaznoszti KAJ 1848, 5; Izrael! vtvojem Goszpodni Polo'zi tvoje vüpanye BKM 1789, 8b; Polo'zte záto eta vu ſzrczá vaſa KŠ 1771, 242; liki mouder czimprar, fundamentom ſzam jaſz polo'zo KŠ 1771, 494; i polo'zo je vu náſz rejcs toga ftisanya KŠ 1771, 537; tak je Boug vsze tiszto pred nász polo'so vu Sz. Piszmi KOJ 1845, 74; jeli je vſze ſzvoje vüpanye na Kriſztusevo vrejdnoſzt polo'zilo KŠ 1754, 209
položìti se -lòžim se položiti se: Od Jou'zefa vu jaſzlicze polo'zil ſze je BKM 1789, 72
položéči -a -e položeč: I polo'zécsi na nyé roké ſzvoje odiſao je odnut KŠ 1771, 62; csi bi ga, polo'zécsi nyegov fundamentum, ne mogao dokoncsati KŠ 1771, 221
položejóuči -a -e polagajoč, položeč: ino vſzamo v Kristusſevo Vreidnoſzt vüpanye ſzvoje poloſejoucsim SM 1747, 2
polòživši -a -e ko je položil: i mejé polo'zivſi nyihovomi prebivanyi KŠ 1771, 396; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Stevan pa vu Bougi vüpanye polo'sivsi bers naberé serege KOJ 1848, 12
polòženi -a -o
1. položen, dan: Bio je grob nouvi, vu ſterom je eſcse nigdár niſcse nej bio polo'zeni KŠ 1771, 331; Jezus v-jaszlicze polo'seni KM 1783, 72; Le'zi vjaſzlaj polo'zeni BKM 1789, 23; Ober nyegove gláve je pa bio polo'seni napiſzek KM 1796, 109; Polo'zen je v-jaſzli BRM 1823, 4; Imenik je táksa rejcs v-govorejnyi, stera pred substantivum poló'sena, onoga kakti poká'se KOJ 1833, 13; Imenik je táksa rejcs v-govorejnyi, stera pred substantivum poló'sena, onoga kakti poká'se AIN 1876, 24; ſztvojim ſz. tejlom vu csiſzti lelahen je polo'zeno KŠ 1754, 235; najsli ſzo dejte polo'ſeno vu jaſzlaj KM 1796, 89; liki sze to 'z-nyi napiszkov zlehka previditi dá, steri szo pred nyé polo'zeni KAJ 1848, IV
2. ležeč: Koloſſa pouleg Likus potoka polo'zeno meſzto KŠ 1771, 601
3. postavljen, dan: ki szo meli lepe hi'ze, na vedrino szo polo'zeni AIP 1876, br. 4, 3; Bilou je pa tam séſzt kameni vejder polo'zeni KŠ 1771, 268; Bila je pa tam edna poſzouda polo'zena puna zjeſziom KŠ 1771, 330; szo nistere právde-podsztave pred poszlavce hi'zo polo'zene AI 1875, br. 2, 2; Jezuſa, ki je za pred ſzé polo'zeno radoſzt kri'z pretrpo KŠ 1771, 694; Znajoucsi tou, ka je pravicsnomi právda nej polo'zena KŠ 1771, 634
4. določen: ki ſze potikávajo vrejcs nevörvajoucse, na ſtero ſzo i polo'zeni KŠ 1771, 706
polòženi -a -o sam. položeni: Naj ſze zdr'závate od bolvanom polo'zenoga KŠ 1771, 390

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pomágati -am nedov.
1. pomagati komu pri delu ali v težavah: Ki nam vu potrejbcsini pomága, on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; csi pomágamo KŠ 1754, 74; Lehko konecz vzemes ſztrasen, Sto de ti pomágo BKM 1789, 409; hodi v-Maczedonio i pomágaj nám KŠ 1771, 391; nego ga pomágajmo KŠ 1754, 35; zvün toga z-obcsinſzkim tálom pomágajmo edna drügoj KM 1790, 88; pomágajte potézenoga KŠ 1754, 210; mo'zjé Izraelſzki, pomágajte KŠ 1771, 409; nego kaibi nyega pomágali TF 1715, 15; da bi prisli, i pomágali bi nyim KŠ 1771, 179; Povej ji záto, naj mi pomága KŠ 1771, 205; Naj mi naſſega bli'znyega pomágamo KŠ 1754, 41; More biti ga je pomágao vu vcsenyej KŠ 1771, 662; dönok je drüge vu potrejbcſini pomágao KM 1796, 70; csi je nevolne pomágala KŠ 1771, 640; i na obcſinſzko dobro ſzo nikaj nej pomágali KM 1790, 78
2. pomagati komu iz stiske: Ni té ſzto ti ne haſzni, Csi ſzi ti ſcsés pomágati KŠ 1754, 257; Ár, vu kom je on trpo ſzkusávani, vtiſztom more i onim, ki ſze ſzküsávajo, pomágati KŠ 1771, 675; ár ti ſzi on Bog, kteri meni pomága SM 1747, 93; Boug pomága KŠ 1754, 124; i Düh navküp pomága naſoj nemocsnoſzti KŠ 1771, 466; Blagoszlov naj nám dá, Vdeli nász pomága BKM 1789, 6; Na ſtero nám pomágai naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; Pomágai meni za tvoie dobrote vollo ABC 1725, A8a; Pomágai mi, da mi ſze Vöra ne poménka SM 1747, 58; Na ſtero náſz pomágaj nas drági Otsa nebeſzki KŠ 1754, 156; Na tvo diko náſz pomágaj BKM 1789, 295; Düse nase k-Tebi zmágaj, V-Nebeſzko diko pomágaj BRM 1823, 81; Pomágaj goszpodne TA 1848, 9; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; Zdobroutami ga je prigledno i pomágo BKM 1789, 96
pomágati se -am se pomagati si: s tema zoboma se [mrož] po lédi na prej pomága AI 1878, 20; Vu ſz hiſtvi bodoucſi: naj ſze [bližnjemu] pomágajo KŠ 1754, 220
pomagajóuči tudi pomagajóči -a -e pomagajoč: Dozdaj szam trplivo csakao te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; Pomágajôcsa vrêmena-rêcs AIN 1876, 45; Naj i vi podáni bodete tákſim i vſzákomi pomágajoucsemi KŠ 1771, 526; Pomágajoucsi i vi zmolitvov za náſz KŠ 1771, 530; jeli nega eti zadoszta pomágajôcsi rôk KAJ 1870, 130
pomágavči -a -e pomagajoč: Pomágavcsi eden ovoga, k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1
pomágani -a -o podpiran: Bethlen od Törkov napihani, i pomágani KOJ 1848, 92; Nikica je od rusza pomágani AIP 1876, br. 6, 7; hercegovinancom csi tô ne vcsinijo, na dale pomágani AIP 1876, br. 2, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ponášanje -a s vedenje: Viselet; nosba, ponásanye KOJ 1833, 182; pokorno ino poſteno bode ponássanye nyegovo povſzud SIZ 1807, 9; Nika prémocsna dovicza je ſzpoznala Kriſtine nyéno dobro ponáſanye KM 1790, 40; Boj ponizen vu znásanyi, V-deli v-rêcsi, v-ponásanyi KAJ 1870, 166; Sz-táksim ponásanyem je prijéten cslovik Bougi, i lidém KM 1790, 34; Od král Matyasa je vnogo gorizaperjeno, szkáksim ponásanyom i popascsenyom je na to naj prednyeso meszto priso AI 1875, br. 1, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Pòntiuš Pilátuš -a -a m Poncij Pilat: gda bi poglávar bio Judee Pontius Pilátus KŠ 1771, 172; i dáli ſzo ga Pontzius Pilátuſi poglavári KŠ 1771, 92; mokoje ſzterpo pod Pontiuſſem Pilátuſſem TF 1715, 22; moko ie szterpo pod Pontiussem Pilátussem ABC 1725, A5a; moko je ſzterpel pod Pontius Pilátuſſem SM 1747, 44; Pod Pontzius Pilátuſem v-Jerusálemi na kri'z raſzpéti KŠ 1754, 108; ki je pod Pontius Pilátuſom to dobro vadlüvanye poſzvedocso KŠ 1771, 643; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ponüdìti -ím dov. ponuditi: Kinálni; ponüditi KOJ 1833, 163; jasz vam szrecso ponüdim AIP 1876, br. 1, 7; mati nyemi prszi ponüdi AI 1875, kaz. br. 7; V-hi'si ponüdi Goszponi sztolecz KOJ 1845, 27; Je ponüdo trôst szinovcsine KAJ 1848, 126; Gedrta je meni ponüdila eden tanyêr 'zupe AIP 1876, br. 1, 7; Eti szo ga pa nej za Krala koróno Frideriki ponüdili KOJ 1848, 36
ponüdìti se -ím se ponuditi se: Gda sze ti ponüdi za kákso delo dobra prilika, nigdar drüge ne csákaj AIN 1876, 65; Prva prilika, po steroj sze vam ponüdi zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; Tecsasz, ka sze je Ferdinánd v-Büdini ponüdo KOJ 1848, 76; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4
ponǜdjeni -a -o ponujen: Gda bi eden vecsér vu hi'si ponüdjeni liszt z-merkanyom steo Karol II KOJ 1848, 48; Kruci szvojega krála ponüdjeno pomilosztejnye zoberóucs primejo KOJ 1848, 105; nüczajmo to veliko Ponüdjeno nam priliko KAJ 1848, 126

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

popàdnoti -pádnem dov. popasti, zgrabiti, uloviti: Kapni; dobiti, popadnoti KOJ 1833, 161; jezernik zapovedao je vité'ztvi doli idti i popadnoti ga od nyih KŠ 1771, 414; cêlo prgiscso kaménya nyemi je popadnoti lêhko bilô KAJ 1870, 82; vgányam ſze pa, csi ga kak popádnem KŠ 1771, 597; ovczo, i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo, jelijo ne popádne KŠ 1771, 38; On vſze ſzvoje verne poſzlühne v-nevôli, dr'zi, varje, v-nevôli popádne BRM 1823, 320; száki brat i szesztra tüdi popádne grüdiczo KOJ 1845, 96; Tak bej'zte, naj jo popádnete KŠ 1771, 507; sam ga za perôt popadno BJ 1886, 17; Nyou je on toti popadno KOJ 1848, 98; Pesz ga je za rokô popadno KAJ 1870, 41; ki za ledernisörc popadno AIP 1876, br. 1, 7; Teda je pavozino (scsáp) popádnola KAJ 1870, 142; Popadnoli ſzo zato kaménye KŠ 1771, 296; Ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; i gda bi ga za pláscs popádnola, escse je i onoga ſzébe püſzto KM 1796, 26; pren. ovak nescse priliko popadnoti AIP 1876, br. 7, 8; Naj szi pregánya protivnik düso mojo, popádne i na zemlo szklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; Etakso priliko vnôgi popádnejo i veliki 'zoj vzemejo AIP 1876, br. 7, 1; i vrêloszt tvoje szrditoszti popadni nyé TA 1848, 55; Zdaj szo podjármani národje 'selno priliko popadnoli KOJ 1848, 5
popàdnovši -a -e ko je popadel, zgrabil: Ete pa vſztráhi zdr'zte, liki zognya je popadnovſi KŠ 1771, 760; pren. Nego mládi Luther popadnovsi priliko sze stimati KOJ 1845, 55
popádjeni -a -o ujet: Odnut ſze nazáj povrne v-Alexandrio, popádjeni od poganov KŠ 1771, 101; za ſteroga volo ſzam popádjeni od Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 597; Za tej volo ſzo me ſteli 'Zidovje, popádjenoga vu czérkvi, ſzvojimi rokámi vmoriti KŠ 1771, 422

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

porodìti -ím tudi poróuditi -im dov. roditi: Ovo, (Maria) ednoga ſziná porodi SM 1747, 10; Porodi pa Sziná KŠ 1754, 99; Porodi pa Szina KŠ 1771, 6; Ár ſzam váſz jaſz vu Kriſztus Jezuſi po Evangyeliomi poroudo KŠ 1771, 497; Jasz szem te dnesz porôdo TA 1848, 3; Prva Oſzoba vu Bo'zánſztvi, ſteri je od vekivekouma ſzvojga Sziná poroudo KŠ 1754, 89; je pa Jechoniás poroudo Salathiela KŠ 1771, 5; Táre je pa poroudo Ábraháma KM 1796, 15; V-nyem te szvêt znôvics porôdio BRM 1823, 15; dokecs je nej porodila ſziná ſzvojega KŠ 1771, 6; ár je Kriſztuſſa Jezuſſa porodila KMK 1780, 14; pren. porodi grejh grejh KŠ 1754, 60; ſtero náſz preobrácsa i znouvics porodi z-Bogá KŠ 1771, 443
porodìti se -ím tudi poróuditi se -im se roditi se: gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; záto to ſzvéto, kai ſze od tébe porodi SM 1747, 10; záto i ono, kou ſze porodi ſztébe Szvéto KŠ 1754, 107; bole bi nyemi bilou, da bi ſze nigdár nebi poroudo on cslovik KŠ 1771, 88; kai ſzem ſze neili ſzamo vu greihi popriel ino poroudo SM 1747, 48; I na ſzvejt ſzi ſze poroudo BKM 1789, 4; poroudoſzeje od Devicze Marie TF 1715, 22; porodil szeie od Devicze Marie ABC 1725, A5a; ſteri ſze je porodo SM 1747, 9; Poroudoſze je vám dneſz zvelicsiteo KŠ 1754, 91; Gda ſze je pa Jezus poroudo KŠ 1771, 6; poroudo ſze je od Divicze KMK 1780, 7; Gda ſze je pa Jezus poroudo KŠ 1771, 6; poroudo ſze je od Divicze KM 1790, 109; Porodil ſze je ſzin ſzvéte Márie BKM 1789, 42; Od Dejve ſze poroudo BKM 1789, 18; Ár, gda ſzta ſze escse nej poroudila KŠ 1771, 468; pren. Csi ſze ſto ne porodi zvodé i z-Dühá KŠ 1754, 187; csi ſze ſto ne porodi odzgora, ne more viditi králeſztva Bo'zega KŠ 1771, 271; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; po naſem jeziki, vſterom ſzmo ſze poroudili KŠ 1771, 345
poròdjeni -a -o rojen: od Devicze Márie uu vreimeni porodgyen TF 1715, 22; Jezus Kriſztus i právi cslovik porodjen KŠ 1754, 98; ár je z-Bogá porodjeni KŠ 1771, 730; Boug i cslovik porodjeni BKM 1789, 23; Kako zdai porodjena decza, ſeleite SM 1747, 24; Vſze, kai je od Boga porodjeno, premága ſzveit SM 1747, 26; vsze, ka je ztejla porodjeno KŠ 1771, 445; poſzlal je Bog ſzvojega ſzina, porodjenoga od edne Sené SM 1747, 10; vö je poſzlao Boug Sziná ſzvojega porodjenoga z'zené KŠ 1771, 564; Ki ſzo nej zkrvi, niti zvoule tejla porodjeni KŠ 1771, 264; Ár velim vám, vékſi med porodjenimi od 'zén KŠ 1771, 189

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poséjati -am dov. posejati: ka nisteri vért de mogo na protolje gororati i z-járnom poszêati AIP 1876, br. 1, 8; Lihitro ograde gorkopajo, vu gredé seménja posehajo BJ 1886, 17; goſzpodne, jeli ſzi nej dobro ſzemen poſzejjao vtvojo nyivo KŠ 1771, 44; eden cslovik i poſzejjao je je vu nyivo ſzvojo KŠ 1771, 44; Gáj naſztavimo, pravili ſzo ti ſtirje rédni, i v-nyem drevno ſzemen poſzejjajmo KM 1790, 80
poséjati se -am se posejati se: Tak i zrnye kou ſze poſzejja, Prvle zgnijé SŠ 1796, 21
poséjani -a -o posejan: ſzká'ze ſze i ete kouko od nepriátela vragá poſzejjani KŠ 1771, 434; Gda vidimo, raſzté ſzemen poſzejano BKM 1789, 406; raſzté ſzemen poſzejano SŠ 1796, 56; V-naj vecs mesztaj je gorizoráno i járno poszejáno AI 1875, kaz. br. 8; To ovo vzemlo poſzejjano szemen, Odnut ſzi ſztano BKM 1789, 89; Pokedob bi na poszejano szemen potrejbno bilou szunce KOJ 1845, 13; pren. pride te hüdi i vtrgne to poſzejano rejcs vſzrczé nyegovo KŠ 1771, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

postánoti2 -em dov. obstati, ustaviti se: Na potrejbni mejsztaj more posztánoti KOJ 1833, 8; z-Csehszkoga privodjenov vojszkov pri Györi posztáne KOJ 1848, 49; I na nágli poſztáne zangyelom vno'zino vojſzké nebeſzke KŠ 1771, 168; i moji bli'zányi ôzdalecs posztánejo TA 1848, 31; I drugi angyeo poſztano je pri oltári KŠ 1771, 780; zvejzda ino ober tiſzte hi'se je poſztánola SIZ 1807, 18; Goſzlarje poſztante, i zdaj ne igrajte SIZ 1807, 38
postánovši -a -e ko se je ustavil: I poſztanovſi pred nyouv poſtrájfao je to trésliko KŠ 1771, 178; i okouli Jázonove hi'ze poſztanovſi, iſzkali ſzo nyidva KŠ 1771, 395

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

postàviti -stávim dov.
1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416
2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8
postàviti se -stávim se
1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2
2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12
postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291
postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65
postávleni -a -o
1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34
2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143
3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112
4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

postávnjek -a m stojalo: naidemo to veliko csarno táblo, ali na nogacsaj ali na posztávnyeki KAJ 1870, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

postràšiti -strášim dov. prestrašiti: ino ſzi je pri deczi ſpot ſzpravo meſzto toga, ka bi jo poſztraſo KM 1790, 20; Rudolfi na pomoucs pride Ladiszlav IV. ka je Ottokarove Velikáse tak posztrassilo KOJ 1848, 40
postràšiti se -strášim se prestrašiti se: Ne'za sze na tô posztrásila AIP 1876, br. 4, 6
postrášeni -a -o prestrašen: Etak malo posztrásseni Matyas I. KOJ 1848, 63; Törszki caszar je jáko posztrasen, ka nyaga szvêta szpraviti vcséjo AIP 1876, br. 6, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

posvéjt tudi posvét -a m
1. luč, svetloba: On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; Ali kako ednoga dnéva poſzvejt BKM 1789, 202; csi sze pa nemore poszvejt küpiti KOJ 1833, XIV; naj ni edna dühovna potrêbcsina i poszvêt nezadovoljena neosztáne KAJ 1848, IV; Goszpôd je poszvêt moj TA 1848, 20; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 6; Boj k-poszvêti vszemi szvêti KAJ 1848, 123; Posle je na ſirouki ſzvejt, Zednákov zmo'znoſztyov poſzvejt BKM 1789, 119; Ki dá nyemi právi poſzvêt BRM 1823, 3; Li pri nyega poszvêti Szpoznávam tebé KAJ 1848, 5
2. svetilka: Niti ne vu'zgéjo poſzvejta KŠ 1771, 14; ali petrolej se za posvet nüca AI 1878, 55; ide tá ſzpoſzvejtom i zlampasmi KŠ 1771, 325

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

potégnoti -em dov.
1. potegniti od kod: Huzni; vlejcsti, potégnoti KOJ 1833, 160; pren. Te zmo'zne Je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16
2. ukaniti, prevarati: Jeli ſzam po ſterom tej, ſtere ſzam kvám poſzlao, kaj zváſz potégno KŠ 1771, 551; jeli je kaj potégno zváſz Titus KŠ 1771, 552
3. prilastiti si: kak püspekov i klostrov imánya, pod szébe je potégno KOJ 1845; Benetsánje szo primorszke krajine pod szé potégnoli KOJ 1848, 41; naj odpüscseni dúg nezáj szebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138
4. soglašati: ino nemskih várasov Magistratusi szo 'snyimi potégnoli KOJ 1845, 67
potégnoti se -em se umakniti se: Cseresz zime sze on globse vu zemlô more potégnoti KAJ 1870, 152; ár sze je 'se nepriáteo za zimo nazáj domou potégno KOJ 1848, 54; i záto ſze je vu edno prouſzto ſtalo mogla potégnoti KM 1796, 88; ſzmrt, Kak ti csrvics na vodiczo ſzi ſze potégnola SŠ 1796, 125
potégnovši -a -e ko je potegnil: Sámuel to krátsiso potégnovsi pobegne KOJ 1848, 16
potégnjeni -a -o potegnjen: dúgi glászniczke, ober szébe potégnyeni vorczan majoucsi KOJ 1833, 3; Kcsaszi je potégnyen vecserni zvon KAJ 1870, 85; i bila je vküp potégnyena KŠ 1771, 216

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

potèžiti -im dov. obtežiti, obremeniti: jálno me ſatan ſelej na pekeo pote'ſiti KM 1783, 227; Naj nikoga ne poté'simo KM 1783, 10; Záto, kak nász je potézo Lüczki dúg vſze v-Ádami KŠ 1754, 251; Záto, kak nász je potézo Lüczki dúg vſze v-Ádami BKM 1789, 197
potéženi -a -o
1. premagan: poté'zeni od ſzna ſzpadno je od trétyega réda doli KŠ 1771, 404
2. obtežen, obremenjen: Ino zkri'zom poté'zen BKM 1789, 71; tó je zrok, ka je, vogrszki jezik poté'seni KOJ 1833, X; Naj ſzi ti poté'zeni delavczi, pocſiné KŠ 1754, 26; ino kaibi vzéli, i tih potéſeni ſzloboudo SM 1747, 111
potéženi -a -o sam. obteženi, obremenjeni: pomágajte poté'zenoga KŠ 1754, 210; Szmiluje sze nad poté'zenim TA 1848, 57

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

potr̀diti tudi potèrditi -im dov.
1. utrditi, narediti trdnega v prepričanju: Ár je lejpo delo zmiloſcsov potrditi ſzrczé KŠ 1771, 697; Da nász vu tvojoj miloscſi potrdis KM 1783, 59; Vtvoji ſztezáj ga potrdis BKM 1789, 339; nego da naz poterdi TF 1715, 28; Ár Otsé blagoſzlov potrdi otrokouv hi'ze KŠ 1754, 33; Ki váſz potrdi notri do koncza KŠ 1771, 490; Potrdi me ſztvojim Dühom KŠ 1754, 256; i ti, gda ſze povrnés, potrdi brate tvoje KŠ 1771, 246; Odküpiteo potrdi náſz ſz-tvojov miloscsov KM 1783, 77; v-vöri náſz potrdi BKM 1789, 298; Vu etom vüpanyi potrdi me v-nyem KM 1790, 108; Boidite tüdi i vi potrpeslivi, ino poterdite vaſſa ſzercza SM 1747, 28; Czila pa vtom liſzti náto, da bi je potrdo vu vöri KŠ 1771, 572; Ka bi náſz vu vüpanyi potrdo KM 1783, 17; naj váſz potrdi i obeſzeli váſz vu vaſoj vöri KŠ 1771, 618; mladike, stere szi potrdo szebi TA 1848, 67; liki je tou potrdo, gda je nakri'zi krv püſzto KŠ 1754, 185; Gda je ſzvojo Králevcſino mocsno potrdo KM 1796, 65; I po vöri potrdilo ga je imé nyegovo KŠ 1771, 349
2. potrditi: z-tem szamo tou scsém potrditi, da v-ednom Králesztvi naj eden Jezik goszpodüje KOJ 1833, IX; Ovo zdaj ti 'se oblübim, vu Szrczi mocsno potrdim, ka ſze 'selejm ſzpovedati KM 1783, 263; csi velikási eto právdo podsztavo naszkoroma poterdijo AIN 1876, br. 6, 3; ſzo Ino nyih vüſzta vſze potrdila BKM 1789, 328
3. utrditi, narediti trdno: i cſiſzto je mládo vrbje od vodeni klicz, i ſtero ſze je czouczalo, potrdo je KM 1790, 76
potr̀diti se -im se
1. utrditi se: Preczi ſzo ſze nyemi pa potrdili poplatje i glej'znyi KŠ 1771, 348
2. postati trden v prepričanju: Naj ſzpoznamo, V-vöri ſze potrdimo KŠ 1754, 267; Naj ſzpoznamo V-vöri ſze potrdimo BKM 1789, 359; Naj vam dá, da ſze mocsno potrdite po Dühi nyegovom KŠ 1771, 579; naj ſze vu vöri potrdijo KŠ 1754, 197
potr̀divši -a -e ko je potrdil: Potrdivsi nyim nyih ricsí, Dika bojdi vſzigdár Bougi BKM 1789, 112
potr̀djeni tudi potr̀dnjeni -a -o
1. potrjen: Ár je zákon nad mrtvimi potrdjeni KŠ 1771, 686; I bo'zánsztva závezek Je znôvics potrdjeni KAJ 1848, 148; ár je potrdjena nad nami nyegova ſzmilenoſzt KM 1783, 162; vszáka právda od kralá potrdnyena AI 1875, kaz. br. 2; geto je ono po Kriſztuſi potrdjeno KŠ 1754, 9b; ino ſzkim je potrdjeno to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 25; i potom potrdjeno szvojo znájdbo cejlomi szvejti na znánye dáo KOJ 1845, 119; ország z-právdov potrdnyeno szloboscsino ne dopüszti pokopati AIP 1876, br. 2, 3; Protesztantszke vöre szloboscsine szo potrdjene KOJ 1848, 93; Orszácsko ládanye od potrdjeni právd sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2
2. utrjen: Kak mêszecz potrdjeni bode na veke TA 1848, 74; Sto me pripela v potrdjeno meszto TA 1848, 92
3. narejen: med nami i vami je velika prepaſzt potrdjena KŠ 1771, 227
4. birman: med etimi, i med tim potrdjenim hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 61
5. okrepljen, utrjen: Liki je ſzvedouſztvo Kriſztuſovo potrdjeno vu vami KŠ 1771, 490; potrdjeni jeſzte vu vezdásnyoj iſztini KŠ 1771, 718; Oni dühovje, ſteri ſzo vu ſzveſztvi oſztanoli i vnyem ſzo potrdjeni KŠ 1754, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

potrdjávanje -a s potrjevanje, utrjevanje: K-zmesznoga sztáliscsa-dosztavkom sze szlisijo: 2. Potrdjávanye (az akadó) ért AIN 1876, 20; Jeli ſze odebérajo tüdi k-Potrdjávanyi Botri KMK 1780, 61; na ſzvoje vu krivom vadlüvanyi i vöri potrdjávanye KŠ 1754, 196; Argumentoma, ki má a) Potrdjávanye Evangyelioma KŠ 1771, 602; Szi to vecsérjo ſzpravio, Na vere potrdjávanye 'Znyov 'ziveti naſztavio BRM 1823, 179; Potrdjávanye znamenüvajoucsi KOJ 1833, 107; Za potrdjávanye szvoje recsi naprêprineszo AIP 1876, br. 3, 2; geto váſz vu ſzrczi mám, i vu potrdjávanyi Evangyelioma KŠ 1771, 591; Nescsem zaprávlati vrejmena z-potrdjávanyom té isztine KOJ 1833, XI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

potrdjávati -am nedov.
1. potrjevati: potrdjávati moremo, ka ſze je 'ze pribli'zalo ono vrejme KŠ 1754, 4a; I toga je on piſzao, ſtilus potrdjáva KŠ 1771, 736; Tá példa nám mocsno tou ſzvedocsi, i potrdjáva KM 1796, 20; Csi kaj krivo znaſſov ricsjouv potrdjávamo KŠ 1754, 17; vöra, ſtero csüdna dela potrdjávajo KŠ 1754, 10b; ſtero i drügi potrdjávajo KŠ 1771, 662; drügi niki je pá potrdjávao govorécsi KŠ 1771, 248; i ſzvoj návuk je z-csüdnim cſinejnyem potrdjávao KM 1796, 98; Ona je pa potrdjávala, ka je tak KŠ 1771, 379; zvnougov ricsjouv ſzta trouſtala brata i potrdjávala KŠ 1771, 390
2. krepiti, utrjevati, delati trdnega v prepričanju: kak moremo naſſo vöro potrdjávati KM 1796, 117; ino tak ſzebé vu právom Krſztscsánſztvi potrdjávati SIZ 1807, 11; ár mojo vöro potrdjávam KŠ 1754, 180; i vöro krepis i potrdjávas KŠ 1754, 238; Potom, gda náſz potrdjáva vu ſzvojoj rejcsi KŠ 1754, 163; Té pa, ki náſz zvamivrét potrdjáva Kriſztuſi KŠ 1771, 530; Po ſzvétom Petri, i po Dávidi potrdjáva mocſno BKM 1789, 434; i vöro po tvojem ſz. Dühi potrdjávamo KŠ 1771, 821; i ſcsém, naj eta potrdjávas, da ſze ſzkrbijo vu dobri delaj KŠ 1771, 660; Nyegova 'sena ga je szploh vu katolszkih miszlih potrdjávala KOJ 1848, 89
potrdjávati se -am se utrjevati se, krepiti se: Jezik .. sze po nyem národ potrdjáva KOJ 1833, VIII; rejcs Goſzpodnova potrdjávala ſze je KŠ 1771, 401; Gmajne ſzo ſze potrdjávale vu vöri KŠ 1771, 391
potrdjavajóuči -a -e potrjujoč, okrepljujoč: potrdjávajoucsi gmajne KŠ 1771, 391; Vſza morem vu potrdjávajoucsem mené Kriſztuſi KŠ 1771, 599
potrdjávavši -a -e potrjujoč, utrjujoč: potrdjávavſi düſe vucsenikov KŠ 1771, 387; i to rejcs potrdjávavſi znaſzledüvajoucsimi csüdami KŠ 1771, 156

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

potǜvanje tudi pótivanje -a s potovanje: Potüvanye KAJ 1848, 351; Potüvanye Jánoska KAJ 1870, 115; Od potüvanya Izraelſzkoga lüſztva KM 1796, 38; Ravnaj potüvanye BRM 1823, 431; Zdâ 'ze doszta dôbi kôla zgotávlajo tak pod bremena, kak za potüvanye KAJ 1870, 73; Po ſzkoncsanom potüvanyi BRM 1823, IX; Med potüvanyem szta vu ednoj vészi nocsivala KAJ 1870, 1; pren. Zdrav bojdi poutni Krüh naſſega potüvanya KM 1783, 54; i bojdi meni voj vu potüvanyi KM 1783, 157; Dokecs dr'zi tô moje potivanye BRM 1823, 275

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

póumniti tudi pómliti -im nedov. pomniti: Ne poumnite, ka ſzam vám pravo KŠ 1771, 628; Oni pomnijo, z-káksimi grozami je odvzéta bila prvejsa kat. vöra KOJ 1845, 82; Tak da bi vcseraj bilo, tak pômlim na tiszti zadvecsarek AIP 1876, br. 3, 7; szamo ka ti tô ne pômlis AIP 1876, br. 7, 6
pómnivši -a -e ki pomni: Ki nepomnivsi szvoje negdasnye priszege brezi odlásanya v-Büdino pride KOJ 1848, 48; Ár pomnivsi Vougri tou pomejnili szo jo KOJ 1914, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poutnikǜvati -ǘjem nedov. popotovati: To mo'zjé pa, ki ſzo 'znyim poutniküvali, ſzo ſztáli drevéni KŠ 1771, 368
poutniküvajóuči -a -e popotujoč: Eden Samaritánus pa poutniküvajoucſi priſao je KŠ 1771, 204

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

póvaš -a m pridelovalec: Vszáki grozdje pôvas tô more znati AIP 1876, br. 2, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

povèdati povéjm dov. povedati, reči: Ár ka je le'zi povedati: odpüscseni ſzo tebi grejhi KŠ 1771, 28; more Vucsiteli povedati, zakaj je tak vcsino KOJ 1845, 8; miniszterium te more szcsészti doli povedati AI 1875, kaz. br. 2; ali bole boude, ako poveim, nikai nevcſio TF 1715, 5; i boj tam, dokecs ti poveim KŠ 1771, 8; tak i jaſz povejm vám KŠ 1771, 139; Povedám vám veliko radoſzt BKM 1789, 29; povejm vam praviczo SIZ 1807, 3; Povêm nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870; Jožek, jas povem vučiteli ka si mené šálo BJ 1886, 5; vidi, da nikomi ne poveis KŠ 1771, 24; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; Esaiás lejpo radoſzt poveda vſzem nám BKM 1789, 29; Poveimi pervo Bosjo Zapoved TF 1715, 12; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35; niti ne povej komi vu meſzti KŠ 1771, 127; Povej grejsnik kak bo's dugo goro KM 1783, 297; idi povej, dober gláſz Márii BKM 1789, 17; Povê mi, ti z-koj 'zivés KAJ 1870, 11; samo idi povej BJ 1886, 5; povejta, kaj Goſzpoud nyé potrebüje KŠ 1771, 67; i povejte nyim: pribli'zalo ſze je kvám králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 202; ſcsés, naj povejmo, da oygen doli ide od nébe KŠ 1771, 201; I poſzlao je ſzlugo, da bi povedao tim pozvánim, pojte KŠ 1771, 219; Teda je prepovedao, ka bi nikomi ne povedali, kaj je on Jezus KŠ 1771, 54; ino bi Vucsiteli povedali, csi bi sto falio KOJ 1845, 10; Ovo, naprej ſzam vám povedao KŠ 1771, 12a; Ovo naprej ſzam vám povedao KŠ 1771, 81; Ár je on tebé nám vſzejm poſzlüsati, Povedo vpiſzmi BKM 1789, 243; Gda ga je eden-krát na bini zgrábila mati, povejdala je ocsi KM 1790, 52; naprej ſzmo vám povedali, kaj bomo nevoule trpeli KŠ 1771, 618; Prophétye ſzo popiſzali tvoio voljo poveidali SM 1747, 85; povedali ſzo nyemi, te prvi KŠ 1771, 70; Angyelje Mir dobro volo v-hváli, Na zemlo povedali BRM 1823, 4; tomi szo goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4
povèdati se povéjm se povedati se, reči se: i idi vu meſzto i povej ſze ti, ka ti je potrejbno csiniti KŠ 1771, 367; Radoſzt nám povedaſze BKM 1789, 6; idi v-Damaskus, i tam ſze ti povejo vſza KŠ 1771, 411
povéjdani tudi povédani -a -o
1. rečen, povedan: kakoje gori poveidano TF 1715, 42; kai je Kriſztus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Povejdano ti je, ka je dobro KŠ 1754, 80; povejdano pa je od tébe, kaj odſztoplenyé vcsis KŠ 1771, 408; Nassi Sztarisje, kak maloprvle povejdano bo'sánszke recsi szvedocsijo KOJ 1833, VIII; Csi je pa ſto nepokoren rejcsi naſoj po liſzti nám povejdanoj KŠ 1771, 630; Vidoucſi pa razgláſzili ſzo te ricsi, ſtere ſzo nyim povejdane od diteta KŠ 1771, 168; i vörje, ka ſzo tá tüdi nyemi povejdana KŠ 1754, 78; ſzo ſze vſzi csüdivali nad onimi, ſtera ſzo nyim povejdana od paſztérov KM 1796, 89; szo solarje pripovedavali, stera szo vu souli povedana KOJ 1845, 15; Ka je potrejbno zvün zgoraj povejdani Návukov znati KMK 1780, 6; ár za volo dühovnoga priátelſztva med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60
2. napovedan: Gda bodte vidili to odürnoſzt opüscsenyá, ſtera je povejdana po Dánieli Proroki KŠ 1771, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

povekšávanje -a s večanje, naraščanje: Poſzvecsenyá miloſcse povéksávanye KMK 1780, 84; Jaj onomi, ſteri hüdou to lüczko 'zelej na povéksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Vzemi na Materé Czérkvi povéksávanye KM 1783, 114; Dáj nám Povéksávanye BKM 1789, 292

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

povr̀či tudi povr̀čti tudi povr̀žti -vr̀žem dov.
1. zapustiti: 'Zidovſzki národ, da ſzo ga mogli Apoſztolje vnyegovoj ſzlepoſzti povrcsi KŠ 1771, 667; Napoleon pa veli váras povr'sti ga KOJ 1848, 120; stere szo szvojim mou'sam volo napravile merzlo lutheransztvo povercsi KOJ 1914, 153; prvi dén sze jij je prevnô'zalo, i povr'zti je je stela KAJ 1870, 142; Simonyi miniszter sze povrcsti szprávla csészt szvojo AIP 1876, br. 1, 8; Ne nehám te i ne povr'zem te KŠ 1754, 64; ali záto mojo hižo nigdár ne poveržem BJ 1886, 28; zákonszko 'sivlejnye sze z-véksema tak dokoncsa, ka mou's povr'se 'seno z-deczov vréd KOJ 1845, 89; Vogleja ono vsze szporüsivsi povr'se KOJ 1848, 4; Bôg szam ga odvr'ze, Blagoszlov povr'ze KAJ 1848, 4; Sto szebé povr'ze, od táksega sze lidjé tüdi zpozábijo AIN 1876, 40; Po večeráj povrže [pirušlek] svojo skrivno mesto AI 1878, 7; Môč nás odstávi či nás On poverže BJ 1886, 3; i bogásztvo szvoje drügim povr'zejo TA 1848, 39; Csi bi tô sztezo povrgao, Po koj k-Bôgi mam idti KAJ 1848, 222; Elizeus je pa povrgao ſzvoj plüg KM 1796, 76; I povrgao je szvoje prebiváliscse v Siloi TA 1848, 65; je znáo Köszeg brániti, da szo ga torci povrgli KOJ 1848, 80
2. opustiti: Ki se ednok doháni navádi, nemre to kajenje povrčti AI 1878, 43; Oni [verbumi], steri porédnoga verbuma vugibanya formo povr'sejo KOJ 1833, 91; Francuskoga namesztnika ország 'ze tudi pretiszkáva, naj csészt povr'ze AIP 1876, br. 6, 3
povr̀ženi -a -o zavržen: Szam szi oszto na tom szvêti povr'zen AIP 1876, br. 4, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pozadnjéjši -a -e prid. slabši: vu tom Trojſztvi nikaj nej prednyejse, ali pozadnyejse KM 1783, 14; gda ſzo 'se piani ti goſztyé, teda 'se to pozadnyejse dene pred nyé SIZ 1807, 14; z-pozádnyejsega brúncza dáo pejneze zlejati KOJ 1848, 34; ali na on áldov je vö odébrao te pozadnyejsi ſzád zemlé KM 1796, 8
pozadnjéjši -a -e sam. slabši: Bránte pozadnyêsega i potrêbnoga TA 1848, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poznanlívi -a -o prid. pomemben: tô de poznanlivo vrásztvo AIP 1876, br. 6, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

požalüvàti -ǘjem nedov. obžalovati, kesati se: ſzvoje grejhe pravicsno po'salüvati KMK 1780, 67; naj morem právo po'salüvati moje grejhe KMS 1780, A6b; Csi grêhe rad po'zalüjem BRM 1823, 8; csi grejsnik grejhe ſzvoje i z-notrejsnyim tálom vu ſzrczi po'salüje KMK 1780, 70; Ki to hüdo po'zalüje, Dobi grejhov odpüſcsanye BKM 1789, 235; Ki po'salüje ſzvojo hüdoubo KM 1790, 16; Ki grêh po'zalüje KAJ 1848, 220; Po'salüj vsze tvoje grejhe KM 1783, 192; potomtoga je pa po'zalüvo i odiſao je KŠ 1771, 70
požalüjóuči -a -e obžalujoč: grejsnike vö vr'zejo i nyé, csi po'zalüjoucſi grejhe 'zitek pobougsajo KŠ 1754, 194

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

požérati -am nedov.
1. požirati: 'Zabe, kacse i ribe jê, Stere prav po'zérati vê KAJ 1870, 171; ki preczidjávate komára, kumilo pa po'zérate KŠ 1771, 77; Vnogokrát vam je vas gút ſzüjhe ſzline po'sérao SIZ 1807, 55
2. sprejemati vase, uničevati: ſzmrt, Koga nájde, vſze po'séra SŠ 1796, 127; Csi te vase grob po'zéra, Nezdvojte KAJ 1848, 114; Ki po'zérajo hi'ze vdovicz KŠ 1771, 142; Pekeo, dönok ne mori, Vszigdár de je on po'ſirao KM 1783, 298
požerajóči -a -e požirajoč: Nescsejo tô szpoznati csinécsi zlo, pozérajôcsi lüdsztvo moje TA 1848, 42

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

požréjti tudi požréiti -žrém dov.
1. požreti: Nyelni; po'srejti KOJ 1833, 166; z-robczom vüszta zakrij, kak da bi ga steo po'srejti KOJ 1845, 26; Vnocsi sze pa szova vr'ze na nyô i po'zré jo KAJ 1870, 57; Oſtijo taki po'srémo KMK 1780, 65; Jónáſſa je pa Czet riba po'srla KM 1796, 81; liki erjüjoucsi oroſzlányi okouli hodi, iſzkajoucsi ſteroga bi pou'zro KŠ 1771, 713; ki iscsejo, kak hrjávajoucsi oroszlánje, koga bi po'srli KOJ 1845, 86
2. sprejeti vase, uničiti: Csi bi te ſzveit pun Vrágov bil, i náſz bi stel poſreiti SM 1747, 79; Csi me ſcsé vrág po'zrejti KŠ 1754, 251; Gláſz veli znebéſz Ivani od Angyela knige vzéti i po'zrejti KŠ 1771, 784; Vſze notri vſzé po'sré te zemlé csrvou SŠ 1796, 70; I vzéo ſzam te knige i pou'zro ſzam je KŠ 1771, 785; Steri je drügoga csloveka bogáſztvo pou'zro KŠ 1754, 51; Nej ga je pou'zreo te kmicsni grob BRM 1823, 66; Naj neprávijo: po'zrli szmo ga TA 1848, 28; Bo'zo rejcs poſzlüſajo, ki jo gláſzijo, Ka ſzo ſzveſztvo po'zerli tak mejnijo BKM 1789, 203
požréjti se -žrém se požreti se, uničiti se: naj ſze po'zré mrtelnoſzt od 'zitka KŠ 1771, 536
požréjti tudi požr̀ti -a -o požrt, uničen: ka je ſzmrt po'zrta i 'zitek prineſeni KŠ 1754, 111; po'zrejta je ſzmrt vu obládanyi KŠ 1771, 524; Preživari to požreto hráno po cajti nezáj v gobec goripistijo AI 1878, 15; ſzedem tücsni kráv, ali one ſzo od drügi krſzki kráv posrejte KM 1796, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

právi -a -o prid.
1. pravi, resničen: Vörjem kaje Jeſus Kriſtus právi cslovik TF 1715, 22; Právi bog, i pravi Cslovik SM 1747, 11; Ár je vſzáki právi krſztsenik du'zen proſziti KŠ 1754, 177; da bi poſzvedocso, ka je Kriſztus právi Meſſiás KŠ 1771, 160; preodicseno Szvéto Trojsztvo eden právi Boug KM 1783, 1; Düh ſzvéti, Ki je eden Boug právi BKM 1789, 13; on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ono nam je kincs nas právi KAJ 1848, 3; ino vſzega ſzvétoga piſzma práva ſumma TF 1715, 10; kai je pravo Kristussevo Teilo, ino práva kerv SM 1747, 30; Iſztina je, ár práva vöra nemrebiti KŠ 1754, 82; Ka práva ſzvéta Mati Czérkev obláſzt má KMK 1780, 81; Práva je ſzvéta rejcs Bo'za BKM 1789, 2; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; Práva Krisztusova Cérkev je pa rimsko-katolicsánszka KOJ 1845, 75; Kriſtuſſa právo Tejlo nám greiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; kai je vu ſzvétom Sacramentomi právo Kristussevo Teilo SM 1747, 30; Právo i 'zivo Bogá ſzpoznanye KŠ 1754, 15; obrizávanye ſzrczá je právo obrizávanye KŠ 1771, 452; Právo cſiszto szrcze, Ono ſze prav priprávla BKM 1789, 13; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj BRM 1823, II; Právo Krſzcsanſztvo BRM 1823, VI; Právo krsztsansztvo KAJ 1848, VI; teda zaiſztino od právoga Bosjega návuka zabloudi TF 1715, 3; te ſzvéti Sacramentom právoga Teila kſzebi vzemem SM 1747, 49; Szkáksega krüha? Szprávoga zmele i zvodé KŠ 1754, 202; nego, csi ſzprávoga ſzrczá vſze zhája KŠ 1771, 438; nego li tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; Ki zcsiſzta i zpráva ſzrcza BKM 1789, 123; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; blagoszlovnomi czvêtki právoga krsztsansztva na vugoden odraszek KAJ 1848, X; i szpêvajte vszi, ki szte právoga szrczá TA 1848, 25; ſterim ſze Decza ſivi ino vpráve vöre poznányi kreipi TF 1715, 6; Dabi mi ſzkvárjenye z-práve pokoure ſzpoznali SM 1747, 20; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd te práve ſzoudbe Bo'ze KŠ 1754, 75; jálnoſzt oni, ki ſzo od práve csiſzte krſztsánſzke vöre kraj zavdarili KŠ 1771, A2b; ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi práve Vöre dopüſzto KM 1783, 11; Ti ſzi Düh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; on naj vuvſzem dobra példa práve pobo'snoſzti bode hi'si SIZ 1807, 9; Hvála boidi jednomi, právomi troiſztvi SM 1747, 86; lidjé, ſteri ſze kprávomi vadlüvanyi dr'zijo KŠ 1754, 130; vodi ſz-tvoim dühom lüſztvo napot právi SM 1747, 90; Szamo ednoga právoga Bogá KŠ 1754, 149; Ár ſzo vſzi za právoga proroka meli Ivana KŠ 1771, 139; Ki odküpi te czêli ſzvêt, I dá nyemi právi poſzvêt BRM 1823, 3; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8; zato vucsi te greisnike na pravo pout SM 1747, 93; 'sitek goriladüvati, je vrejdnoszt za ednoga právoga Szlovena KOJ 1833, VII; Povéksaj vu meni právo vöro KM 1783, 6; Boug dáj mednyiva právo-csiſzto lübeznoſzt SIZ 1807, 6; ako Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Miloſcso na právo vörvanye SM 1747, 2; kakti je med 'Zidoszkim národom ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; I grünta právo krsztsansztvo KAJ 1848, 9; Za stere bodo te vſzi ſzvéczi molili vu pravom vreimeni SM 1747, 95; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142; Vörmo Vu Bo'zjem právom ſzini BKM 1789, 6; da skolniczke dú'snoszti naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; Po právoj vöri po Jeſuſſi kriſtuſſi TF 1715, 20; Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen, vu pravoi praviczi SM 1747, 5; Vſzi verni, ſteri zetoga ſzvejta vu právoj vöri vö preminéjo KŠ 1754, 143; naj vprávoj bojaznoſzti 'zivémo KŠ 1771, 837; Da náſz vu právoj vöri, Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; mou's ino 'sena, ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; I ſz-právim bláj'senſztvom teda te darüje SŠ 1796, 11; nego escse ſzprávov pokourov KŠ 1754, 216; nas právi Otsa i mi ſzmo nyegovi právi ſzinovje KŠ 1754, 153; Kákſi ſzo zvüna právi Apoſtolje KŠ 1771, 534; Právi verni krsztsanye BKM 1789, 12; Prednje nogé so práve lopate za kopanje AI 1878, 10; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa vſzejm právim düsevnim paſztérom dána moucs KŠ 1754, 193; ſzem Jánosa Ivana zváo, ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754, 9
2. desni: tô je te szkrágnyi levi i te szkrágnyi právi sztran AI 1875, kaz. br. 2; takrávno ſz-práve ſztráni je ſztála liki zidina KM 1796, 36; Nasa tábla stiri küklé má, dvá kre práve i dvá kre lêve rôke KAJ 1870, 9; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Jožek je potom svojo právo rokô Ferkeci dao BJ 1886, 6; i odſzekao nyemi je to právo vühou KŠ 1771, 248
3. v zvezi pravo pisanje črkopis: Ka je právo Piszanye KOJ 1833, 10
pravéjši -a -e boljši, pravilnejši: Radoſzt mi je tem ſzlatkejsa, Kem bole je pobo'znejsa, Pravejsa, zahválnejsa BRM 1823, 203
právi -a -o sam. pravični: Ár on lübi te práve, Odürjáva gizdáve BKM 1789, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

právipis -a m črkopis: Jaz tüdi to miszlim, ka de bogse vsze szlovenov nücani pravipisz, ár vsze de ji vecs le'zê cstelo AIP 1876, br. 10, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pràviti právim nedov.
1. praviti, govoriti: Ár, ká ſze ſzkrivoma godijo od nyih, grdou je eſcse praviti KŠ 1771, 584; Margêca, zácso praviti, pa sze AI 1875, kaz. br. 7; po vöri právim, pravicſen poſztáne cslovik TF 1715, 19; Zaiſztino právim tebi KŠ 1754, 143; Iſztino právim vu Kriſztuſi KŠ 1771, 467; Právis kaiſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; Zakaj právis nám, i nej, meni KŠ 1754, 167; Szvéti Pavel na pervom táli tak právi TF 1715, 3; Od etih zapóvidi právi Goszpod ABC 1725, A4b; Od etih zapouvedi právi Goſzpoud SM 1747, 46; Lejhko záto, ka tvoj nepriáteo právi, ka KŠ 1754, 10a; gde a) právi, ka je a. Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Drügi csednejſi pojbár právi nyemi KM 1790, 18; Tou tak právi Kriſztus pri Mátaji SŠ 1796, 8; Zaka právi te neveren preklétsztvo na Bôga TA 1848, 8; No, no právi Jo'zef szmejom AI 1875, kaz. br. 7; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tak vcſimo ino právimo mi TF 1715, 19; ſz. piſzmo, ſtero mi právimo, ka je od zacsétka csiſzto obdr'záno KŠ 1771, A2b; i dönok právis KŠ 1754, 20; Kakda právite düsi mojoj, naj leti na goré TA 1848, 9; te dobi kai one obeicſejo ino právio TF 1715, 44; Jaj onim, ſteri to hüdo dobro právijo KŠ 1754, 56; I po Proroki to pravio, Kaj Szina scsé vö poſzlati BRM 1823, 3; Vnogi právijo: Sto nam szká'ze gda dobro TA 1848, 4; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo AI 1875, kaz. br. 3; Nepravi nikaj vučiteli BJ 1886, 5; I csi bode vama ſto kaj pravo, povejta KŠ 1771, 67; Vnogo ji bode pravilo vonom dnévi KŠ 1771, 23; Ár ovo vſzi národi Blaj'zeno do me pravili BKM 1789, 16; Glédali ſzo záto eden na drügoga vucseniczke, dvojécsi, od koga bi pravo KŠ 1771, 312; Ár i po'zelejnya ne bi znao, ka je grejh, da bi právda ne právila: ne po'zeli KŠ 1771, 462; I ne ſtimajte eſcse kaj bi pravili vu ſzebi KŠ 1771, 9; i kricsao je govorécsi: té je bio, koga ſzam pravo KŠ 1771, 265; tou ſzi iſztino právila KŠ 1771, 275; Pravo je záto Jezus KŠ 1771, 293; pravo je Lajos KM 1790, 20; Ádami je pa pravo KM 1796, 7; Boug je pravo SIZ 1807, 7; ono, stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VII; Vnogokrát nyemi je oča pravo, ka BJ 1886, 8; právila je: jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Mati etak je právila dejteti KAJ 1870; Jo'zef – právla 'zena AI 1875, kaz. br. 7
2. imenovati, imeti koga za kaj: Jezus nyemi je pa erkao: ka me právis dobroga KŠ 1771, 133; Pilátus pa veli: koga právite krála 'Zidovſzkoga KŠ 1771, 152; je pitao vucsenike ſzvoje koga me právijo lidjé biti KŠ 1771, 127; i publikánuske ſzo pravicsnoga pravili Bogá KŠ 1771, 189; vrági dávamo i nyega ſztvoritela etc. právimo KŠ 1754, 17
pràviti se právim se
1. imenovati se: eden zti dvanájſzet, ki ſze právi Judas Iskariotes KŠ 1771, 88
2. praviti se, govoriti se: ka ſze vu nyegovoj naturi od nyega právi KŠ 1754, 16; onim pa, ki ſzo zvüna, vu prilikaj ſze nyim vſza právijo KŠ 1771, 112
právleni -a -o govorjen, povedan: Lüſztvo je pa zednákov pámetjov poſzlüſalo ona, ſtera ſzo od Filippa právlena KŠ 1771, 364; ka ſzo vſza ona, ſtera ſzo vu Proroczki Knigaj, ali od Kriſztuſſa právlena KM 1796, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prebítje -a s
1. bivanje: vnyegovom ſzerczi ſzveti Düh zdisse, vu nyem je vſzigdár Bosje prebitje SM 1747, 82; Vu nyem je vſzigdár to Bo'ze prebitje BKM 1789, 258
2. prebitje: Naj vidim rebra prebittje BRM 1823, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prèdganje tudi préjdganje -a s pridiganje: Cséſzt predganye Evangelioma SM 1747, 37; Predganye i krſzt – Ivanov KŠ 1771, 9; zobſztom je tak prejdganye KŠ 1771, 521; zacsétek prejdganya KŠ 1771, 10; Od prejdganya KM 1796, 97; Goſzpodne, ſto je vörvao naſemi predganyi KŠ 1771, 471; záto je on mené namazal, i poſzlal na predganye tem vlovlenim SM 1747, 11; na prejdganye odlocsena KŠ 1771, 380; Vö ga je pa vjavo vu ſzvojem laſztivnom vrejmeni, to je, Rejcs ſzvojo, po predganyi KŠ 1771, 657

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prednjéjši tudi prednjéši tudi predéjšnji -a -e prid.
1. višji, pomembnejši: Torkos Jo'zef prednyeiſi Farar KŠ 1771, A8b; Csi szem vu sztáni prednyêsi Od vnogi bratov KAJ 1848, 233
2. odličen: potrto ſzrczé, Prednyejse od zláta k-tebi zdihávanye KM 1783, 269; i czejle obcſine haſzka je nej dr'sao za prednyejsega od ſzvojega KM 1790, 88; Prednyejſi ſzmo KŠ 1771, 453; ki bi te prednyejſe Apoſtole doli zmálao KŠ 1771, 158; Peszmi na te prednyejse szvétke BRM 1823, 1
3. prejšnji: ne hiti, dokecs toga prednyejsega ne ſzkoncſas BKM 1789, 7b; V-to prednyejso [persóno] poredno KOJ 1833, 138; Steroga je poſztavo Boug na vö ſzkázanye pravicze ſzvoje po odpüscsenyej predejsnyi grejhov KŠ 1771, 454
nájprednjéjši -a -e prvi, glaven, poglaviten: Med ſtirami je on náj prednyejſi Evangyeliſta záto KŠ 1771, 2 (B1b); On je Boug, i kak náj prednyejsi zrok vſzega KM 1790, 50; Najprednyêsa môdroszt 'zitka KAJ 1848, 16; mo'zá naj prednyejſega Nazareuskoga jeretinſztva KŠ 1771, 416; je obládao Jábin Král vojſzké náj prednyejſega Voja KM 1796, 46; Vtom táli ſzo naj prednyejſi Vlahi KŠ 1771, A5a
prednjéjši -a -e sam.
1. prejšnji: ka, liki to prednyejſe vſzebi zdr'záva czejli Goſzpon Jezuſa 'zitek doli ſzpiſzani KŠ 1771, 337
2. poveljnik, upravnik: Okouli onoga meſzta ſzo pa bili marofje toga prednyejſega etoga zátona KŠ 1771, 428; gda bi Herodes vecérjo napravo tim prednyejſim Galilee KŠ 1771, 119; 'Zidovje ſzo pa podbádali te pobo'zne i poſtene 'zene i prednyejſe meſzta KŠ 1771, 385; i pridrü'zili ſzo ſze k-Pavli .. i 'zén ti prednyejſi nej malo KŠ 1771, 394

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pregnàti -ženém dov. pregnati: Csi bi te ſzvejt .. Nemore nász pregnati BKM 1789, 320; Szmrt me hocse pregnati SŠ 1796, 136; ino bi nyé tak lehko bilou z-cejle Europe pregnati KOJ 1848, 10; Eugenius z-meszta pre'sené Törke KOJ 1848, 106; Noucs teje pregnála BKM 1789, 382; edna dr'sina, ta mocsnejsa je to ſzlabejso pregnála KM 1790, 86; On je nôcs temnoszti pregnao KAJ 1848, 110
pregnáni -a -o pregnan: Oni potomtoga, ki ſzo pregnani, zadomescsávali ſzo ſze KM 1790, 86

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prejkidéjnje -a tudi prejg idéjnje ~ -a s prehod: Prejg idejnye erdécsega mourja KŠ 1754, 185; to je, prejk idejnye imenüvano KM 1796, 35; Dai mu vu ſitek vekivecsni preik idenye SM 1747, 62; Ár neſcsem váſz zdaj vu prejkidejnyi viditi KŠ 1771, 525

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

préjti préjdem tudi préidti tudi prédti -ídem dov.
1. miniti, preiti: Ka ſzvejt má, more hitro prejti KŠ 1754, 264; Le'zi je pa nébi i zemli prejti KŠ 1771, 226; Csi bi brez Bôga mogli z-szvêta idti, I v-grobi preidti KAJ 1848, 7; Vu rú'zni grejhi ne prejdem KŠ 1754, 255; Záto bogme jaſz ne prejdem BKM 1789, 92; ali ti hudi pout preide SM 1747, 92; ali ſzpoznanye, na nikoj prejde KŠ 1771, 517; Prejde hitro cslovik tvoj den kak ſzencza SŠ 1796, 10; gda merjé, i prêde imé nyegovo TA 1848, 34; i lehko sze zgodi, ka tam prêde AIP 1876, br. 6, 6; i nigdár ne prejdo KŠ 1754, 144; Ar néba i zemla prejdo KŠ 1771, 145; ſe bi preiſo vu mojoi nevoli SM 1747, 31; kabi eſcse edna piknyicza 'znyé prejsla KŠ 1771, A7b; Ár je ta prva néba prejsla KŠ 1771, 804; Ta dávnya bloudnoſzt je prejsla BKM 1789, 5; oni szo szpokapali ino prêsli pred tebom TA 1848, 7; I gda bi prejsla Szobotta KŠ 1771, 154; Gda bi pa poredno vrejmena prejslo KŠ 1771, 424
2. propasti: Poberte gori to oſztányeno drtinye, naj kaj ne prejde KŠ 1754, 53; Dönok je escse nej prejsao orszácski Jezik KOJ 1833, X; Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; tak morejo prêdti nepobo'zni pred Bôgom TA 1848, 52; nacsi prêdem pod vdárczom rok tvoji TA 1848, 32; ar ſze je za náſz roudo, Da mi ne prejdemo BKM 1789, 28; csi ſze ne povrnéte, vſzi tak prejdete KŠ 1771, 215; Ár nescse, ka bi ſto prejsao BKM 1789, 23; je tou doubo Gejza II., ka je Borits prejsao KOJ 1848, 29
3. iti mimo: Gda bi pa prejsla prvo ſztrá'zo, i drügo KŠ 1771, 379; prejk idoucsi po ſzrejdi nyih, i tak je prejſao KŠ 1771, 296; csi ſcés, naj prejde ete pehár od méne KŠ 1771, 247
4. prehiteti: ki 'zivoucsi oſztánemo, ne prejdemo one, kiſzo záſzpali KŠ 1771, 620
5. preiti iz enega stanja v drugo: viſesnyega popa, ki je i nebéſza prejſao KŠ 1771, 677
6. prestopiti, ne izpolniti: Tvojo zapovid ſzem prejso BKM 1789, 220
preidóči tudi prejdóuči tudi preidóuči -a -e
1. minljiv: za volo dike licza nyegovoga, ſtera je prejdoucsa bila KŠ 1771, 533; kako je zláto, steroie preidoucſe SM 1747, 29; ſzmrt, Prejdoucsoj dobrouti kak gledalo te ſzvejt SŠ 1796, 77; Sztejm náſz vcsi, naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; Márnoſzt je hitro prejdoucse bogáſztvo iſzkati KM 1783, 216; Vmojoj prejdoucsi, Dobroj ſzrecsi BKM 1789, 2017; ſzte nej ſzpreidocsen ſzrebrom odkupleni KŠ 1754, 119; Dnévi prejdoucs, mladi ſze mejſzecz BKM 1789, 432; po odpüscsanyi preidoucſi grejhov KŠ 1754, 136
2. prejšnji: Na preidoucſo nouto BKM 1789, 148
3. ko je prišel: i doli je poſzadi i preidoucsi ſzlü'zo bode nyim KŠ 1771, 213
preidóči -a -e sam. minljivi: Toga ſzveita, ta preidocsa ſzo boleſznoſzt SM 1747, 91; geto ſze vſzáki li za ta preidoucsa trüdi KŠ 1754, 5a; Vſza ſzo na zemli eta prejdoucsa BKM 1789, 283; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prekàcanje -a s krivda, prestopek: to zmo'zni brezi bina i prekaczanya mojega TA 1848, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

preložìti -lòžim dov.
1. prevesti: ino ſzem katechismus na csiſzti ſzlovenſzki jezik preloſo TF 1715, 9
2. razložiti: prelo'zi nám to priliko od koukola KŠ 1771, 45
prelòženi -a -o preveden: na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

premáganje -a s zmaga: i vöra naſsa je to premáganye SM 1747, 26; Glász etoga premáganya je franczúszkoga Krála primorao KOJ 1848, 100; Po premáganyi napoutnih národov szo sze priválali KOJ 1848, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

preminìti -ém dov.
1. preminiti, umreti: Med tem preminé Maximilián KOJ 1848, 56; Zdáj preminé tudi imé Pannonie KOJ 1848, 10
2. miniti: Vrêmen etak hitro preminé BJ 1886, 3
premínjeni -a -o minuli: Preminyen meszeci v törszkoj dr'zéli je prászka vovdárila AI 1875, kaz. br. 3; To zdávno i preminyeno BRM 1823, 103; O'zébet vogerszka kralica od preminyenoga mêszeca sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8; Ali szvojo preminyeno szamosztálnoszt szo ne mogli nezáj dobiti AIP 1876

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

preminóuti -ém dov.
1. preminiti, umreti: Dobro známo, ka nam je ſztoga ſzvejta preminouti SŠ 1796, 7; I, gda ſzvejta preminém KŠ 1754, 246; Gda preminém jaſz zſzvejta BKM 1789, 15; Nikaj vu tom neznam ako dneſz preminés SŠ 1796, 10; Vtiſsi boleznoſzt prvle, kak preminé SM 1747, 64; vleti od Kriſztuſovoga rojsztva 70. preminé KŠ 1771, 700; naj z-etoga ſzvejta ſzrecsno preminém KM 1783, 81; Vidoucsi pa ſztotnik, kaj je tak premino KŠ 1771, 153; Na kri'zi on premino je BKM 1789, 88; i hüdou je premino z-ſzvejta KM 1790, 56; szlugov i ſzlü'sbenicz, ki ſzo z-etoga ſzvejta prminoli KM 1783, 124
2. miniti: Nyega préczimba preminé KŠ 1754, 273; Gda ete 'zitek preminé BKM 1789, 53; I csi néba zemla Preminé po Tebi BRM 1823, 104; dén, vſterom nebéſza skripanyem preminéjo KŠ 1771, 722; Noucs je 'ze preminoula KŠ 1754, 246; Noucs je preminoula KŠ 1771, 478; dén je premino KM 1783, 175; Noucs je 'ze preminoula BKM 1789, 365; Jaj preminolo je vsze moje vupanye KM 1783, 175
3. izginiti: Ká bos czérkev bráno, Da té örok tvoj ni te nepreminé KAJ 1848, 162
preminóuči tudi preminóči -a -e
1. minuli, pretekli: Preminoucse (praeteritum, mult) KOJ 1833, 55; Preminôcse vrêmen AIN 1876, 50; ka ſzi ti náſz vtemnoſzti ete preminoucse noucsi obarvao KŠ 1754, 223; ſterimiſzem ete preminoucſi dén Tvojo zmoſnoſzt zbantüvao TF 1715, 46; ino ete preminoucſi dén zbantüval SM 1747, 47; ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; kaiſzi ti mené eto preminoucſo nocs obarvau TF 1715, 45; eto preminoucso noucs ABC 1725, A5a; kai ſzi ti mené eto preminoucſo noucs, obarval SM 1747, 43; eto preminoucso noucs obdr'sao KM 1783, 32; ki ſzte i ſteti zácsali vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; te je vrêmana rêcs vu preminôcsem vrêmeni AIN 1876, 47; Kaj ſzi mené Vpreminoucsoj noucsi Obarvo BKM 1789, 370; kak je priétni bio zdávnya i vu preminoucsi ſztári lejtaj KŠ 1771, 815; ka v-preminocsih letaj naprávleni dug te'zijo AI 1875, kaz. br. 2
2. minljiv: ár vidis, ka ſzam preminoucſi BKM 1789, 414; Zná, kaj je blágo preminôcse BRM 1823, 359; Preminoucsi je te 'sitek SŠ 1796, 82; preminoucse lüſztvo SŠ 1796, 9; nejmam tu ſztáliscsa V-preminoucsem ſzvejti SŠ 1796, 148
3. pokojni, umrli: vu Goſzpodni preminoucſi Küzmics Stevan BKM 1789, 3; preminoucſega Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; [priáteli] vſteroj ſzo vöri preminoucsi BKM 1789, 441; Vszejh preminoucsih düſicze KM 1783, 28; Da vszejm vörnim preminoucſim düſiczam darujes KM 1783, 97; za preminoucse düſicze Bougi ſze morejo gori aldüvati KM 1783, 83
preminóuči -a -e sam.
1. pokojni, umrli: od preminoucsega KM 1783, 125; naj G. Bog preminočemi vekvečen mér darüje BJ 1886, 26; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, X
2. minuli: Ár csi je to preminoucse odicseno bilo KŠ 1771, 533; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz toga preminoucsega KŠ 1771, 534; Vſza ſzo oh jaj eti preminoucsa BKM 1789, 283; Ki vam dá, Ktera ſzo preminoucsa BKM 1789, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

premìsliti -im dov. premisliti: tiſzti ſzi premiſzliti morejo KŠ 1754, 220; potom moremo ſzi premiſzliti po preik KMK 1780, 68; niti pamet ne more premiszliti KM 1783, 177; Zmojim rázumom neznam tvo miloſcso Premiſzliti BKM 1789, 78; dobro vu ſzebi premiſzliti SIZ 1807, 9; Tô recs mi daj premiſzliti BRM 1823, 58; Niti ne premiſzli, Kak ono more biti BKM 1789, 6b; Premiſzli tak, vören Krſztsenik KŠ 1771, A7b; Vſzáki záto dobro premiſzli SŠ 1796, 46; premiſzli ſzi z-Deſzétere Bo'se KM 1783, 147; Cslovik prav premiſzli BKM 1789, 69; Nadale premiſzlimo ſzi, kak je lejpo dugoványe KM 1796, 10; Premiſzlimoſzi i mi tüdi SIZ 1807, 9; Ár premiſzlite, kákſi je té KŠ 1771, 694; Premiſzlite, ka povejte BKM 1789, 400; kak ſzi lejhko premiſzlite, vſze je opüſcseno KM 1790, 9; naj premiſzli, ka vrága povſzud okouli ſzébe má KŠ 1754, 213; Ki je tákſi, naj premiſzli KŠ 1771, 546; z-drüge sztráni szam premiszlo on haszek KOJ 1833, V
premìslivši -a -e premišljajoč: da ti csednejsi premiszlivsi tou, kak 'smetno je prvomi hoditi KOJ 1833, VI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

premišlávanje -a s
1. premišljanje, premišljeva-nje: Záto to premislávanye AIP 1876, br. 7, 2; Mám racsun Vſzákſega premislávanya Dati BKM 1789, 385; premislávanya, pocsivanya ali merkanya znaménye (–) KOJ 1833, 9; premislávanya znaménye (–) AIN 1876, 8; Premislávanya znaménye csasz dá stevci na premislávanye AIN 1876, 9; Ni ſzrcze cslovecse preſtimalo V-ſzvojem premislávanyi BKM 1789, 420; Ni ſzrcze cslovecse preſtimalo V-ſzvojem premislávanyi SŠ 1796, 5; ino zpremislávanyem Reicsi Bosje ſzvéte SM 1747, 22; Nej li ſzamo ſzpremislávanyem KŠ 1754, 216; Tebi preporácsam czejlo Pamet ſzpremislávanyem BKM 1789, 369
2. misli, mišljenje: naj ſze vö vjávijo vnougi ſzrcz premislávanya KŠ 1771, 170; On je pa vido premislávanya nyihova KŠ 1771, 183; Vüszta moja bodo gucsala modroszt, i premislávanya szrczá mojega TA 1848, 39; ne-go ſzo márni vcsinyeni vu premislávanyáj ſzvoji KŠ 1771, 448
3. premislek: Luther szi je csasz za premislávanye do utra szproszo KOJ 1845, 61; Oszem dnih máta cajt za premislávanye AIP 1876, br. 10, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prenèsti -nesém dov.
1. prenesti: Enoch, ka ga je Boug preneſzao KŠ 1771, 691; pren. Ocsa, preneſzi ete pehár od méne KŠ 1771, 148
2. prestati, pretrpeti: Boug, ki ne nihá váſz ſzküsávati viſe, kak morete preneſzti KŠ 1771, 509; I to vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém KAJ 1848, 4; Ar premiſzlite, kákſi je té, ki je tákſe na ſzé protigúcsanye od grejsnikov prenoſzo KŠ 1771, 694; Bo'zo ſzrdo prenoſzo BKM 1789, 103; Szpoumente ſze pa ſzti prvi dnévov, vu ſteri ſzte vnogo boja trplivoſzt preneſzli KŠ 1771, 689
prenèšeni -a -o
1. prenesen: Po vöri je Enoch preneſeni KŠ 1771, 690
2. preveden: Na Vandalszka Vüszta prenesseni KOJ 1833, I

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

preobrnóuti -ém dov.
1. preobrniti, prevrniti: Ti vszo lego nyegovo preobrnés vu betégi nyegovom TA 1848, 34; ár zednim vdárnjenjom močnoga répa ládjo preobrné AI 1878, 22
2. spremeniti: Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; 'zitek ſzvoj czilou preobrnouti KŠ 1754, 210; ali dêszna toga Visesnyega zná vsze tô preobrnôti TA 1848, 51; nepreobrné, Csi vſze drügo preminé BRM 1823, 329; Na a i e dokoncsavlene recsi ete litere vu vno'zinszkom-racsuni na á in é preobrnéjo AIN 1876, 13; Preobrni mo volo BKM 1789, 172; Preobrno je szrcza eti TA 1848, 86
3. prevesti: Ár cſi bi cadentie vö iſzkau, czejlo peſzen bi preobrno BKM 1789, 4b; Szever Miháo Té je znémskoga preobrno Réd Zvelicsánſztva KŠ 1754, 3b; i ſcséjo preobrnouti Evangyeliom KŠ 1771, 557
preobrnóuti se -ém se
1. spremeniti se: Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Szunsze ſze preobrné na kmiczo KŠ 1771, 345; Ete ſzvejt ſze preobrné KM 1783, 292; Ete ſzvejt ſze preobrné BKM 1789, 455; Csi je koréna szlejdnya litera sz, eta pred z literov sze czelou na z preobrné KOJ 1833, 84; Za táksov recsjôv pa, stera sze vküpglasznikmi szkoncsa, na szlêdnyi vküpglasznik sze preobrné AI 1878, 22
2. obrniti se: I dönok niscse záto ne právi, ka bi ſze on na dveri preobrno KŠ 1754, 8a
3. spreobrniti se: Vu ednom ocsnom megnenyi Vſzi ſze preobrnéjo KŠ 1754, 271; Goſzpodna ſze tiſzti li hitro preobrnéjo BKM 1789, 436; Potomtoga ſze je preobrnoula KM 1796, 26; vi pa vidoucsu nej ſzte ſze preobrnouli potom KŠ 1771, 70
preobr̀njeni -a -o
1. pokvarjen, popačen: znajoucsi, ka je tákſi preobrnyeni i grisi KŠ 1771, 661; Tim csisztim szi csiszti i tomi preobrnyenomi preobrnyen TA 1848, 13; preobrnyeno i neokorno volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze SM 1747, 127; Boug tá dáo vu preobrnyeno pameti csiniti tá KŠ 1771, 449; Naj bodete nekrivicsni na ſzrejdi med etim zaſzükanim i preobrnyenim národom KŠ 1771, 595; Ti nigdár nebos dr'zao z tim preobrnye-nim sztôlczom TA 1848, 78; Hüdobnyáczke szo preobrnyeni od utrobe materé mao TA 1848, 46; I zváſz ſzámi poſztáno tákſi mo'zjé, ſteri bodo preobrnyena dugoványa gúcsali KŠ 1771, 406
2. spremenjen: ár ono, ka vu nami kak telo 'zivé, je za 'zivot têla preobrnyena hrána AIP 1876, br. 3, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prepovèdati -povém dov. prepovedati: Jeli ſto more prepovedati vodou KŠ 1771, 375; ſto mi prepovej, naj ſze ne okrſztim KŠ 1771, 366; Drüga [zapoved] prepovejda naj cslovik ne pszüje KM 1783, 274; nego i to hüdo, ſtero ſzi ti trdno prepovedao KŠ 1754, 230; Zetoga ſze razmi, kaj je Boug zviríne nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; I prepovedao nyim je, kaj bi nikomi ne pravili KŠ 1771, 125; i prepovedali ſzmo nyemi, da ne naſzledüje náſz KŠ 1771, 131; niti Apoſtolje ſzo nej prepovedali KŠ 1754, 40; Prepovedali ſzo toti Popovſzki Poglavniczke Apoſtolom KM 1796, 119
prepovedajóuči -a -e prepovedujoč: Zapovedajoucs ali prepovedajoucs meszto sem právimo se KOJ 1833, 138
prepovedéči -a -e prepovedujoč: Prepovedécsi [vezniki] (tiltók): ne, se (nê, nêkabi) AIN 1876, 67
prepovèdavši -a -e ko je prepovedal: Po indasnyem vármegyévszka szpráviscsa obszlüsávati prepovedavsi, vesz Ország je razdejlo KOJ 1848, 113
prepovédani tudi prepovéjdani -a -o prepovedan: naj prepovejdani ſzvétek bode tecsaſz KM 1796; Je pa dönok prepovejdana teda KŠ 1771, 504; Ka je prepovejdano vtoj zapouvidi KŠ 1754, 29; prepovejdano nyim je od Dühá ſzvétoga gúcsati rejcs KŠ 1771, 391; krivicsno tou'siti edendrügoga, je prepovedano KOJ 1845, 10; Pred vszém je katolicsánczom prepovedano Protesztante drá'siti KOJ 1848, 103; Prvi cslovik je od Bogá v-Paradi'somi prepovejdanoga drejva z-ſzáda jo KMK 1780, 11; Kouſtam ſzád jaſz i Ejva, ſzprepovejdanoga drejva BKM 1789, 192; z-kacse gucsécsi je na nyé vzéo Ejvo, ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Sz-prepovejdana drejva ſzád je jo SŠ 1796, 12; i táksega tivárisa, ali nej z-prepovejdane 'zlájte oſzvoijo KŠ 1754, 220; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; prepovedani szád jeszti je nej grejh KOJ 1845, 87; i nedopüszti, kâ bi stera ovca na prepovêdano meszto sla KAJ 1870, 139; Prepovejdane dni Goſztüvanya ne ſzlü'zi KMK 1780, 56; Od Szvéte Matere Czérkvi prepovejdane ſzvétke poſzvéti KMS 1780, A5; i prepovejdane Szvétke poſzvéti KM 1796, 110; Szvojo 'sivino ſzo vnogo-krát po prepovejdani mejſztej paſzli KM 1790, 70; Eto nyemi je bár prepovedano bilo BJ 1886; Ka bodeti prepovejdano, onoga se ogni BJ 1886, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

presámnati -am dov.
1. oznaniti: Da preszám-nam vszo hválo tvojo med vrátami cséri Szionszke TA 1848, 8
2. premisliti, preudariti: Daj mi tô prav preszámnati, Kak pogübelno mi je Zapelávcza glász bôgati KAJ 1848, 60; Nê, nê! preszámnaj tvojo blôdnoszt nôro KAJ 1848, 44
presámnavši -a -e ko je premislil, preudaril: môdroszt, Da, preszámnavsi nyé vrêdnoszt, Nyô z-haszkom poszlühsajo KAJ 1848, 130

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prestóupiti tudi prestópiti -im dov. prestopiti, kršiti, prelomiti: Práznoſzt, je teliko, liki ſz. hiſtvo preſztoupiti KŠ 1754, 42; Ali nej ſzte ſteli vprávdi, kaj vſzobottaj popevje vczérkvi ſzobotto preſztoupijo KŠ 1771, 38; dao je nyim réd, steroga nepresztôpijo TA 1848, 119; vadlüjem, kai ſzem to zavezo mojega kerſzta preſztoupo SM 1747, 48; i nigdár ſzam zapovid tvojo nej preſztoupo KŠ 1771, 224; 'zena pa zapelana je preſztoupila právdo KŠ 1771, 637
prestópivši -a -e ko je prestopil: Gdare veter goni zrák, Obláki pôt presztôpivsi KAJ 1870, 150

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prestràšiti tudi prestràhšiti -strášim dov. prestrašiti: Törci z-nemiljosztjov miszlijo hercegovinare presztrahsiti AI 1875, br. 11, 2; Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztrâſi SM 1747, 82; Vkom me ſzmrt preſztráſi BKM 1789, 65; Naj, gda ſze tvoj dén ſzkrádnyi Szká'ze, me ne presztrási KŠ 1754, 245
prestràšiti se -strášim se prestrašiti se: Rémulni; presztrassiti sze KOJ 1833, 170; Zakai vreidnoſzeje bojati ino preſztraſiti Bosje ſzerditoſzti TF 1715, 18; nepriatelie moreio ſze ſzilno presztrasiti ABC 1725, A8a; Neſcsem ſze preſztraſiti BKM 1789, 313; ne preſztraſte ſze KŠ 1771, 143; i preſztraſili ſzo ſze KŠ 1771, 121; I preſztrásim ſze KŠ 1754, 255; i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi KŠ 1771, 814; zemla sze presztrási TA 1848, 61; Na tô sze tak presztrási KAJ 1870, 66; Dönok ſze ne preſztrasi BKM 1789, 247; nikoga ſzene preſztrassi KM 1790, 16; Záto preſztrasimoſze ino ſze bojmo KŠ 1754, 67; Ki tatijo vidi, naj ſze ne preſztráſſi ono vö ovaditi KM 1790, 72; Naj ſze preſztráſimo nad naſſimi grejhi KŠ 1754, 216; Csi bi te ſzveit pun Vrágov bil, Dönok ſze nebi preſztrasili SM 1747, 79; preſztraſo ſze je Felix KŠ 1771, 418; ár moie csonte ſzo ſze preſztrasile ABC 1725, A8a; Preſztraſſo ſze je Saulus KM 1796, 124; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9
prestràšivši se -a se -e se ko se je prestrašil: Preſztraſivſi ſze pa Moj'zes nej je ſzmeo na nyega glédati KŠ 1771, 361; Preſztraſivſi ſze pa i bojécsi vcsinyeni ſtimali ſzo, kaj dühá vidijo KŠ 1771, 257
prestrášeni -a -o prestrašen: Na tou presztrásseni vmoriteo k-nyegovim nogám dolipoklekne KOJ 1848, 15; Ino moia Düssaie terdno presztrásena ABC 1725, A8a; vküp je pribej'zalo vſze lüſztvo preſztraſeno KŠ 1771, 348; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo BJ 1886, 9; potrouſtaj vczaglivo düso mojo i preſztráseno ſzrczé moje KŠ 1754, 233; Stera mi bojazen dé, Szrczé moje presztráseno, Dejva szeszkouszt vu sztrahoto BKM 1789, 14; ár ſzo bili preſztraſeni KŠ 1771, 129; goszpoudam .. da szo sze presztrasseni Maximilián Czaszari potou'sili KOJ 1845, 56; Preſztraſenim angyel recse BKM 1789, 97

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

preštímati -am nedov.
1. spoštovati, ceniti: miſzeu cslovecſa nemre prav razmeti, ino preſtimati, dönok vörjem TF 1715, 40; Bôga z-verov i z-'zitkom postüvati, I prestimati BRM 1823, 14; Daj, naj, ka je düsi drágo, Za blá'zenſztvo prestimam BRM 1823, 141; Nikaj ona ne preſtima znáncze priaznive SŠ 1796, 67; Te neveren nikoga neprestima TA 1848, 8; csi kaj tak na teliko preſtimamo, liki dabi naj lepse vcsino KŠ 1754, 58; Prestimajte, verne düse, Tô miloszt KAJ 1848, 68; ali ednoga bode preſtimalo i toga drügoga zametávalo KŠ 1771, 225; Okou je nej vidlo, Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo, Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko BKM 1789, 420; Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo SŠ 1796, 5; i pred nyé ſzam djáo Evangyeliom, na ime pa onim, ſtere ſzo za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559
2. šteti, imeti za: nyim ſzlü'zmo i za veliko preſtimajmo KŠ 1754, 29; I jáko za veliko preſtimajte vu lübéznoſzti KŠ 1771, 622; liki je Mária Márthe ſzeſztra tvojo ſz. rejcs za veliko preſtimala KŠ 1771, 849
preštímati se -am se šteti se, imeti se za: nego naj ſze i te velike Bogicze Diáne czérkev za nikoj ne preſtima KŠ 1771, 402; naj ſze za vrejdne preſtimate na králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 626
preštimajóči in preštimajóuči -a -e spoštujoč: edendrügoga od ſzébe za vékſe preſtimajoucsi KŠ 1771, 340; Vküp mi szpravte szvéte moje, prestimajôcse závezek moj vise áldova TA 1848, 40
preštímani -a -o spoštovan: Ár je ete od toga vékſe dike vrejden od Moj'zeſa preſtimani KŠ 1771, 675; Ki pa bodo vrejdni preſtimani KŠ 1771, 240; nego i ove prestimane Velikáse krouto zametávao KOJ 1848, 15
preštimanéjši -a -e odličnejši, boljši: Dragsa je od ſzrebra Ino preſtimanejsa Nyé drága lübeznoszt BKM 1789, 3b; gda vidi Pápo z-vnougimi prestimanejsimi prebivavci KOJ 1848, 4; Ár je preſtimanejſe delo, menye vö zebráni pejſzen meti BRM 1823, 4
nájpreštimanéjši -a -e najodličnejši, najboljši: Stere ſzo náj preſtimanejse jákoſzti KMK 1780, 95; ti náj prestimanejsi kincs KOJ 1833, IX; Jezik je náj prestimanejsa skérb KOJ 1833, VIII

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pretèčti -tečém dov. preteči, miniti: Hiti! ár dén pretecsé KAJ 1848, 156; Csi leto pretecsé, vsze sze znôvics zacsne KAJ 1870, 160; Pretecséjo brez’ racsúna Dnévi, ino mejszeczi KM 1783, 297; i komaj je pretekla edna mála vöra KAJ 1870, 143; Kak je tejh 9 lejt preteklo, szo KOJ 1848, 8; Keliko lejt je preteklo od zacsétka ſzvejta KM 1796, 11
pretekóči -a -e pretekel, minul: Ti szi v-dnévi pretekôcsi Povszéd bio KAJ 1848, 73; Naime zdâ, gda szkoncsávamo To pretekôcse leto KAJ 1848, 402
pretèčeni -a -o pretekel, minul: Za edno pretecseno letto bi mogli ti prvi deszét domou nazáj pridti KOJ 1833, XVI; Gorizapiszan zalo'z sze more za pretecsene 15 dnih goripiszanya odati AIP 1876, br. 4, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pretiskávati -am nedov. siliti: obpitali szo ove poglávare, jeli scséjo törka pretiszkávati, ka naj on tô doprneszé AIP 1876, br. 6, 3; Vnôgi szinovje szo nê vupali sztarise pretiszkávati, naj njim v-'zitki vérsztvo prêk dájo AIP 1876, br. 12, 7; ovi národje bi szvoje poglaváre pretiszkávali, ka ráj z-ruszom táksi racsun vcsinijo AIP 1876, br. 11, 3; Tak právi ka velka nevola ga pretiszkávala AIP 1876, br. 1, 8
pretiskávati se -am se siliti se: Te sztarêsi, Karlosz, tri lêta sze pretiszkávo, naj nyemi mogocsno bode na trônus szeszti AIP 1876, br. 3, 3; Na szpráviscsi králeszke zemljé poszlavci szo sze jáko pretiszkávali AIP 1876, br. 4, 2
pretiskávani -a -o ki je v stiski: Stvari turbari či so v pretiskávanoj sili, te svoje mláde v eto turbo denejo AI 1878, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prevedrìti -ím dov. razvedriti: “Prijátel”- a cil je na du'ze tô: nase szlovenszko lüsztvo prevedriti AIP 1876, br. 10, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prijéten tudi priéten -tna -o prid.
1. prijeten, ki ima, kaže pozitivne lastnosti: Da tak tebi vuvſzem Prijéten osztánem KŠ 1754, 248; Oh priétni Jezus KŠ 1754, 237; po ſzvojem priétnom ſzlugi Moyſeſſi vönka zgláſzo TF 1715, 12; Hlápcze opominaj, naj boudo vu vſzem priétni KŠ 1754, 66; stere je náſz ſzebi zoubſztom prietne vcsino SM 1747, 21
2. ki ugaja, je všeč: ſzáda ino je priétni pred nye ocſmi KM 1783, 6; ki ſze ga boji, priéten nyemi je KŠ 1771, 374; i prijéten bode ete ſz. Áldov KM 1783, 131; na vékſe on je vſzejm prijéten KM 1790, 36; Csi ſzem li prijéten Tebi BRM 1823, 10; Nikſa gnila rejcs .. naj bou priétna poſzlüſávcszom KŠ 1754, 44; I priétna je bila eta rejcs pred vſzov vno'zinov KŠ 1771, 357; Ár je hiſtvo ſzvéto edna poſtena, Bougi priétna, ſztáva SIZ 1807, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; ako scsés videti, koje Bogu drágo i lüdem prietno SM 1747, 87; Da vſze moje delo Tebi bou prijétno KŠ 1754, 248; dokecs je prijétno k-pokouri vrejmen KM 1783, 134; od koga bole Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; i brs za volo Simon Máguſa, priétnoga Nero Czaſzari KŠ 1771, 700; Túl korátov je nê kâ prijétnoga KAJ 1870, 10; poſztavte tejla vaſa na áldov priétni Bougi KŠ 1771, 475; Oni ſzo ti priétni bili BKM 1789, 83; i záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8; kaiſzo tákove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Naj boudo priétne tebi ricsi vüſzt moji KŠ 1771, 147; da Tebi moja dela priétan boudo TF 1715, 46; dobra dela ſzo, ſtera ſzo Bougi prijétna KMK 1780, 97; Ár hrána náſz Bougi priétne ne vcſini KŠ 1754, 211; Jelo pa náſz priétne Bougi ne vcsini KŠ 1771, 505
3. ki prinaša veselje, zadovoljstvo: Predgat leto Goſzpodnovo to priétno KŠ 1771, 176; Ár právi: vu priétnom vrejemni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; Jasz sze pa, Goszpodne, k tebi molim v prijétnom vrêmeni TA 1848, 54; ali za volo z-Bogom zmérjenoga, ſzo priétna KŠ 1754, 81
prijétnejši tudi priétnejši -a -e prijetnejši: I drügim de prijêtnêsi, Ki povszéd csedno gucsi KAJ 1848, 276; Lübav Jezuſſa Jezero-krát prijetnejsa KM 1783, 248; I pred Bougom je tüdi priétnejsa edna lejpa peſzen BKM 1789, 4b; tüvárissiczo, ali mojim ocsem prijetnejse nej ſzam nindri mogao nájdti SIZ 1807, 19; nego szi to bougso, Bougi prijétnejso voro preberé KOJ 1845, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prijéti prímem dov.
1. prijeti, narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: Gda jo je vö potégno, mogao jo je Ferencz prijéti KM 1790, 38; ka ga [ježa] ne morejo brez ranjenja prijéti AI 1878, 10; I prime rokou te deklicske KŠ 1771, 117; ſteroga küsnem, té je, primte ga KŠ 1771, 90; I prijo je rokou toga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Oni ſzo ga pa prijali i zdrli KŠ 1771, 139; pren. Zradosztjov primem pero AI 1875, kaz. br. 1
2. prejeti, postati deležen česa: da bi mogli naſſ vſzakdenésnyi kruh prieti TF 1715, 28; Kakda ga pa moremo priéti KŠ 1754, 168; Vnougim dás ſzvoj krüh tam priéti BKM 1789, 360; Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Csi ſzi vecs ti prijao dobra KM 1783, 289; Komaj je Stevan III. koróno na szvojo glávo prijao KOJ 1848, 29; Csi ſzmo kaj prevecs kſzebi, Nevrejdno prijali BKM 1789, 359; pren. doklen deſch na nyou prime SM 1747, 28; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Primi ſzpouvid mojo KMK 1780, 105; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; Toga krála primte Pomoucs BKM 1789, 12; naj prime vſzákſi, ka je po tejli csinio KŠ 1771, 537; ſtera ſzem 'znyegovi obioni rouk prijao KŠ 1754, 180; náz kſzebi gori priau vu nebeſzko kraleſztvo TF 1715, 30; Kaj je iſztina opominanye rad prijao KŠ 1771, 543
3. sprejeti, narediti, da kdo kam pride: neboiſze kſzebi prijéti Mário KŠ 1771, 6; I kikoli ne primejo váſz KŠ 1771, 118; eto Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; Primte náſz KŠ 1771, 540; liki angyela Bo'zega ſzte me prijali KŠ 1771, 565; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Ár ſzo po tom niſteri neznajoucs angyele prijali na ſztán KŠ 1771, 696; nego szo Vogri národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; ino me kſzebi primi SM 1747, 69; Primi me gori tvojga KŠ 1754, 246; pren. Angele, ki nyegovo Düſso primeio SM 1747, 64; ár ne primejo tvojega ſzvedouſztva od méne KŠ 1771, 412; Tecsáſz oni ne pojdo, Dokecs Dühá ne prim’o BKM 1789, 110; vu tvoje Nebeszko Králesztvo primi KM 1783, 66; Mili Zvelicsiteo! Primi mojo düso KOJ 1845, 127; Primi té áldov dobrovolno KAJ 1848, 1; zapovej tvojim Sz. Angyelom, naj jo primejo KŠ 1754, 244; Záto te jaſz neſcsem 'ze od ſzébe vrcsi, Da ſzem te kſzebi prijao BKM 1789, 337; ali Boug je nyidva ſzprejcsanya gori prijao KM 1796, 7; gda bi ſze povrno Jezus, gori ga je prijalo to lüſztvo KŠ 1771, 195
4. dojeti, razumeti: Ki more prijéti, naj prime KŠ 1771, 62; ki nyegove reicsi neſcheio priéti SM 1747, 80
5. spočeti: Primi vu utrobe, Ti ſzina Bo'zega BKM 1789, 17; vu grejhi je prijéla mené KM 1783, 167; Dejva vutrobi priéla BKM 1789, 26
prijéti se prímem se
1. lotiti se: ki sze prime jezika vcsiti KOJ 1833, 114; nego sze li primi vcsiti kak nájprvo KOJ 1833, XVII–XVIII
2. prijeti se, zapomniti si: Veszeli me, gda koli sze vasega szrczá prime, ka z-mojega szrczá pride KOJ 1845, 89; Prijéla ſze je pa nyih ta rejcs Sz. Petra KM 1796, 118
3. zboleti: Med sztou lüdih jih nej pét bilou, sterih sze nebi prijéla KOJ 1845, 117
4. biti spočet: Vu cſiſztoucsi ſze on prije BKM 1789, 3
prijéči -a -e ko je prijel: I priſztoupivſi gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105
prijémši -a -e ko je sprejel: ka ráj dolizahválijo, kak bi szvojga národa, prijémsi tákso pogodbo, na lagojo pot posztavili AIP 1876, br. 5, 2
príjavši tudi príavši -a -e
1. ko je sprejel: To lüſztvo I prijavſi je kſzebi gúcsao nyim je KŠ 1771, 197
2. ko je prijel: za rokô jo prijavsi KAJ 1870, 71; I priavſi ga za dejſzno rokou gori ga je opravo KŠ 1771, 348
3. ko je ujel: I delavci prijavſi ſzluge nyegove, niſteroga ſzo zbili KŠ 1771, 70
prijéti -a -o spočet: Vu hüdoubi ſzam jasz prijét’ KM 1783, 166

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prinèsti -nesém dov.
1. prinesti, z nošenjem spraviti kam: Hozni; prineszti KOJ 1833, 160; zapovedao nyemi je prineſzti nyegovo glávo KŠ 1771, 120; z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; ino vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; pa nema, za koj bi vrásztvo prineszti dao KAJ 1870, 70; Csi záto gori prineſzés dár tvoj na oltár KŠ 1771, 15; Pláſcs, pridoucs ga prineſzi KŠ 1771, 652; I prineſzo ſzam ga vucsenikom tvojim [bolnika] KŠ 1771, 57; prineſzao je zmejſanye myrrhe i aloëſa KŠ 1771, 331; Ár ſzmo nikaj nej prineſzli na ete ſzvejt KŠ 1771, 642; prineſzli ſzmo dvé pinta vina na ádomás SIZ 1807, 5; i prineſzli ſzo knyemi vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 12; pren. Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848; i prineſzé Sz. Dühá ſzebom KŠ 1771, 443; teda prineſzi me vu Réd te Pokoure SM 1747, 53; Tak vſzo gyedrnoſzt náto prineſzte KŠ 1771, 717; naj bi obadvá na bougse miſzli prineszao KOJ 1845; od toga glász bode prineszo “Prijátel” AIP 1876, br. 1, 2; dobri od nyih gláſz prineſzla KŠ 1771, 613; liki czejlo Sz. Trojſztvo je ete ſzvejt naprej prineſzlo KŠ 1754, 93
2. dati, ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: rozga nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; drevo, stero ſzvoj ſzád prineſzé SM 1747, 92; ſzemen, Stero kre pouti ſzpádne, Ni korenyá ne prineſzé BKM 1789, 179; drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3
3. povzročiti: on nyemi beteg, v-császi tüdi szmrt prineszé KOJ 1845, 100; ka tak vékſo nevolo prineſzéjo mojmi zvézani KŠ 1771, 592; ka je I ſzmrt prineszlo na vſze KŠ 1754, 251; Ka je pa kriſtuſſa na tou prineſzlo, ka je on umreu TF 1715, 41
4. omeniti: dokecs vam naprej prineſzém ino povejm to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 3
prinèsti se -nesém se prinesti se: Pred Goſzpodna csi ſze na racsun prineſzés SŠ 1796, 10; Na pitanye ſze ſzvetlo prineſzé SŠ 1796, 8; ſztimi vernimi ſze na vekivecsno blá'zenſztvo prineſzémo KŠ 1771, 841; Od vſze ſzveczke 'saloſzti ſze k-Bougi prineſzémo SŠ 1796, 68; i tvoje cserí od ſzvoji dojk ſze vu nárocsaj ktebi prineſzéjo KŠ 1771, 814; Na prej ſze knige prineſzou SŠ 1796, 47; I, gda ſzvejta preminém, Ktebi ſze naj prineſzém KŠ 1754, 246
prineséči -a -e ko prinese: prineſzécsi nikſi táo, djáo ga je k-Apoſtolovim nogám KŠ 1771, 353
prinèšeni -a -o
1. prinesen: I prineſena je gláva nyegova KŠ 1771, 48; i gori je prineſſena vu ſzkledi KM 1796, 102; gláva na szto z-szklejci prinessena KOJ 1845, 127; I prejk ſzo prineſeni vu Sichem KŠ 1771, 360; pren. Sztejm je on nám pokázao, ka je 'zitek prineſeni KŠ 1754, 111; I ete gláſz ſzmo csüli znebéſz prineſeni KŠ 1771, 718; i popolno ſze vüpajte na prienſeno vám miloſcso KŠ 1771, 704; Vrêden szi vecsne dike, Za k-nám prinesen vecsnoga 'zitka glász KAJ 1848, 62
2. priveden, pripeljan: prineſen je nyemi eden du'znik KŠ 1771, 601
3. omenjen: Nadale je v-gucs prineseno bilô, ka AI 1875, br. 1, 1; Da ednomi i drügomi naprê prinesenomi dugoványi szojo protivniczke AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pripelàti -pèlam dov.
1. pripeljati, privesti: I drüge ovczé mám, ſtere mi je potrejbno eſzi pripelati KŠ 1771, 300; Paſcsi ſze i drüge tá pripelati KŠ 1771, 536; Marka kſzebi vzemi i pripelaj ga ſzebom KŠ 1771, 652; serega nepripelaj z-szebom KOJ 1845, 35; Oſzelniczo, odvé'zta jo i pripelajta jo meni KŠ 1771, 67; Ali te nepriátele moje pripelajte eſzi KŠ 1771, 236; Meſter, pripelao ſzam ſzina mojega ktebi KŠ 1771, 130; gda je potop na ti nepobo'zni na ſzvejt pripelao KŠ 1771, 719; i ta zvejzda je nyé pripelala k-ſztáni Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 90; Pripelala ſzta to oſzelniczo i 'zrbé KŠ 1771, 68; kda szo niki szkrbni roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7
2. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: i ſcséte na náſz pripelati etoga csloveka krv KŠ 1771, 355; ſetüj me k-mojemi Zvelicsiteli nazáj pripeláti KMK 1780, 102; Dáj nám Szebé, i drüge ravnati, Kzvelicſanyi pripelati BKM 1789, 55; Bôg nasz vodi, on nasz má pripeláti tá, Gde nam nôvo szprotolêtje, nôvi dôm dá KAJ 1870, 26; Da nász k-právoj pokouri pripelas KM 1783, 97; Naj nász vu tvojo diko pripelas KM 1783, 10; da ani Vrág náz vkákſo ſzramouto nepripela TF 1715, 30; On me pripela k-vretini blá'zensztva KAJ 1848, 7; nego me vu Nebeſzko vekivecsno domovino pripelai SM 1747, 57; i pripelaj náſz vu 'sitek vekivecsni KM 1790, 111; Kriſztus, da bi náſz k-Bougi pripelao KŠ 1771, 710; Na ono tá pripelao BRM 1823, 9; náj bi na hüdo zabloudnyenoga krála na bougso miszeo pripelao KOJ 1848, 40; ka ſzi náſz na tvojega ſz. ſziná ſzpoznanye pripelao KŠ 1771, 847; ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa na právo vöro pripelao KM 1783, 90; Epafrás je je na vöro pripelao KŠ 1771, 601; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala knám doli BKM 1789, 81; geto ſzo ji vnogo jezero na Kriſztuſovo ſzpoznanye pripelali KŠ 1771, A5b; i pripelali ſzo áldov tomi bolvani KŠ 1771, 362
pripelàti se -pèlam se
1. pripeljati se: I gda bi ſze Jezus pá na drügo ſztrán prejk pripelao vu ládji KŠ 1771, 116; Drugi dén ſzmo ſze pa pripelali vu Sidon KŠ 1771, 424
2. privesti: 'zena ſze pred Kriſztuſa pripela KŠ 1771, 291; pren. Pred Kriſztuſa ſze pripelamo SŠ 1796, 45; Pred Goſzpodna pripelajo ſze vſzi SŠ 1796, 14; Geto ſze je pa po Petri k-Kriſztuſi pripelao KŠ 1771, 101
pripelajóuči -a -e ko pripelje, privede: Sznéhou pripelajoucsi k-hi'si, Sztarissina etak má praviti SIZ 1807, 39
pripèlavši -a -e ko je privedel: Jupitra pop pa gyüncze i vejncze pred vráta pripelavſi zlüſztvom vrét KŠ 1771, 386; Tomori, szledkar sze pa i k-nyemi pripelavsi, z-recsjouv tüdi na znánye dati, je nej zamüdo KOJ 1848, 73
pripèlani -a -o pripeljan, priveden: i na zapovid Feſztuſovo pripelan je Paveo KŠ 1771, 420; Szilje ete dnih vsze kraja jáko doszta v Buda-Pest pripelano AI 1875, kaz. br. 8; Za Kolosáncze a.) hválo dáva, ka ſzo na vöro pripelani KŠ 1771, 603

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pripetjé -á s dogodek, pripetljaj: 'Zitka pripetjé BRM 1823, 425; i pripetjé je hudi konec melo KAJ 1870, 41; Ali známo, ka je nej tou ſzpripetjá nad nami BKM 1789, 422; Kaj ſze je nej tou nad-tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; On v-pripetjé tú'znoga Nyega zaman nezezáva KAJ 1848, 3; Kak lepô je, csi sze v-etaksem pripetjê szpomené KAJ 1870, 54; Kvám naj ne pridejo ta hüda pripetyá SIZ 1807, 50; Rázlocsna pripetjá KAJ 1848, VIII; záto pripetjaj szkoncsávanyaj sze nemore tô zgoditi AIP 1876, br. 5, 1; ár pri največ pripetjaj skoli vréd v vodo odbiži AI 1878, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prípraven -vna -o prid.
1. pripraven, spreten: Alkalmas; prilicsen, prípraven KOJ 1833, 150; Gda je 'se Károl mocsen, prípraven bio KM 1790, 58
2. pripravljen: V-neſzrecsi nej nemiroven, Nego k-vüpanyi prípraven BRM 1823, 312; naj bodo i Pokorni, na vſze dobro prípravni KŠ 1771, 660; Vcsini váſz prípravne vu vſzem dobrom deli KŠ 1771, 698
3. primeren: Vam dá Ocsa môcs prípravno BRM 1823, 88; tecsasz ga je pilo, dokecs je vszáki tál na szvoje meszto ne prípraven bio KAJ 1870, 143; dohodkov eden násztop je na cêlo okroglino nê prípraven AI 1875, br. 1, 6; csi li je csiſzta i náto prípravna KŠ 1754, 202; ka je z-gizdoſzti vracsun dáo vzéti na bojno prípravno lüſztvo po vſzej dr'sányaj KM 1796, 64; Naides pripravno Bôga zvisávanye BRM 1823, II; Szkoncsati mi daj vsze V-prípravnom vrêmeni KAJ 1848, 199
4. ugoden: Ár je tou vrejme doſztojno, I kzvelicſanyi prípravno BKM 1789, 62; Zdâ je to vrêmen pripravno BRM 1823, 3; ali da je pripravnoga meſzta nej najsao, nazáj je prileto KM 1796, 12
prípravnejši -a -e pripravnejši, spretnejši, primernejši: i od dnéva do dnéva je na vſza pripravnejši bio KM 1790, 58; ino szvojemi zvelicsanyi pripravnejso vöro preberé KOJ 1845, 80; Sto mi ſzlü'sbo dá, csi pripravnejse dr'sincse nájde KM 1790, 60

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prirodjenjé -á s narava, prirojenost: I ſzoudilo te bode to zprirodjenyá bodoucse neobrizávanye KŠ 1771, 451; 'zivlejnye na ono, ſtero je prouti prirodjenyej KŠ 1771, 449; je ſzpodoben kmou'zi, ki prirodjenyá ſzvojega obráz vgledali gléda KŠ 1771, 747

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

príti tudi prídti prídem dov.
1. priti, premikajoč se v določeno smer doseči cilj, namen: Paſcsi ſze pred zimov priti KŠ 1771, 653; Paſ ſze li ſzamou dale pridti KM 1790, 20; Jönni; pridti KOJ 1833, 161; Vszáki more dosztojno oblecseni v-solo priti KOJ 1845, 8; Ki nescse na szedsztvo pridti AI 1875, kaz. br. 8; Ár kesno pridti i zamüditi se jas bojim BJ 1886, 6; jasz naszkoroma nezáj pridem AI 1875, kaz. br. 7; Či vu šolo prideš BJ 1886, 4; Steri kesznej pride, tou more klecsécs zmoliti KOJ 1845, 9; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Ar vnougi prido vu iméni mojem govorécsi KŠ 1771, 143; prejk karpátszkih gór pridejo KOJ 1848, 7; Ne ſtimajte, ka bi priſao právdo razvezávat KŠ 1771, 103; I gda bi priſao Jezus vu Petrovo hi'zo KŠ 1771, 25; Hitri Králi vu hip friski da bi bili prisli SŠ 1796, 126; nej ſzem priſao razvézávat KŠ 1754, 103; Ali za toga volo ſzam priſao KŠ 1771, 308; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; Kak ſzi oprvics priso BKM 1789, 8; Li za náſz volo ſzi prisao BRM 1823, 9; Cslovecsi ſzin je nei prisal SM 1747, 12; Paveo iſztina je tá nej priſao KŠ 1771, 601; nej je prisao v-solo med deczo KOJ 1845, 5; Gda je pét let minolo, te je nezáj prišo AI 1878, 8; k-ednomi potoki prisla AI 1878, kaz. br. 7; vu šôlo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; i prisli ſzmo ga molit KŠ 1771, 7; Eto ſzo onih, steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; Ár ſzo i oni prisli na ſzvétek KŠ 1771, 277; Vougrov, steri szo z-Á'sie szem prisli KOJ 1833, VIIII; Avarci, ki szo vu Dálmacio prisli KOJ 1848, 6; vu Jeſuſſi, ani knyemo priti nemorem TF 1715, 23; dabi Mogao priti vtou blá'zenſztvo KŠ 1754, 274; Naj nám po etom 'sitki vu Nebéſza dá pridti KMK 1780, 28; naj k-tebi morem pridti KM 1783, 6; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Králeſztvo SM 1747, 78; gda prides znébe KŠ 1754, 272; Da prides vnebeſzki ſereg angyelſzki BKM 1789, 1e; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; ſzvéti Düjh ober Tebé pride SM 1747, 10; Düj ſzvéti pride na té KŠ 1754, 107; Ár za toga volo pride ſzrditoſzt bo'za na ſzini nevernoſzti KŠ 1771, 583; obdrügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18; Ár gda pride, mi toga neznamo SŠ 1796, 8; Odnut pride vſze bode ſzodio BRM 1823, 4; doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; jeli preczi tá po tój pouti pridemo KŠ 1754, 143; i po vu Kriſztuſi vöri na vekivecsno praviczo pridemo KŠ 1771, 830; Daj, da k-tebi na diko pridemo KAJ 1848, 10; Molte, naj vu ſzküsávanye ne pridete KŠ 1771, 247; V-nébe diko pridete BRM 1823, 8; kteri po nyem kBogi prideo SM 1747, 14; nám otroczi merjéjo, vu ſzvoj lejp ürok prido BKM 1789, 10; Vſzi angyelje pridejo BKM 1789, 19; V-lêpi ürok pridejo BRM 1823, 5; pren. csi gBosjemu ſztolo seles právi priti SM 1747, 88; kaj je ete zaiſztino te prorok, ki má pridti na ete ſzvejt KŠ 1771, 283
2. premikajoč se v določeno smer biti bliže komu: ne bránte decsiczi kmeni priti ABC 1725, A6b; On szkoro scsé kvám priti BKM 1789, 12; Gda bi Náthan prorok knyemi priso TA 1848, 41; Známo, ka je Szin Bo'zi priſao KŠ 1754, 99
3. biti, postati deležen česa: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; Pridi knám králeſztvo Tvoje ABC 1725, A4b; Pridi knám králeſztvo Tvoje SM 1747, 43; Pridi knám králeſztvo Tvoje KŠ 1754, 152; Pridi knám králeſztvo Tvoje KŠ 1771, 18; Pridi knám králeſztvo Tvoje KM 1790, A3b; Pridi knám králeſztvo Tvoje KM 1783, 278; naj blagoſzlov med pogáne pride SM 1747, 17; naj pride na té od lüdi blagoſzlov KŠ 1754, 33; naj ne pridete vu ſzküsávanye KŠ 1771, 148; kai ſzi ti zpokornoſzti k-tvojemi Oczi v Teilo priſal SM 1747, 52; je po ednom Csloveki greih na ſzveit priſel SM 1747, 7; Od Ocsé Bogá na zemlo, Priso BKM 1789, 3; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; Gda je pa prisla punoſzt vrejmena KŠ 1754, 115; kaj ſzo mojega robſztva dugoványa bole na prej idejnye Evangyelioma prisla KŠ 1771, 529; Rávno kak po ednoga greihi to ſzkvárjenye na vſze lüdi prislo jeſzte SM 1747, 8; Vmiloscse vrejmeni Prisloje zvelicsanye BKM 1789, 11; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9
4. doseči določeno stanje: Ka je potrejbno vſzákomi csloveki, gda k-pámeti pride KMK 1780, 5; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; ino gda tiſzti veſzéli Jürjav dén pride SIZ 1807, 5; Pride csin nyegov na glávo nyemi TA 1848, 6; vzvünszko tr'ztvo pride i ceno doli vdári AI 1875, kaz. br. 8; po etoj poti vküpidévcsi, k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1, da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Ovo dnevi prido, vſterih piſztim glád na eto zemlou KŠ 1754, 4b; Ki sze v-souli vcsijo, na goszpodsztvo prido KOJ 1845, 140; meszto zdanyesnyi mertükov nôvi vnücanye prido AI 1875, kaz. br. 6; knige ne naides, kotera bi bila na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; Ár ſzo pravili, ka je od pámeti priso KŠ 1771, 110; Ár je nej na dobro priſſao KM 1790, 56
pridajóči -a -e ki pride, nastane: Zemlje-vogelje je pod zemlo pridajoči logov AI 1878, 55
pridóuči tudi pridóči -a -e
1. ko je prišel: I, tá pridoucſi prebivao je vmeſzti KŠ 1771, 9; Ár, csi bi ſto pridoucs drügoga Jezuſa predgao KŠ 1771, 547; Pridoucsi z-lovine E'ſau, zvedo je KM 1796, 20; Ár on tá pridoucs zapré vszo dopridejnye KOJ 1848, 4; pridoucsa ſzpádnola je pred nogé nyegove KŠ 1771, 124; Domô pa pridôcsa z-máterjov, pá je zácsala pleszti KAJ 1870, 143; i ona je domô pridôcsoj materi niti vecs povedati nêmogla KAJ 1870, 43; i grejsniczke pridoucsi, ſzeli ſzo ſzi KŠ 1771, 28; nad pridoucsimi bratmi KŠ 1771, 740
2. prihodnji, sledeči: Nazviſcsáva pridoucsega Antikriſztuſa KŠ 1771, 627; Brátec! pridi knam pridôčo nedelo BJ 1886, 23; králeſztvo Bo'ze pridoucse KŠ 1771, 129; kaj bi vtom za nyim pridoucsem vörvali KŠ 1771, 400; Ka ne bi vzéo i vu pridoucsoj vekivecsnoſzti KŠ 1771, 134; ludjé sze na pridôcse zimszke dni priprávlajo KAJ 1870, 28; znavſi vſza na ſzébe pridoucsa KŠ 1771, 325
pridévši -a -e ko je prišel: Pridevsi caszar szvojimi prednyari AI 1875, br. 1, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

privolìti -vòlim dov. privoliti, pristati: Vu grejhi drügomi privoliti KMK 1780, 92; Ali bajcar je nêsto na tô privoliti KAJ 1870, 84; privolim kprávdi, kaj je dobra KŠ 1771, 462; Po steroj pôti me scsés voditi, Ono ſzi privolim BRM 1823, 130; Na vsze privolim, ocsa moj KAJ 1870, 50; szpráviscse dokoncsa jeli minisztera 'zelênye privoli ali ne AI 1875, kaz. br. 2; vari nász, da nigdár grejhi ne privolimo KM 1783, 21; i privolo ſzam kſzmrti nyegovoj KŠ 1771, 412; Saulus je pa privolo knyegovomi vmárjanyi KŠ 1771, 364; tanácsnik, ki je nej privolo Kriſztuſſovoj ſzmrti KM 1796, 111; Cvet je privolo KAJ 1870, 127; i privolila ſzta obá k-tomi KM 1790, 52; Privolili ſzo pa vſzi Gamálielovomi tanácſi, i csi gli szo Püspeczke nej privolili KOJ 1848, 89
privoléči -a -e privoleč: Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113
privòljeni -a -o dovoljen: Na dvôja lêta na rejenyé etaksi stükov od ti dvôji poszlaniksztv je 17 millionov privoljeno AI 1875, br. 1, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

privr̀čti -vr̀žem dov.
1. privreči, dodati: Da tebé naj neodvr'zem, Ino k-szvêti neprivr'zem KAJ 1848, 198; Ár grejha korenyé nyim kaj ſzvoje hüdoube pritekne i privr'ze KŠ 1754, 81; kſteroga 'zitki ſzi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; Ober toga je escse vecs zemlé k-prvejsoj privrgo KOJ 1848, 24
2. pridružiti se: Na té Gábaonitáncze je vdarilo pét Králov záto, ka ſzo oni k-Izraelitánczom privrgli KM 1796, 43
privr̀čti se -vr̀žem se
1. dodati se: i eta vſza ſze vám privr'zejo KŠ 1754, 151; i eta vſza ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 212; katechiſmus kſteromi ſze je vecs redov priverglo TF 1715, 9
2. pridružiti se: i vſzi, kiſzo ſze knyemi privrgli, ſzo raztepeni KŠ 1771, 356; Gda bi ſze pa knam privrgao vu Atheni KŠ 1771, 405
privr̀ženi -a -o dodan: ka je to hüdo kmeni privr'zeno KŠ 1754, 81

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pròkletni -a -o prid. preklet: znao, ka to prokletno nanizávanye lagvo vövdári AIP 1876, br. 1, 7; csüli ſzmo ga, ka je prokletne ricsí gúcsao KŠ 1771, 358

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pròrok -a m prerok: kaj je prorok veliki ſztano med nami KŠ 1771, 188; kaje povejdano od E'zaiáſa proroka KŠ 1771, 9; ár ga je, liki proroka melo KŠ 1771, 47; Da bi ſze ſzpunilo povejdanye po E'zaiáſi proroki KŠ 1771, 12; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; pokouro cſinécſi liki Dávid pred Nátan prorokom KŠ 1754, 198; Od etoga Jezuſa vſziProroczke ſzvedocſijo KŠ 1754, 79; kaj ſzo vnougi proroczke 'zeleli viditi KŠ 1771, 43; Kaj ſzo ſzvéti Proroczke, Dávno gláſzili BKM 1789, 7; viſſe od vſzej prorokouv KŠ 1754, 102; gori poczimprani na fundamentum Apoſztolov i Prorokov KŠ 1754, 339; I on je dáo ni .. ſtere Proroke KŠ 1754, 102; kaj ſzam priſao razve'zuvat proroke KŠ 1771, 14; i pregányao k-szebi poszlane Proroke KOJ 1833, X; vſza, ſtera ſzo piſzana po prorokáj KŠ 1771, 233; ki je gúcsao po Prorokej KM 1783, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

protìven -vna -o prid.
1. nasproten, sovražen: Oh! vcsi me, v-kom szem protiven Tebi KAJ 1848, 224; Kim je protivna szila Verno mater vkrâvzéla KAJ 1870, 19; delo ſtero z-protivnoga ſzrczá zhája KŠ 1771, 439; da bi nigdár tvojoj dobrouti nikaj protivnoga ne bi vcsino KM 1783, 165; je csreda protivnoga lüdsztva esze notrivdárila KAJ 1870, 164; po krátkom vremeni on bio voj protivnoga sztrána AIP 1876, br. 2, 2; Li edno protivno recs povete, Vsze vas po'zrém, to mi vête KAJ 1870, 96; ki ſzo brezi prebránya med ſzebom protivno ſtejnye vküpe prináſali KŠ 1771, A3a; edne [občine] ſzo na drüge ſz-protivnim tálom trle KM 1790, 92; vönie verzi, ar ſzo oni tebi protivni ABC 1725, A7b; V-Jeru'sálemi ſzo ga vu Czérkvi zgrabili ti protivni 'Sidovje KM 1796, 129; csi Boug náſz od drügi protivni zádav mentüje SIZ 1807, 16; da nyim düsnavejszt bráni táksim protivnim narédbam sze podlo'siti KOJ 1848, 114; návuke protivne Sz. Piszmi vorje KOJ 1845, 77
2. protiven: Protivni: [vezniki] de KOJ 1833, 112; Protivni: [vezniki] de AIN 1876, 66
protìvni -a -o sam. nasprotni, sovražni: Prisao je med laſztivne, Naisao je protivne BRM 1823, 21; vsza ona, ſtera ſzam tvojoj zmo'snoszti protivna vcsino KM 1783, 138

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pr̀st -a m prst: Digitus Prſzt KMS 1780, A7b; Prſzt Új KM 1790, 92(a); posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226; i vr'zem prſzt moj vu znamejnye czvekouv KŠ 1771, 333; Medved z močnimi škramplami na prsti AI 1878, 10; ſtero je potom ſz-ſzvojim prſztom na dvej kameni tábli ſzpiſzano vö zgláſzo KŠ 1754, 7; naj ſzprſztom ká'ze Kriſztuſa KŠ 1771, 846; Tü sze navádi gibcsnoszt grla i prsztov KOJ 1845, 5; Na vszákoj roki pét prsztôv mámo KAJ 1870, 34; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; vr'ze prſzti ſzvoje vu vüha nyegova KŠ 1771, 125; i tô li na nyihovi pét prsztê KAJ 1870, 156; Jálen cslovik ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo AI 1878, 7; pren. Csi pa vu prſzti Bo'zem zmetávam vragé KŠ 1771, 207; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pr̀vi -a -o vrstil. štev.
1. prvi, ki v zapovrstju ustreza številu ena: Ja ſzem te prvi i te ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Ka je Kriſztus mogo prvi zgori ſztanenyá mrtvi ſzvetloſzt nazviſcsávati KŠ 1771, 423; Prvi Táo KM 1783, 1; Prvi Táo KM 1796, (3); Ár da bi te prvi cslovik ſztvorjen bio SIZ 1807, 7; Prvi tál BRM 1823, V; “Prijátel”- a prvi broj AI 1875, kaz. br. 8; Prva oſzoba vu Bo'zánſztvi KŠ 1754, 89; Prva Bo'sánſzka Perſona ſze imenüje Ocsa KMK 1780, 8; Prva Molitev KM 1783, 1; moja prva du'znoszt bode AI 1875, kaz. br. 8; je prvo ſzveſztvo, tou je Krſzt KŠ 1754, 6; To prvo je eto KŠ 1771, A2b; meszto Benetke Vogleja je prvo bilou KOJ 1848, 4; od prvoga N. Z. Szvesztva KŠ 1754, 184; Od Apoſztolſzke Vöre vadlüványa prvoga Stüka KMK 1780, 8; ſze je pascso na obracsanye prvoga piſzma KŠ 1771, A4b; Vſze tri prve táble KŠ 1754, 8; vlicsé po tiſztoj od prve hüdoube bolvánſzke na dobrouto KŠ 1771, 433; k prvomi šeregi se slišijo hrbetnični AI 1878, 5; ár je prvi plod ſzvoji csrejd áldüvao KM 1796, 8; Povej mi prvo Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 8; prineſzte to prvo ſzüknyo KŠ 1771, 223; ki bi eto prvo moje delo zácso grajati BKM 1789, 8b; ka je Paveo vu ſzvojem prvom robſztvi KŠ 1771, 434; V-tom prvom Gráduváli BRM 1823, II; V-prvom szedsztvi od krála orszácskoj szpráviscsi poszlano piszmo sze precsté AI 1875, kaz. br. 1; p .. pridávnik te je na prvoj-sztubi AIN 1876, 29; Jeli ſze protivi ſz-prvov zapouvidjov KMK 1780, 37; od vrága po naſſi, prvi roditeli KŠ 1754, 70; Tri perve zapoveidi TF 1715, 12; Vti prvi knigaj je tüdi doſzta lejpi pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 3b; 'senſzko, ino je nyou k-tomi prvomi csloveki pelao SIZ 1807, 7
2. v zvezi prvi človek Adam: od ſzpadája prvoga csloveka KM 1796, 5; 'senſzko, ino je nyou k-tomi prvomi csloveki pelao SIZ 1807, 7
3. prejšnji, nekdanji, prvoten: Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; i dáj mi nazáj to prvo zdrávje KŠ 1754, 242; i ſzprvim Dühá ſzvétoga piſzmom zglihani KŠ 1771, A4a; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi KŠ 1771, 339; Zrok toga je naſſi prvi roditelov v-grejh opádnenyé KŠ 1754, 124; csi poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; Kak je on gucſo 'ze dávno Naſim prvim Ocsákom BKM 1789, 17; kak je na grejsne prve naſſe Otsáke vrgao KM 1796, 8; ta ſzlejdnya csloveka tiſztoga ſzo hüſa od prvi KŠ 1771, 41
pr̀vi -a -o sam. prvi: kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pǘc -a m konjederec: od dalecs szi dájo káksega csalejra prizváti, vcsaszi tüdi püca mrzloga meszára KOJ 1845, 110; Ki tô zamidi vcsiniti, od táksega püc psza od neszé AIP 1876, br. 7, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

račún -a m
1. število: Szám; racsun, broj KOJ 1833, 172; i napunyávao ſze je racsun vucsenikov vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 357; tebé hváleni racsun Prorokov KM 1783, 29; Racsún KM 1790, 96; ki je bio zracsúna ti dvanájſzet KŠ 1771, 244; Bo'se, ſteroga ſzmilenoszti nega racsúna KM 1783, 31; Racſuna peſzka mourſzkoga Znás BKM 1789, 128; Pouleg 6. racsúna sze dr'sijo eti KOJ 1833, 98; Escse szo nyihovi szuperintendensi po racsúni 256, tálniczke bili KOJ 1848, 102
2. slovnično število: Pometávanye je Nomena po racsúnai ino casusai premenyanye KOJ 1833, 19
3. obračun, odgovor: kaj od vſzákſe márne rejcsi racsun dájo od nyé KŠ 1771, 40; i racsun dájo od lasztivnoga csinejnya KM 1783, 16; Racsún scsé vzéti Goſzpodin Boug od ludi SŠ 1796, 27; kai vſzi naſi vláſzi pred nyim ſzo racsuni BKM 1789, 337; Da i jaſz naj bodem z-vörnimi v-racsúni SŠ 1796, 86
4. računanje: nego more krájdo v-roke vzéti, da je to jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Novi mertuki leh'zési bodo vracsuni AI 1875, kaz. br. 6
5. sistem številk: Rimſzki, ali Deacski Racsún KMS 1780, A9b
6. misel: I vſze ono vracsúni más KŠ 1754, 248; Boug nigdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82
7. starostno obdobje: akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna TF 1715, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

radǜvanje -a s veselje: Vigadozás; radüvanye, veszeljé KOJ 1833, 182; To gresno radüvanye Pa moke priprávi BRM 1823, 133; njegov pes na to z radüvanjom svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

radǜvati se -ǜjem se nedov. veseliti se: Örülni; radüvati sze KOJ 1833, 168; nad ſterimi bi ſze meo radüvati KŠ 1771, 531; dopüszti nám, vu nyem ſze vszigdár radüvati KM 1783, 51; Radüjem ſze záto nad vami KŠ 1771, 485; Radüjem ſze gda glédam BKM 1789, 6b; Radüjem sze ino sze jáko veszelim vu tebi TA 1848, 7; nego radüjeſze Boug vu onih koteriſze nyega boijo TF 1715, 47; nego ſze radüie Bogh ABC 1725, A6a; ka ſze radüje nad nyouv KŠ 1771, 59; Radüjo ſze nad nyim nebeſzki ſzvéczi BKM 1789, 34; Radüjosze, ino veszélo szpevajo poganye TA 1848, 51; i protivniczi sze ne radüjejo TA 1848, 10; naj ſze radüje veſz odvejtek SIZ 1807, 4; Naj ſze mi li ſzamo nad nyegovov mokov radüjemo KŠ 1754, 216; Naj sze radüjejo vszi vüpajocsi TA 1848, 5; ne radüjſze KŠ 1754, 40; Radüj ſze Düsa BRM 1823, 7; Radüjmo ſze i veſzélmo ſze KŠ 1771, 801; Radüjmo ſze nyemi BKM 1789, 11; i radüiteſze vſzih verni SM 1747, 96; Radüjte ſze ino ſze veſzélte KŠ 1771, 14; Radüjte ſze, krſzcsanye BRM 1823, 8; i radüjte sze z trepetanyem TA 1848, 3; Veſzelécsi ſze bom radüvao v-ſzvetloſzti SŠ 1796, 61; Sztebom mo ſze radüvali BKM 1789, 146; i vnogi ſze bodo radüvali KŠ 1771, 162; Radüvao ſzam ſze jáko KŠ 1771, 737; i radüvao ſze je KŠ 1771, 295; dabi ſze on jáko radüvao SIZ 1807, 7; i to dejte radüvalo ſze je KM 1790, 44; I kak szte sze dön’k nad mojim Znányem radüvali KAJ 1870, 23; Vidivſi pa zvejzdo, radüvali ſzo ſze jáko KŠ 1771, 7; pren. Radüjeſze pamet má KŠ 1754, 250; V-ſterom ſze ſzrczé, i tejlo naſſe radüje KM 1783, 60; radüjo ſze navküp 'znyouv vſze kotrige KŠ 1754, 133; 'znyouv ſze radüjo vſze kotrige KŠ 1771, 515; Radüj ſze moja düsa BKM 1789, 27
radüjóuči -a -e veseleč se: Gda ſzam gouſztokrát glédao, ſzkákanya radüjocsa SIZ 1807, 58
radüvajóuči -a -e veseleč se: Szvojim vucsenikom ſze je ſzám vjavo radüvajoucſi BKM 1789, 95; gori jo dene na plécsa ſzvoja radüvajoucsi ſze KŠ 1771, 222
radǜvavši se -a se -e se veseleč se: Ober toga radüvavsi sze Gejza tomi KOJ 1848, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rásti rastém nedov. rasti: Nöni, rasztém -eti AIN 1876, 44; Gde naj lepsa paſſa raſzté BKM 1789, 163; zrnye .. Zemlé raſzté KM 1790, 30; liliomi polſzki kakda raſztéjo KŠ 1771, 20; Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; Dejve utroba je ráſzla BKM 1789, 20; To dejte je pa raſzlo KŠ 1771, 171; pren. Nyemi je potrejbno ráſzti KŠ 1771, 273; Vcsini me ráſzti vu vöri KM 1783, 302; jaſz vu lübéznoſzti raſztem SM 1747, 49; nego i vu vſzem dobrom deli raſztés KŠ 1754, 12b; nai tak raszté tvoi ország ABC 1725, A7a; Sztaroſzt neſztanoma raſzté KŠ 1754, 274; kaj tak viſziko raſzté vöra vaſa KŠ 1771, 626; krivicsno blágo neraszté KOJ 1845, 122; Szrdcz nasi zahválnoszt, Daj, da nyega czvet raszté KAJ 1848, 6; ráſzmo vnyem vſzegavejcs KŠ 1771, 581; Ráſzla bo znami lübézen SŠ 1796, 161; dobra dela naj vnyih vſzáki dén na vékse raſztémo KŠ 1754, 128; rejcsi Bo'ze, mlejko naj vnyem raſztéte KŠ 1771, 705; moli za nyé, naj vtom raſztéjo KŠ 1771, 603; od mladoſzti je vu ſzvétom piſzmi i vpobo'znom 'zitki ráſzao KŠ 1771, 631; I rejcs Bo'za je ráſzla KŠ 1771, 357
rastéči -a -e rastoč: I drügo [seme] .. i dalou je ſzáda gori zidoucse i raztécse KŠ 1771, 112; Naj hodite ſzád prináſajoucsi i raſztécsi vu ſzpoznanyi Bo'zem KŠ 1771, 603

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razčemerìti -ím dov. razjeziti, razdražiti: Stevana .. ali on vogrine tak razcsemeri na szébe KOJ 1848, 30
razčemerìti se -ím se razjeziti se: Záto ſzam ſze razcsémero na té národ KŠ 1771, 675; I razcsémero ſze je te pozoj KŠ 1771, 788; Záto sze je jáko razcsémero KAJ 1870, 11; Razcsémerila ſzta ſze záto na teliko KŠ 1771, 390; Vidoucsi pa poglavniczke, razcsémerili ſzo ſze KŠ 1771, 68; Poglavniczke jáko ſzo ſze razcsémerili KM 1796, 119
razčémerivši se -a se -e se ko se je razjezil: Na tô sze razcsémerivsi, etak kricsi KAJ 1870, 124
razčemérjeni tudi razčemérni -a -o razjezen, razdražen: včási gda je razčemérjeni, [racák] človeka nevarno zná zgriziti AI 1878, 24; Zdaj eden drügi moski z-kmicsnim razcsemernim obrázom tá priso AIP 1876, br. 2, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razglásiti -im dov. razglasiti, oznaniti: stoj, ki to lagoje csinenye razglászi i pokastiga AIP 1876, br. 2, 7; Razgláſzi rejcs tvojo med nami BKM 1789, 135; gde je ſzám hodo i Kriſztuſa razgláſzo KŠ 1771, 756; da je nas predszednik miniszter Tisza na prê razglászo, ka on li navküpno vámo 'zelê AIP 1876, br. 5, 1; Onedva pa vöidoucsa, razgláſzila ſzta ga po vſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; Vidoucſi pa razgláſzili ſzo te recsi KŠ 1771, 168; nê szo vküpsztôpili, ka bi nasega kraja vino razglászili AI 1875, kaz. br. 8
razglášeni -a -o razglašen, oznanjen: I razgláſena je eta rejcs med 'zidovmi KŠ 1771, 98; Kossuthovo piszmo, stero po vszeféle jezikaj vodáni novinaj po szvêti razglaseno AIP 1876, br. 3, 2; i vu vſzoj bre'znoj Judei raſzgláſene ſzo ete ricsi KŠ 1771, 166

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razméjnje tudi razménje -a s razumevanje: Med ſterimi ſzo niſtera 'zmetnoga razmejnya KŠ 1771, 723; Pitanya znaménya szo za razmejnya gucsa, volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya szo za razmênya gucsa AIN 1876, 9; ki ſzi Apoſtolom pámeti na piſzma razmejnye oudpro KŠ 1771, 829; Naj me ravna Na té ſzmrti razmênye BRM 1823, 46; Za volo bolje razmênye trbê znati AIP 1876, br. 3, 2; lidjé szo 'ze poznali to iglo po nasem razmenyi AIP 1876, br. 9, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razmèti razméjm tudi ràzmiti -im dov. razumeti: ſzkrivna Bosja dugoványa, miſzeu cslovecſa nemore prav razmeti TF 1715, 40; vetom jeziki dobro razmeti mores KŠ 1771, A8a; naj tvojo ſzvéto Rejcs dobro moremo razmeti KM 1783, 111; dáj mi ſzpokornim Szrczom tou razmeti BKM 1789, 81; csi té knige ſcsés ſteti, i razmeti KM 1790, 24; Od técz sze tak dá razmeti KOJ 1833, VIII; obráz szam szi zbriszao, dá sze razmeti, ka ne z-rokami AIP 1876, br. 1, 7; Vcsio bom te razmiti TA 1848, 81; Kako tou razmis TF 1715, 26; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; i, ka 'znyih razmis, vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; nego da razmis vſzáko rejcs BKM 1789, 7; ali moucs Czirkevno dobro nerazmi TF 1715, 48; Blodjenyé ſto razmi KŠ 1754, 73; Vsza vidi, razmi ino zná KAJ 1848, 9; miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7; Eti li vodé krſzt razmimo KŠ 1754, 185; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Eſcse ne pametüjete, niti ne razmite KŠ 1771, 127; Ali razmite vſzi SIZ 1807, 5; vu piſzmaj gucsécsega Bogá razmijo KŠ 1771, A7a; ki kak z-toga nikaj nerazmijo KOJ 1833, VI; Lüſztvo tákse vpelas na nyé, kterim reicsi ne razmeio SM 1747, 85; Vszak Cslovik dobro razmei SM 1747, 80; Razmi preczi Cslovik dári KŠ 1754, 253; ne razmi po cslovecsem KŠ 1771, 435; tou je té, ki rejcs ſzliſi i razmej KŠ 1771, 43; recsi, razmije BKM 1789, 7; razmej naſo proſnyo BKM 1789, 180; Da poſzlüſajoucsi razmejmo tve rejcsi BKM 1789, 145; da tvojo ſzvéto rejcs razmejmo KŠ 1771, 829; Sztoga mi razmejmo zmo'snoſzt Kriſztusovo SŠ 1796, 25; poſzlüſajte me vſzi i razmite KŠ 1771, 123; Ne razmejteli, kaj vſze, notri idoucse KŠ 1771, 51; naj ne razmi viſe, liki trbej razmeti KŠ 1771, 475; naj ga vſzi národje razmijo KŠ 1771, A4b; Gda bi pa z-ſzvétoga Piſzma razmeli KM 1796, 90; Tak bos razmo VII. Táo KŠ 1771, 442; ſzliſanyem ſzliſali bodete, i ne bodte razmeli KŠ 1771, 43; niti ſzi nej prav razmo KŠ 1771, 437; ka je nej razmo BKM 1789, 2b; gda ſzi od Simona Proroka razmejla KM 1783, 82; Ali nê razmila AI 1875, kaz. br. 7; I onedva ſzta nej razmela to rejcs KŠ 1771, 172; zaiſztino, Goſzpodne, razmeli ſzmo KŠ 1771, 46; razmeli ſzte eta vſza KŠ 1771, 46; I oni ſzo nikaj nej etoga razmeli KŠ 1771, 233
ràzmiti se -im se razumeti se: nejli ſzamo zetoga ſze razmi, ka ga on posila KŠ 1754, 123; Ka je ſzletka piſzani po Pavlovi i Petrovi, ſze razmi KŠ 1771, 756; Ka ſze razmi po Pékli KMK 1780, 15
razmévši -a -e razumevajoč: i nyegovo volo razmevſi ktvojemi zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a
ràzmeni -a -o razumljiv, jasen: Jeszo táksi zaposztavki, steri szo szamé vu szebi razmene KOJ 1833, 109
razméjti -a -o razumljen: Tá nevidoucsa Bo'za, i zdejl razmejta ſze vidijo KŠ 1754, 89

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razsr̀diti tudi razsèrditi tudi rasr̀diti -im dov. razsrditi, razjeziti: Ako ſzi vu deiſztvi, ne raſzerdi Boga SM 1747, 89; Ne raſzrdi Bogá BKM 1789, 183; Vu mojem 'zitki ſzkim ſzam te Raſzrdo na tom ſzvejti KŠ 1754, 256; ſze ſzrcsno 'zaloſztimo, ka ſzmo Bogá raſzrdili KŠ 1754, 76
razsr̀diti se tudi razsèrditi se tudi rasr̀diti se -im se razsrditi se, razjeziti se: Küsüjte Sziná, da sze nerazszrdi TA 1848, 3; kokot se na to razserdi AI 1878, 3; Ali uprav za toga volo sze je törszki Czaszar na nyega razszrdo KOJ 1848, 94; Ali natô se je Jôžek tak razserdo BJ 1886, 5; Teda Herodes raſzrdoſzeje jáko KŠ 1771, 81; Herodes kráo ſze mocsno raſzrdo BKM 1789, 54; Vidoucsi pa vucseniczke nyegovi raſzrdili ſzo ſze govorécsi KŠ 1771, 87
rasr̀divši se -a se -e se ko se je razjezil: Teda raſzrdivſi ſze te goſzpodár ercsé KŠ 1771, 220
razsr̀djeni -a -o razsrjen, razjezen: Razszrdjen Stevan IV. sztrasno razbija KOJ 1848, 39; Za toga volo razszrdjeni Goszpoudje szo na priliko csakali KOJ 1848, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

raztolmàčiti tudi rastolmàčiti -máčim dov. razlo-žiti, pojasniti: Tou ſzi je dáo raztolmacsiti KM 1790, 22; Solszke regule po ednom raztolmacsi KOJ 1845, 8; Kakda je raſztolmacso Kriſztus od zapouvid KMK 1780, 36; i tak je Piſzmo raztolmacso KM 1796, 123; naj bi nyemi to ſzenyo raztolmacſili KM 1796, 78
raztolmàčivši -a -e razlagajoč: Besznyáczke, múcsanye Andrása na dovolejnye raztolmacsivsi sze szünejo na Cérkve KOJ 1848, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réd -a m
1. red, urejenost: Poſztitiſze leipi je réd ino ſega TF 1715, 44; Réd zvelicsánsztva SM 1747, 1; prineſzi me vu Réd te Pokoure SM 1747, 53; Zvüna réda pa tim betésnim ſze ſzlü'zi KŠ 1754, 214; On je dobroga réda Boug KM 1790, 50; i ſzuncze je ober réda natúre tak potemnelo KM 1796, 110; sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogerſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; k-tomi, naj bi táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4; Du'sna ſzta na dober réd, opominati SIZ 1807, 10; tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II; Artikulusi, vu poſzleidnyem leipom rédi grüntani jeſzo SM 1747, 33; Ár on vsze vlejpom rédi, moudro ravna BKM 1789, 16; Tak bode vſze zrédom slo vſzákseg hi'zi KŠ 1754, 222; Krála ſzenyo, ſtero je po rédom nyemi pripovidávao KM 1796, 78; da tak hi'so ſzvojo lepou z-rédom ravna SIZ 1807, 10; Potom z-rédom naprênoszévcsi vsze ono, ka ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1
2. kar je določeno s pravili, predpisi, ustaljenim načinom: Zdaj že na čtênye réd pride BJ 1886, 3; Po právde dokoncsanoga réda poszlaniksztvo vküpprijde AI 1875, kaz. br. 2; vtákſi réd ſzem poſztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a
3. stopnja, položaj: kákſega goder národa ino réda cslovik TF 1715, 14; kak ſze má vu 'zitki vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; Vſzáksega tak réda národ BKM 1789, 25; viſisa na c. réd popouſztva gledoucs KŠ 1771, 669; Právda tak zapovê, ka v-szoldacski réd szlisajôcsi vucitelje AIP 1876, br. 1, 2
4. rod: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161; Od prvoga réda Ábrahámovoga 'sitka KM 1796, 15; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9
5. verska skupnost, red: Czérkveni Réd KM 1790, 111; Országa cerkveni prednyarov réd sze poménsao AI 1875, kaz. br. 8; Vszi Szvéti dühovni Rédi, molte Bogá KM 1783, 92; Da i vsze dühovne Rédi, vu právoj vodi obdr'sis KM 1783, 97; Tou je szrcznejse sztálise i Réde tak razdrészelilo KOJ 1848, 17; pren. Vnougi redi, Ki vnébi jeſzo BKM 1789, 124
6. vrsta, vrstica: I. red AI 1878, 5; Razdelijo se na edemnájst redü AI 1878, 5; Kosec zkosôv veliki réd vrejže BJ 1886, 28; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; i jasz bom pitao, Da bom nyé porédi poznao KAJ 1870; V-prvom rédi sztojijo orszacski sztroski AIP 1876, br. 9, 1; v-knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 7; kak vu kaksi knigaj lisztovje le'zijo redóvje csrnoga kamna KAJ 1870, 80; kſteromi ſe je vecs nikeliko haſznoviti potreibni redóv priverglo TF 1715, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

réditi -im nedov. delati, izdelovati: po sterom nede vecs potrebno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Sztou lejt je pa rédo Noe to Bárko KM 1796, 11; ino ſzta ſzi firtuge rédila SM 1747, 6
réditi se -im se delati se: Ka je gotovo ino se itak vsaki dén znôva rédi BJ 1886, 8
rèjeni -a -o narejen: Na vszákom testamentomi more vödjáno bidti, v-sterom leti i dnévi je rejeni AIP 1876, br. 3, 2; Vu Europi szo igle náj prle rejene AIP 1876, br. 9, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rogláti -a -o prid. rogljat: kak telcsics rogláti i pâ'zláti TA 1848, 55; Roglátoj 'zivini, to eden vért porácsa AIP 1876, br. 2, 8; Má rogláte roglé [jelen] AI 1878, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sejáč -a m sejalec: ovo vö je ſou eden Szejács ſzejjat ſzemen KŠ 1771, 42; Vi záto poſzlüſajte to priliko od ſzejácsa KŠ 1771, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sèjanje -a s
1. sejanje, setev: niti ſzo nej pazili na vrejmen ſzejjanya KM 1790, 92; je gori zourao, ali na ménſe brázde k-ſzeijanyi KM 1790, 66; szo razodisli, ka naj szehanye oprávio AI 1875, kaz. br. 2; I prigoudilo ſze je vu ſzejjanyi KŠ 1771, 111; Vnogih ráj csákajo szejanyom AI 1875, kaz. br. 8; pren. To têla pokápanye Je na 'zitek ſzéjanye BRM 1823, 77
2. posevek: Ništeri silje, duhan ino drüga sejanya pôvajo BJ 1886, 22; Tak naſe lejpo ſzejjanye Vlago dobi BKM 1789, 52; Blagoſzlovi Naſa polá ſzejjanye BKM 1789, 169

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sèjati -am nedov. sejati: Szejjati Vetni KM 1790, 95; one ne ſzejjajo KŠ 1771, 20; 'zenyas, gde ſzi nej ſzejjao KŠ 1771, 85; I gdabi on ſzejjao KŠ 1771, 42; Naj kak sehaš tak ženyaj BJ 1886, 12; vö je ſou ſzejács ſzejat KŠ 1771, 111; pren. da nebi szváje szemena szejjati dáo KOJ 1848, 29; Nepriáteo pa ſteri je eta ſzejao KŠ 1771, 45; Csi ſzmo mi vám ta dühovna ſzejjali KŠ 1771, 506
sèjati se -am se povzročati, da se kaj pojavi: ſzejaſze vu ſzkvarjenoſzti KŠ 1754, 140; Szád pa pravicze ſze vu méri ſzejja KŠ 1771, 751
sejajóuči -a -e sejajoč: priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko csloveki ſzejjajoucsemi dobro ſzemen KŠ 1771, 43
sèjani -a -o sejan: Stero je pa vtrnye ſzejjano, to je té KŠ 1771, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sèmen -a m
1. seme, izloček moških spolnih organov: Nej od mo'zkoga ſzemena KŠ 1754, 107; Ár ſze je nej od mo'zkoga Szemena, neg’ od ſzvétoga Dühá tá Rejcs prpriéla BKM 1789, 20; naj vzeme brat nyegov to 'zeno i pobidi ſzemen brati ſzvojemi KŠ 1771, 240; Blagoſzlovleni bodeio po tvoiem ſzemeni vſzíh národi SM 1747, 9
2. potomci: kaj z-ſzemena Dávidovoga pride Kriſztus KŠ 1771, 290; Ábrahámi je obecsao, Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; Liki je gúcsao Abrahámi i ſzemeni nyegovomi KŠ 1771, 165; liki je nazvejscseno med 'zené i kacsé ſzemenom protivinſztvo KŠ 1771, 441

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sèmen -a s seme, zrnje: Sementum Szemen KMS 1780, A9; Od ſzemena vcsetvéro zemlou KŠ 1771, 41; Ki pa dáva ſzemen ſzejjácsi KŠ 1771, 544; Gáj neſztávimo i v-nyem drevno ſzemen poſzejjamo KM 1790, 80; Poetom psenica v-drovnom szemeni sze ozorila AI 1875, kaz. br. 8; pren. to dobro ſzemen ſzo pa ti ſzinovje králeſztva KŠ 177145; li ſzamo z-Bo'ze rejcsi ſzemena KŠ 1771, 339

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

senóu tudi sinóu -á s seno: Fanum Szenou KMS 1780, A9; Csi záto ſto czimpra na té fundamentom zláto ſzinou KŠ 1771, 495; i ſzenou liki gyünecz bode jo ſzedem lejt KM 1796, 80; Ka je ſzamo ſzenou jo SŠ 1796, 63; Dam nyemi szenô i ovesz AIP 1876, br. 2, 7; To dejte na ſzinej le'zi BKM 1789, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Sèrajovo -a s Sarajevo: 80 törki szo v-Szerajovi tô prosnyô k-városi notri dáli AIP 1876, br. 9, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

shájati -am nedov. izhajati, izvirati: Származni; szhájati KOJ 1833, 173; Eto vſze pa more ſzhájati ſzcsiſztoga ſzrczá KŠ 1754, 53; Düjh te iſztine, ſteri od Otsé ſzhája KŠ 1754, 122; geto ſztoga nyihovoga dela ſzhája eto KŠ 1771, A3a; Ka ſz-toga Szhája KMK 1780, 62; Dujh ſzvéti ſzhája od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; ki od Ocsé, i Sziná ſzhája KM 1783, 113; Vſze dobro od Bouga ſzhája KM 1790, 50; Bogáſztvo, i’ vrejdnoſzt praj od Ocsé ſzhája SIZ 1807, 2; Od Bôga vſze ſzhája BRM 1823, 6; Sz-ſzrczá ſzhájajo hüde miſzli KŠ 1754, 72; Boug, od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Kral Matyas neszhájo z-králeszke krvi AI 1875, br. 1, 4; Z-vlaskoga roga szhájala [mati kneza Milana] AIP 1876, br. 8, 7; nad timi ricsmi, ſtere ſzo ſzhájale zvüſzt nyegovi KŠ 1771, 177
2. vzhajati, dvigati se: Szi prelejjao ſztvojga tejla, Ká náſz mocſno napája, Da lübéznoſzt ktebi ſzhája BKM 1789, 230; tá ſzvetloſzt vam ſzhája BRM 1823, 6
3. odhajati: Vſzáka pogibelnoſzt, naj ſzhája odváſz zdaj SIZ 1807, 50
shajajóuči -a -e izhajajoč, prihajajoč, izvirajoč: Sz. Düjh Boug od oböj Szhájajoucsi KM 1783, 7; Sz. Düjh je niti rodjeni, nego ſzhájajoucsi KM 1783, 14; Nej je ta modrouſzt od zgora ſzhajajoucsa KŠ 1754, 39; Eta dácsa z-ednov recsjov na vszákoga dela szhájajôcsega dohodka AI 1875, br. 2, 6
shájani -a -o izpeljan, izveden: Na szhájanye gledoucs .. b) jeszo szhájani pronomeni, dp. enyim KOJ 1833, 35; Kakda sze szhájani razdelio AIN 1876, 70; szo szamosne recsi? Dvoujeféle .. i szhájane recsi, dp. gond-os KOJ 1833, 11; Tô szo szhájane rêcsih AIN 1876, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

síjanje -a s sijanje: Bôga to ſzuncza ſzijanye, Hváli BRM 1823, 122; Ali, gda scsés, pá poſzôdis Zemli ſzijanye trákov BRM 1823, 451

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skázati skážem dov. pokazati, izkazati: Csi je pa ſteo Boug ſzkázati ſzrditoſzt KŠ 1771, 468; cslovik, mores li ſzkázati, ka ſzi lübo Bogá KM 1783, 284; Tomi Bolvani Znaménya szkázati KOJ 1833, VII; zahválnoszt szkázati hotejoucsi sztálisi KOJ 1848, 47; szká'zem pomôcs, tem, ki sze grlijo TA 1848, 9; obláſzt, ko nad menom ſzkáſes SM 1747, 57; Tô zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo BRM 1823, 10; Sto nam szká'ze gda dobro TA 1848, 4; naj naſſo zahválnoſzt ſzká'zemo KŠ 1754, 83; Po kom ſzká'semo Bougi, i bli'snyemi naſſemi naſſo lübav KMK 1780, 34; Szká'si nám Goszpodne tvojo miloscso KM 1783, 27; Szká'zi Boug knám tvo miloſcso BKM 1789, 61; miloscso ino vernoszt nyemi szká'zi TA 1848, 48; Pokornoſzt ſzká'zmo ponizno BKM 1789, 24; Záto ſzkázanye lübéznoſzti vaſe i naſe hvále ſzkáſte knyim KŠ 1771, 543; Za tejm ſze je molo Eliás Goſpodni, naj bi ſzkázao, ka je on Boug KM 1796, 76; Dabi knám ſzvo miloſzt ſzkázao BKM 1789, 65; Mátia Therezia bi escse vecs dobra zkázala KOJ 1848, 111; ino mojo dobro-volo k-nyemi ſzam rad ſzkázao SIZ 1807, 38; Knyemi ſzi ſzkázao tvo volo BKM 1789, 4; ſtero je ktebi ſzkázao, ſzkrblivoſzt KŠ 1771, A8a; Doſzta vnogo dobra, Kmeni vſzak dén zkázao BKM 1789, 130; Vkom je lübéznoſzt ſzvojo ſzkázao vſzejm nam SŠ 1796, 49
skázati se skážem se
1. pokazati se: Ár sze je nám vſzejm potrejbno pred ſzodczkim ſztouczom ſzkázati KŠ 1771, 537; gda ſze ſzká'sem pred Bo'sim liczom KM 1783, 218; nájbolye, csi sze oni ali meszto nomena szká'sejo KOJ 1833, 119; naj ſze ſzká'ze naſa gyedrnoſzt nad vami KŠ 1771, 541; nej, naj ſze mi vardenyeni ſzká'zemo KŠ 1771, 553; ali naj ſze ſzká'zejo, kaj ſzo nej vſzi znáſz KŠ 1771, 728; Csi eta csinis, ſzká'zi ſze ſzvejti KŠ 1771, 288; Gda pridem, ka bi sze szkázao pred liczom Bo'sim TA 1848, 34; Gda bi ſze pa ni ſzuncze ni zvejzde ne ſzkázale vnogo dni KŠ 1771, 425; Gda ſze je pa ſzkázala dobrouta klüſztvi KŠ 1771, 660; zourja je toti v kervavoj fárbi sze szkázala KOJ 1914, 128; i rávno ſze je tüdi dobrouta Bo'sa vo ſzkázala SIZ 1807, 8; ino ſze je eſcse nei ſzkázalo, kai mi bomo SM 1747, 32; kaj ſze je nigdár tak csüdno delo ſzkázalo v Izraeli KŠ 1771, 30; ki ſzo ſze ſzkázali poglavári prouti Pavli KŠ 1771, 416
2. prikazati se: A veimo pa, kai da ſze on ſzkáſe, nai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; Známo pa, gda ſze ſzká'ze, priſzpodobni knyemi bodemo KŠ 1754, 97; Gda ſze pa Kriſztus ſzká'ze KŠ 1771, 608; ſzkázal ſze je Angelom SM 1747, 12; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; I kaj ſze je ſzkázao Kéfáſi KŠ 1771, 521; ſze je ſzkázao Zakariáſſi Popi Gábriel Arkangyeo KM 1796, 86; Po tom gori ſztanényi Sze je ſzkázao BRM 1823, 83; Steriva ſzta ſze ſzkázala vu diki KŠ 1771, 199
skazajóuči -a -e navidezen, dozdeven: pripisüvajoucsi Kriſztuſi corpus phantasticum, ſzkazajoucse tejlo KŠ 1771, 262
skázavši -a -e ko je pokazal, izkazal: I Július cslovejſztvo zkázavſi Pavli KŠ 1771, 424; Nam na zvelicsanye poſzlao, Szkázavsi ſzpravicsanye BRM 1823, 72
skázani -a -o
1. razodet: ſzkázani ſzam vcsinyen tejm, ki ſzo me nej ſzpitávali KŠ 1771, 471; Ki, ſzkázani je pa vetom ſzlejdnyem vrejmeni KŠ 1771, 704
2. prikazan: I tak je ſztrasno bilou tou ſzkázano dugoványe KŠ 1771, 695; Zdaj pa ſzkázane i po piſzmaj proroczki oznanyene KŠ 1771, 486
3. izkazan: kak je velika tvoja k-nám ſzkázana lübav KM 1783, 158; Kakda nebi v-tom szpoznávali i zvisávali Velikoszti k-nám szkázane bo'ze miloszti KAJ 1848; za tvojo knám ſzkázano dobrouto zahválimo KŠ 1754, 224; Hválo ti dájemo za eto tvojo ktvojim nevolnim ovcsiczam szkázano lübeznoſzt KŠ 1771, 832; Ár Boug louna bli'snyemi ſzkázano lübav KM 1790, 44; Hválo dajmo Krisztusi Za k-nám szkázano dobrôto BRM 1823, 1; Hválo dajmo Krisztusi Za k-nám szkázano dobrôto KAJ 1848, 1; da bi dopuno vaſe zmenkanye vaſe kmeni ſzkázane ſzlü'zbe KŠ 1771, 596; i ka nyim kaj tou morem prikázati za nyihova k-meni ſzkázana dobra csinejnya KM 1790, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skončávanje -a s
1. sklep, odločitev: Apoſtolov ſzkoncsávanye ſze vu Antiochii preſté KŠ 1771, 387; da eto nasse ſzkoncsávanye ſztalnejse bode SIZ 1807, 5; v-prvom rédi sztalo za volo szkoncsávanya navküpni dugovány AI 1875, br. 1, 1; Nego vcsini nasztaviti za pravicz le'sejse i hitrejse szkoncávanye Táble KOJ 1848, 107
2. konec: zdaj je pa ednouk pri ſzkoncsávanyi ſzvejta na odlo'zenyé grejha ſzkázani KŠ 1771, 687
3. opravljanje: ſzi vſzigdár notri sli popevje na ſzkoncsávanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1771, 685; Tô je szkoncsávanye szlêdnye volé AIP 1876, br. 3, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skopàti skópam dov. izkopati: je dala presztorno-globoke jame szkopati KOJ 1848, 75; On jamo kopa, i szkopa jo TA 1848, 6; Jázbec vlüknjaj, štere si sam skopa AI 1878, 10; goricze .. i ſzkopajo je vnyih preſo KŠ 1771, 70; ókolivrat je grabo ſzkopao KM 1796, 76; mis Pod ednov prhlávov bükevjov szi je szkopala lüknyo KAJ 1870, 56; Vtonyeni szo poganye v jamo, stero szo szkopali TA 1848, 8
skopàti se skópam se izkopati se: szkopa sze temel (grünt) KAJ 1870, 73; pren. Daj mi I z-grêha sze hitro szkopati KAJ 1870, 172
skòpavši -a -e ko je izkopal: Gyamo mi ſzkopavsi vu nyou ſzo ſzpadnoli BKM 1789, 311
skòpani -a -o izkopan: i okoli nyega ſzkopana graba ſze je z-vodouv napunila KM 1796, 76; ali szám szpádne vu jamo, to szkopano TA 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skrádnji tudi skrágnji -a -e prid.
1. zadnji, poslednji: i ſtere ſzkrádnyi dén 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; je 'seleznim szlovenszkim fararom szkrádnyi dén na odvandranye naznánye dáni bio KOJ 1914, 149; Gda naſſa ſzkrádnya vora pride KŠ 1754, 178; Imé, ſtero moja ſzkrádnya rejcs bode KM 1783, 36; Gda pride ſzoudba ſzkrádnya BKM 1789; Od ſteroga ſzkrádnyega dnéva niſcse nezna KŠ 1754, 113; troust vu hipi vöre szkrádnye KOJ 1845, 127; i jaſz ga obüdim na ſzkrádnyi dén KŠ 1754, 207; Jezus pá nazáj pride z-Nebéſz na ſzkrádnyi dén KMK 1780, 18; Pomágaj mi na dén ſzkrádnyi SŠ 1796, 47; na ſzkrádnyo vöro ſze vſzáki dén priprávlati KŠ 1754, 179; Áldov je naſztavo Jezus na ſzkrádnyoj Vecsérji KMK 1780, 51; Ár na ſzkrádnyem vreimeni On me gori obudi SM 1747, 78; vu ſzkrádnyem dnévi KŠ 1754, 140; i náſz vſzkrádnyem dnévi gori obidi KŠ 1771, 838; Mo düso na ſzkrádnyoj vöri Porácsam vu roké tebi KŠ 1754, 269; csí moja je na ſzkrádnyoj vöri KŠ 1771, 116; Nazviſcsáva hüdoubo ti vu ſzkrádnyi dnévi 'zivoucsi KŠ 1771, 649
2. skrajen, najbolj oddaljen: Na orszácskom szpráviscsi dvá sztrána sze nájdeta, tô je te szkrágnyi právi sztran AI 1875, kaz. br. 2; i od prvle szkrágnyega levoga sztrána sztojécsi AI 1875, br. 2, 1; naj nyim bodes na zvelicsanye notri do ſzkrádnye zemlé KŠ 1771, 385; sze szlisijo szkrágnyemi lêvomi sztráni 42 AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skrbèti -ím nedov. skrbeti: Za drva moro szkrbeti ki nemajo logá AI 1875, kaz. br. 8; Bog ſzkerbi za mo Duſſo SM 1747, 70; Ali csi sze nede ráj vcsio I za knige bole ſzkrbo KAJ 1870, 6
skrbèti se -ím se skrbeti, imeti skrb: za bogáſztvo ſze ſzkrbeti SM 1747, 72; Za ſteroga kakda ſze moremo ſzkrbeti KŠ 1754, 6b; Navcsi nász za naſſa tejla ſze tak ſzkrbeti KM 1783, 20; Nej ſze je vám potrejbno, Szkrbeti noucs i dén BKM 1789, 21; ocsa, i mati ſzta ſze mogla ſzkrbeti KM 1790, 86; du'sni szmo za szvoje glavé szrecso sze szkrbeti KOJ 1833, VII; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; I za mojo düso tüdi ſze ſzkrbim KŠ 1754, 245; I za tve králeſztvo, Daſze jasz verno ſzkrbim BKM 1789, 372; Mártha, ſzkrbis ſze i paſcsis ſze okoli vnouga KŠ 1771, 205; zakaj ſze zdaj ne ſzkrbis za nyega KM 1783, 200; li za 'zaloudecz ſze prevecs ſzkrbi KŠ 1754, 11; i vu vſzem za náſz ſzkrbi KŠ 1771, 830; Szvejt ſze vſzigdár ſzkrbi BKM 1789, 282; Niksa ſztvár ſze neſzkrbi za ſzvoje Mláde BRM 1823, 23; I za oblicsalo ka ſze ſzkrbite KŠ 1771, 20; deczo, za nyou ſze ſzkrbijo KŠ 1754, 220; deczo, zdelom ſze za nyou ſzkrbijo BKM 1789, 423; deczo zdelom ſze za nyou ſzkrbijo SŠ 1796, 67; Oni sze krouto szkrbijo za obarvanye szvojega Jezika KOJ 1833, VIII; Roditelje sze za nyé skerbijo BJ 1886, 10; Szkrbi ſze pokouro dobro dopuniti KM 1783, 257; Szkrbi sze, da bos vszáko nedelo pri bo'soj szlu'sbi KOJ 1845, 48; Za ta zgoránya ſze ſzkrbte KŠ 1754, 63; Ne ſzkrbte ſze záto na ütrásnyi dén KŠ 1771, 21; Ne ſzkrbte ſze prevecs, Ka ino kakda, Vam je potrejbno govoriti teda BKM 1789, 119; Ár nikoga nemam, ki bi ſze tak verno ſzkrbo KŠ 1771, 595; ár bi ſze vſzáki li za ſzé ſzkrbo KM 1790, 82; ár ütrásnyi dén ſze bode ſzkrbo za ſzvoja KŠ 1771, 21; Naj ſze za ütrásnyega dnéva krüh ne ſzkrbim KŠ 1754, 167; Naj ſze ſzkrbi za voro KŠ 1754, 269; Za tejh hráno ſze pa naj ſzkrbi czejlo tiváriſtvo KM 1790, 9; maj ſze naj prvo za düſo ſzkrbimo KŠ 1754, 28; Ferencz ſze je pa jáko ſzkrbo KM 1790, 34; Czaszar sze je pa szkerbo za cérkve KOJ 1914, 98; 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; oni szo sze szkrbeli zdaj, naj sze takse naoupascnoszti neprigodijo KOJ 1848, 116
skr̀bleni -a -o oskrbljen: Od sztrána nasega miniszteriuma szkrbleno, ka sze naj prinasz nezgodi AIP 1876, br. 7, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skrìti skríjem dov. skriti: Ki ſzkrovna dela ſzkrijes pred moudrimi KM 1783, 23; Niſcse pa ſzvejcso vu'zgáno ne ſzkrije pod poſzoudo KŠ 1771, 193; Potomtoga krvi nyihove, Ne ſzkrije zemla SŠ 1796, 18; i ſzkrite náſz pred liczom toga ſzidécsega na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 778; i ſzkrio ſzam talentom tvoj vu zemlo KŠ 1771, 85; i ki ſzi csüdo ſzkrio KŠ 1771, 842; je ſzkrio ſzvoj obráz pred vami KŠ 1754, 74; vu ſzenczi rouke ſzvoje me je ſzkrio KŠ 1771, 816; Bôg je pozábo, szkrio je obráz szvoj TA 1848, 8; i ſzkrila ga je vu tri mericze mele KŠ 1771, 216; pren. Moj Jezus! jaſz te ſzkrijem V moje ſzrczé BKM 1789, 20; ah ſzkrí me vu tvoje ſz. Rane KM 1783, 180
skrìti se skríjem se skriti se: kaj ſze nemre ſzkriti KŠ 1771, 195; Csi ſze more ſzkriti BKM 1789, 80; i odidoucsi ſzkrio ſze je od nyih KŠ 1771, 309; i ſzkrila ſze je pét mejſzeczov govorécsa KŠ 1771, 163; Oh ſzkúz mojih vretine, kama ſzte ſze ſzkrile KM 1783, 177; ka si glavo i nogé skrije AI 1878, 10; ne ſzkri ſze od nyidva KŠ 1754, 66; ſzeje ſzkrilo nyegovo licze SM 1747, 6; ſzo ſze ſzkrili vlüknye KŠ 1771, 778
skríjeni -a -o skrit: i ſzkrijeno, Tô vſze, i miſzli vidi BRM 1823, 103
skrìti -a -o skrit: je Moj'zes ſzkriti bio tri mejſzecze KŠ 1771, 692; Boug, i Odküpiteo ſzkriti KM 1783, 57; ali je pa pod drevešnimi koréninami skriti AI 1878, 10; ſzkrovnoſzt, ſtera je ſzkrita bila KŠ 1771, 605; Od ſzkritoga kintsa KŠ 1771, 42; Pá je priſzpodobno králeſztvo nebeſzko kKincsi ſzkritomi vu nyivi KŠ 1771, 46; Nej ſzo ſzkrite bilé moje kouſzti KŠ 1771, 241; pod krüsnim kejpom vküp ſzkrito Cslovecsánsztvo KM 1783, 120
skrìti -a -o sam. skriti: Nego gucsimo modrouſzt Bo'zo vu ſzkrovnoſzti, tiſzto ſzkrito KŠ 1771, 493; niti ſze ne zgodi kaj ſzkritoga KŠ 1771, 113; povejm ſzkrita od zacsétka ſzvejta KŠ 1771, 45; pride Goſzpoud, ki i raſzvéti ta ſzkrita kmicze KŠ 1771, 496

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

skrivìčeni -a -o prid. ukrivljen, skrivenčen: Poravnaj to ſzkrivicseno BRM 1823, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sküšénje tudi sküsénje -a s izkušnja: Tô z-szküsenya znam KAJ 1870, 13; pôleg szledesnyi 10 lêt szküszênya sze more vözracsunati AI 1875, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slàb -a -o prid.
1. slab, slaboten: Gyenge, szlab -a -o AIN 1876, 14; ar ſzem jasz ſzlab ABC 1725, A8a; I niki cslovik ſzlab vnogáj KŠ 1771, 386; Slab sam ino máli BJ 1886, 7; vkom je ſzlaba grátala po tejli KŠ 1771, 463; ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; Szlabi ſzo vu tejli bili SŠ 1796, 165
2. ki zaželene lastnosti nima v zadostni meri: Jasz szem toti szlab vu znányi KAJ 1870, 5; ſzercze je ſzlabo od miſzli SM 1747, 68; ravnai ti moi ſitek ſzlabi SM 1747, 65; Krejpi mo ſzlabo voro BKM 1789, 8; ne naſzleduimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; ſzmo na ſzpoznanye jáko ſzlabi KŠ 1754, 124; da ſzmo mi na ona gledoucs ſzlabi KM 1790, 32; Kákdaſze tou jáko ſzlabim more predloſiti TF 1715, 34; nego kaibi druge uu vöri ſzlabe na práve vöre pout vodili TF 1715, 7; opomina eſcse vu vöri ſzlabe KŠ 1771, 669; Szlabe prosnye Pred té dejvam BKM 1789, 299
slabéjši -a -e slabši: Mo'zjé .. i liki ſzlabejſoj poſzoudi 'zenſzkoj podiljávajte cséſzt KŠ 1771, 708; szlabêse vogerszke vitéze jáko lehko dolilücsávo szkony AI 1875, br. 1, 4; Zgrablivci se s temi slabejšemi stvári hránijo AI 1878, 7
slàbi -a -o sam. slabi: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; pomágajte te ſzlabe KŠ 1754, 103; krejpi ſzlabe KM 1783, 117
slabéjši -a -e sam. slabši: ta mocsnejsa je to ſzlabejso pregnála KM 1790, 86

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sláčiti -im nedov. slačiti: Tejlo, Gvant doli ſzébe ſzlácsi KŠ 1754, 250; zgrábita Hunyadia, ino szlácsita ga KOJ 1848, 58; pren. Ki odürjávas bolvane, a ſzám to ſzvéto Bo'ze ſzlácsis KŠ 1771, 451; vrág, Nego vlácso bodte ſzlácso BKM 1789, 452

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slíšati -im nedov.
1. slišati: Hocse náſz Goſzpon Bog vſzigdár rad ſzliſsati SM 1747, 81; Ár ga niſcse ne ſzliſi KŠ 1771, 517; Gda ſzliſimo gláſz iména tvega BKM 1789, 178; Ako ti ta vcſinis ſzlisao bos té recsí SŠ 1796, 32; ſzliſanyem ſzliſali bodete KŠ 1771, 43; Gda rejcsi nyega ſzlisali bodte BKM 1789, 301; ka ti vbôgi szlisali bodejo TA 1848, 26; Kaj ſzem to rejcs ſzliso BKM 1789, 195; nej szam szlisao preklinyati KOJ 1845, 8; je Ni vühou ſzlisalo SŠ 1796, 5; szlisao je glász moj TA 1848, 13; geto ſzo ſzliſali, dicsili ſzo Goſzpodna KŠ 1771, 408; Pilátus pa, gda bi ſzliſao Galileo KŠ 1771, 250; Gda bi pa ſzliſali vucseniczke KŠ 1771, 63
2. poslušati: reics Bosjo ſzlisſimo SM 1747, 81; Goszpodne rano ti ſzlisi moi glász ABC 1725, A7b; Ki je pa ſzliſao i nej je csüo KŠ 1771, 186; vſzigdár ſzo ſzlisali SŠ 1796, 126; Ráj bi csüo, kak pa szlisao KOJ 1845, 49
3. uslišati: Szvéti Ocsa, ſzlissi nász KM 1783, 22; ſzlisſis me prosnye ti SM 1747, 65; Goſzpod szlisi moio prosnyou ABC 1725, A8a; Proſzimo te ſzliſi Proſnye ſzrcz naſi BKM 1789, 73
slíšavši -a -e ko je slišal: Szliſavſi tvojo lübezen i vöro KŠ 1771, 665; vnogo lüſztva prislo na ſzvétek ſzliſavſi, kaj je priſao Jezus KŠ 1771, 307; Szlisavsi szmrt Henrika, páli szo sze notripovüpali KOJ 1848, 9
slíšani -a -o
1. slišan: Gláſz je vRámi ſzliſani KŠ 1771, 8; Záto, ſtera ſzte vu kmiczi pravili, vu ſzvetloſzti bode ſzlisano KŠ 1771, 211; pri Jordáni eta rejcs ſzliſſana z-nebéſz KM 1796, 110
2. uslišan: Za vrejdnoſzt Kriſztusa ſzliſani bodo BKM 1789, 242
slíšani -a -o sam. slišani: Záto je nám potrejbno od toga bole kebzüvati na ta ſzliſana KŠ 1771, 673

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slíšati tudi slǘšati -am nedov.
1. slišati: Da szlisam glász tvoje hvále TA 1848, 20; To gda ſzlisa ſzvé-ti Jou'zef BKM 1789, 28; Z-vühmi [szlüsamo] KAJ 1870, 32
2. poslušati: A zapovedi neſzlisam BRM 1823, 297; On kak ocsa Szlisa glász moj KAJ 1848, 36; Szodecz ti je, právdo nyegvo ſzlisaj BRM 1823, 36; Goszpodne szlisaj kricsanye moje TA 1848, 11; Csti, szlisaj jo z-verov KAJ 1848, 133; ſzliſajte i razmejte KŠ 1771, 50; Vſzigdár nyega rejcs radi ſzlisajte BKM 1789, 356; Postüjte, Szlisüjte BRM 1823, 28; Edno nôto szlüsajte KAJ 1870, 137
3. uslišati: Ti, Goszpodne, szlisas 'zelênye nevolákov TA 1848, 9; Goſzpoud, ti nász ſzlisaj BKM 1789, 434
slǘšani -a -o uslišan: I szlüsan je on vu prosnyi etoj KAJ 1870, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

slíšiti -im nedov.
1. soditi, spadati, pripadati: Réd Bosji kama ſzlisſi a) Pokoura SM 1747, 36; Ka escse vecs eſzi ſzlisi KŠ 1754, 15; Ka ſzlisi eſcse k-Bo'soj ſzlü'sbi KMK 1780, 54; Ka ſzliſi eſcse k-tomi trétyemi leti KM 1783, 102; Ka szlisi k-právomi Zgovárjanyi KOJ 1833, 1; koróna vogerszka szlisi Ferdinándi KOJ 1848, 75; On ország, k-steromi nas dom szlisi KAJ 1870, 162; i nyidva krodovini slišita BJ 1886, 10; tak vszi szlisimo k-ednomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; Miloſcse vreimeni, kama ſzliſsio SM 1747, 35; Eſzi ſzlisijo namálani kejpove KŠ 1754, 10; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; K-7. racsúni szlisijo eti KOJ 1833, 98; pispekijo, k steroj szlisijo Szlovenje KOJ 1914, 153
2. slišati: ka ſzo vüha nej ſzliſila SM 1747, 274; Niti nej ſzliſilo vühou BKM 1789, 427
slíšiti se -im se soditi, spadati: Pod zemlé-dácso sze szlisi vszáka zemla AI 1875, br. 1, 5; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; Szteri sze szlisijo k dosztavkom AIN 1876, 19; ftiči i med té se slišijo AI 1878, 23
slišajóuči tudi slišajóči tudi slišejóči -a -e sodeč, spadajoč, ustrezen: ka je v-Berlini nyaga szlisajôcsi dokoncsano AIP 1876, br. 6, 4; ka eto dugoványe na szlisajôcsem meszti na prêdáno AIP 1876, br. 5, 3; v-szoldacski réd szlisajôcsi vucsitelje AIP 1876, br. 1, 2; mesztancsara blizi szlisejôcsi dugoványi AI 1875, br. 1, 2; samo ti k ženskomi spoli slišajoči AI 1878, 13; Na pokop szlisajôcse peszmi BRM 1823, 222; stera szo tô nazavüpsztvo szlisajôcsa dugovány gledócs prinesena AIP 1876, br. 2, 2; i novine szlisajôcse piszma AI 1875, kaz. br. 1; i k-vértsztvi szlisajôcsemi hrami KAJ 1870, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sóuditi tudi sóditi -im nedov.
1. soditi: Strtics ima priti Veſz ete ſzvejt ſzouditi BKM 1789, 19; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; pride ſzodit SM 1747, 13; pride Szoudit mrtve KŠ 1754, 271; Odnet pride ſzoudit KMK 1780, 7; Odnut pride ſzoudit BKM 1789, 7; ztvoji vüſzt te ſzoudim KŠ 1771, 236; Pravicsno me ſzoudis, Goszpodne KŠ 1754, 240; Ti szôdis vsze pôleg pravicsnoszti KAJ 1848; prouti právdi gucsi i pravda ſzoudi KŠ 1754, 56; Ár Ocsa ne ſzoudi nikoga KŠ 1771, 280; Kaj je pa, ka ſzami od ſzébe ne ſzoudite to pravicsno KŠ 1771, 214; Szodie Bogh, nai vkrai ſzpadnejo ABC 1725, A7b; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Ne ſzoudte, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21; i pouleg právde vaſe ga ſzoudite KŠ 1771, 327; Ár je nej poſzlao Boug Sziná ſzvojega ne ete ſzvejt, naj ſzoudi ete ſzvejt KŠ 1771, 272; Boug je poſzlao, Kaj bi ete grejsni ſzvejt ſzoudo BKM 1789, 30; Tak me za nyega volo Nebode preczi ſzoudo KŠ 1754, 269; Odnut pride vſze bode ſzôdio BRM 1823, 4; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; I on de szôdo szvêt po praviczi, lidjé bodo med nyimi, ki bodo pouleg právde ſzoudili KM 1790, 90; On pa ercsé nyemi: prav ſzi ſzoudo KŠ 1771, 190; csi ſzte me ſzoudili verno Goſzpodnovo biti KŠ 1771, 392; Steri, gda ſzo me ſzoudili KŠ 1771, 429
2. prisojati: Dativus 'zelej verbum oni, z-sterimi koga, ali kaj szoudimo KOJ 1833, 128
sóuditi se -im se soditi se, biti sojen: Ki vu nyem vörje, ne ſzoudi ſze KŠ 1771, 272; Telovni cslovik, ár ſze dühovno ſzoudi KŠ 1754, 71; Csi ſze midva dneſz ſzoudiva za toga volo KŠ 1771, 351; Ne ſzoudite, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21
sodéči -a -e sodeč: i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 63
sóudivši -a -e sodeč: I ti ſzidis ſzoudivſi mené pouleg právde KŠ 1771, 413; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246
sòdjeni -a -o sojen: Ár zrejcsi tvoji ſze ſzpravicsas, i zrejcsi tvoji bodes ſzodjen KŠ 1771, 40; i csi bode od váſz ſzodjeni ete ſzvejt KŠ 1771, 499; Gde, i kak je ſzodjeni Sz. Paveo KM 1796, 129; Ár da bi ſze ſzami raſzoudili, ne bi bili ſzodjeni KŠ 1771, 513

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

spadjenjé tudi spadnenjé -á tudi spadnjénje -a s padec: Ka ſze prepovidáva v-dvojnoſzt ſzpadnenyé KMK 1780, 37; Vari ti ſzám vu dvojnoſzt ſzpádjenyá SŠ 1796, 84; eden nazviſcsáva, te drügi pa Babilona ſzpadnenyé KŠ 1771, 791; To dête de Takáj odlocseno Nisterim na ſzpadnenye BRM 1823, 22; nego ſzpadnenyej nyihovom je zvelicsanye poganov KŠ 1771, 472; Kak sze mraz zacsne i pri szpadnjênji sznega na kosi sze moro luknje poménsati AIP 1876, br. 11, 8; Med ſzpádjenyom szam escse dvá sztolcza szebom potégno AI 1875, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

spádnoti spádnem dov.
1. pasti, zaradi izgube ravnotežja, premikanja po zraku priti kam: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; Teda zacsnete žraviti brigom: ſzpadnite na náſz KŠ 1771, 252; i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo [ovca] KŠ 1771, 38; ſzpadno ſzam molit pred nogé angyela KŠ 1771, 807; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; nyemi je goula szábla z-rouk szpádnila KOJ 1848, 15; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; Stero je pa vto dobro zemlou ſzpadnolo KŠ 1754, 27; názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325
2. vreči se: Jaſz Ivan ſzpadno ſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; I ſzpadno je na obráſz pred nogé nyegove KŠ 1771, 229
3. podreti se, razpasti: i hi'za na hi'zo ſzpádne KŠ 1771, 207; Po vori je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693
4. biti ubit v boju: i szpadnolo ji je eden dén tri dvajſzetijezero KŠ 1771, 509; ka je vnogo Franczúzov szpadnilo KOJ 1848, 120; Pri ednoj táksoj priliki je 1200 törkov szpadnolo AIP 1876, br. 1, 3
5. iziti se, končati se: ka bajajo lidjé, ka nyim vſze dobro ſzpádne KM 1790, 46; Jáko teško nam spádne se razločiti od onoga, koga smo radi meli BJ 1886, 27; Rávno je nyój v-pamet spadnolo keliko dobra so že nyój roditelje včinili BJ 1886, 12; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
6. spadati, uvrstiti se: Po eto dácso ne szpádnejo: orszácske nyivnepoti AI 1875, br. 1, 5; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tudi v Prvinovo der'sánye szpadnoli KOJ 1914, 99; nai od ſzvoiega pred-szé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b
7. priti v stanje, biti deležen stanja, kot ga določa samostalnik: I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Gdare je cslovek lacsen, vsze nyemi técsno szpádne KAJ 1870, 44; da je zacsuo neszrecso, vjocs szpadno AIP 1876, br. 11, 3; Anni je bole spadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nedaj nam v-grêhe ſzpádnoti BRM 1823, 2; mre'ze polecsene, csi vnyé ſzpádnem KŠ 1754, 177; Teda ponávlam 'zaloszti, I ſzpádnem vglobse blato BKM 1789, 14; Csi glih kris ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; Z-ſatanom vſzramouto ſzpádne KŠ 1754, 271; Da hüd’ ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; Razklácsi sze, doli sze vr'ze, i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; Da vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; Naj vu dvojnoſzt potom ne ſzpádnemo SŠ 1796, 8; Ki pa ſcséjo obogatiti, ſzpádnejo vu ſzküsávanye KŠ 1771, 642; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; Vu neſzrecsi v dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Naj jasz vu dvojnoszt ne ſzpádnem KŠ 1754, 255; gda ſze toga hudoga li záto ogiblemo, naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; Vpekeo bi ſzpadno BKM 1789, 29; greiha volj, ſterie od greisnoga Ádama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; ſzpadno je Düh ſzvéti na vſze KŠ 1771, 375; grejhov, csi je v-nike pred Krſztom ſzpadno KMK 1780, 58; Sz. Düjh je ſzpadno na vſze KM 1796, 123; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Po prvom Ádami, Vſzi ſzmo vgrejh ſzpali BKM 1789, 104; zmiloſcse ſzte ſzpadnoli KŠ 1771, 567; ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103
spadnejóuči -a -e padajoč: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo, znebéſz ſzpádnejoucsega KŠ 1771, 203
spadévši -a -e pripadajoč, ustrezen: Vu okroglini na edno leto szpadévsega pôva szrêdnya cêna sze vözracsuna AI 1875, br. 2, 3
spàdnovši -a -e ko je padel: i tak ſzpadnovſi na obráz molo bode Bogá KŠ 1771, 519; pren. na tou prekléto bloudnoſzt ſzpadnovsi po Simon Máguſi KŠ 1771, 725
spádnjeni -a -o
1. padel, moralno slab: Ár ſzem Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſzkvárjenye toga vu greih zpádnyenoga Csloveka SM 1747, 7; ſto ſze vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga med razbojnike KŠ 1771, 205; Efe'zánczov meſzto ſzlu'zi od Jupitera ſzpádnyenoj Bogiczi Diáni KŠ 1771, 403; Tebi boidi Dika, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzpádnyenim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51
2. zapadel: na dén nôvoga leta szpádnyeni sznêg hi'ze, vulice zbelim prtom pokrio AIP 1876, br. 1, 8
spádnjeni -a -o sam. padli: nad timi ſzpádnyenimi iſztina trdnoſzt KŠ 1771, 473

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

spákati -am dov. pohujšati: krſztsenikov ſztálnoſzt, ſtere ſzo krivi vucsitelje ſzpákali KŠ 1771, 756; ercsé nyim: to váſz ſzpáka KŠ 1771, 286
spakajóuči -a -e pohujšljiv: da mi eti ſzveczki moudri i ſzpametni ſzpákajoucso példo ne naſzledüjemo KŠ 1771, 845

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

spodòben -bna -o prid.
1. podoben: Hasnló; szpodoben -a -o KOJ 1833, 159; Bober. V velkoči je srednje velkočemi psovi spodoben AI 1878, 13; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16; Ar ſzi ti náj vékse dobro, komi nikaj nej ſzpodobno KM 1783, 262; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; nego ka vu znánoſzti bodta Bougi ſzpodobna KM 1796, 7; nego ſzkusanoga vu vſzei knám ſzpodobnim KŠ 1754, 101
2. primeren, pripraven: hráni me kmeni ſzpodobnov hránov KŠ 1754, 222; niſcse, ki rokou ſzvojo na plüg vr'ze, je nej ſzpodoben k-králeſztvi Bo'zemi KŠ 1771, 201; Zdâ je to vrêmen pripravno, I na pokôro szpodobno BKM 1789, 3; vcsini tebé popolnoga Bo'zega csloveka i na vſze dobro delo ſzpodobnoga KŠ 1771, A8b; Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev KŠ 1754, 2a; ino tak ſzta náſz ſzpodobne pa na hüdo, vcsinila KŠ 1754, 96; Na dobro ſzpodobne náſz Boug csini KŠ 1771, 532; zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1
spodòbnejši -a -e
1. podobnejši: i k-nebeſzkim ſzvéczom ſzpodobnejsi poſztánes BKM 1789, 8; Med vsemi stvári so opice človeki najspodobnejši AI 1878, 6
2. primernejši, pripravnejši: csi eden dén od drügoga za vékse má i ſzpodobnejsega na kákso Bo'zo ſzlü'zbo dr'zi KŠ 1754, 10; Naj bomo ſzpodobnejſi na poſzlüsanye Bo'ze ſz. rejcſi KŠ 1754, 211; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

spoznàti spòznam dov.
1. spoznati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti priti do poznavanja česa: Dai meni Zkvárjenye moje nature zpoznati SM 1747, 53; Záto nyihova cséſzt je 1.) bin ſzvoj ſzpoznati KŠ 1754, 170; od onoga vrejmena máo, vſterom je grejh zácsao ſzpoznati cslovik KMK 1780, 67; ki ſzi diko Preszvétoga Trojsztva dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Dáj nám tebé prav ſzpoznati BKM 1789, 55; Da Te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; jaſz ſzkvárjenye zczeiloga ſzercza ſzpoznam SM 1747, 48; Záto jaſz zdaj ſzpoznam ka me ti kaſtigas KŠ 1754, 240; Zdaj ſzpoznam ztála KŠ 1771, 517; ka jaſz csinim, ſzpoznas pa potom KŠ 1771, 311; Stero lejko ſzpoznas, csi pred ſzé denes peſzmi BKM 1789, 4b; Dönok ti neſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; Gda cslovik Jezuſa ſzpozna KŠ 1754, 77; Koga za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Csi poszlavcov kucsa naprêprneszka za pobogsanye szpozna AI 1875, kaz. br. 2; tvoio zmosnoſzt ne ſzpoznamo SM 1747, 85; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; Vu onom dnévi ſzpoznate vi, kaj ſzam jaſz vu Ocsi KŠ 1771, 319; ka ne ſzpoznajo scütejnya, ono vöra potrdi KM 1783, 62; Lámajoucsi krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94; Szpoznaj nepravicsnoſzt tvojo KŠ 1754, 77; ſzpoznaj nyegovo miloscso KM 1783, 159; neszrecso mojo szpoznaj AI 1875, br. 2, 7; ztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo vu právoj M. czérkvi KŠ 1771, 339; Szpoznajmo ſz-toga veliko lubav Zvelicſitela KM 1796, 107; Szpoznajte, vi nevolni, pomocsnik je z-vami BRM 1823, 5; Szpoznajte bole, kak csüdno vodi Jehovah szvoje TA 1848, 4; naj ſzpoznas volo nyegovo KŠ 1771, 411; naj 1.) ſzvoje grejhe ſzpozna KŠ 1754, 208; Boug naj nyega ſzpozna KMK 1780, 11; naj 1. na naſſe grejhe ſzpoznamo KŠ 1754, 161; Naj ſzpoznamo dobrouto KŠ 1754, 267; naj ſzpoznajo, ka Boug dugo na pokouro csáka KŠ 1754, 197; naj ſzpoznajo tebé ſzamoga Bogá KŠ 1771, 322; naj szpoznajo poganye, kâ szo ludjé TA 1848, 8; Gda bi tou ſzpoznao Kájn KM 1796, 8; Da bi mi ſzkvárjenye ſzpoznali KŠ 1754, 20; Ar ſzam jaſz ſzpoznao KŠ 1771, 195; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejmen priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; tákſi je eſcse nikaj nej ſzpoznao, kak trbej znati KŠ 1771, 504; ki je szpoznao nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; Tou nyim je pa rimszki Pápa tak za hüdo szpoznao KOJ 1848, 43; ka je ſzpoznalo zrejcſi Bo'ze KŠ 1754, 78; I mi ſzmo vorvali i ſzpoznali KŠ 1771, 287; ſzte ſzpoznali miloſcso Bo'zo vu iſztini KŠ 1771, 603; verni, ki ſzo ſzpoznali iſztino KŠ 1771, 638; Vogleja je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4
2. ugotoviti, dojeti: kim je dáo pejneze, da bi ſzpoznao, kakda je ſteri tr'zo KŠ 1771, 235; ino ſta zpoznala, kai ſzta nága SM 1747, 6; [pavozino] i ſzpoznao je, ka je mokra i hladna KM 1790, 38; ſzpozano ſzam, ka ſzte vi nej vſzi dobro troſsili vaſsi pejnez KM 1790, 28
3. priznati: ſzpoznajte one, ki delajo med vami KŠ 1771, 622; ka on nikoga za vogerszkoga Krála neszpozna KOJ 1848, 104; i Rimſzka cszérkev ga je nej ſtejla za Kanonicsánſzko piſzmo ſzpoznati KŠ 1771, 668
4. seznaniti: Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4
spoznàti se spòznam se spoznati se, biti spoznan: Esmerkedni; szpoznati sze KOJ 1833, 155; Pred Bougom ſze moremo za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199; Jaſz poznam te moje i ſzpoznam ſze od ti moji KŠ 1771, 300; proſzimo Bogá: 1. Naj ſze on od vſzej lüdi na zemli ſzpozna KMK 1780, 27; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Vetom ſze ſzpoznajo Bo'zi ſzinovje i vraj'zi ſzinovje KŠ 1771, 730; gda koga na kákse dugoványe rátamo, naj ſze ſzpozna, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; Ár nega nikaj tak ſzkrivnoga, niti ſzkritoga, ſtero bi ſze ne ſzpoznalo KŠ 1771, 193
spoznajóuči -a -e ko je spoznal: Vzemi eto bremen, naj ſzpoznajoucſi vsze moje grejhe morem vcſiniti KM 1783, 186; Ali Dávid ſzpoznajoucſi nad ſzebom kaſtigo Bo'so KM 1796, 63
spòznavši -a -e ko je spoznal: naj i jaſz pokojno düſo mám ſzpoznavſi tá, ſtera ſze okoli váſz godijo KŠ 1771, 595; Vſzejm lidém, naj ſzpoznavſi nyegovo dobrouto, ſze povrnéjo KŠ 1754, 168; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi KOJ 1833, V
spòznani -a -o
1. spoznan: kakti ſzam i jaſz ſzpoznani KŠ 1771, 517; Jezus od Pasztérov v-jaszlicaj ſzpoznani KM 1783, 72; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; zadoſzta je bila Putifari ſztálno ſzpoznana nyegova vörnoſzt KM 1796, 25; i tivárisi szpoznana nyé právoszt KOJ 1845, 132; imé tvoje Vcsini, naj bode od nász vszej ſzpoznano KM 1783, 278; naj bode od náſz vſzej ſzpoznano BKM 1789, 297; Od prouti ſztanejnya ſzpoznanoj praviczi KM 1783, 47; k-Evangyeliomi i 'znyega ſzpoznano bogáſztvo vſzebi gori iſzkati KŠ 1754, 209; zmo'znoszt Bo'sánsztva nyegovoga, vadlüje szmrt szpoznano KOJ 1845, 124; Zdaj pa ſzpoznani od Bogá, kakda ſze obrácsate na te nemocsne piſzke KŠ 1771, 564
2. znan: Szpoznano je, ka od 67-ga lêta vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdo AI 1875, br. 1, 1
3. priznan: za volo szpoznanoga vitéstva sze je dopádno KOJ 1848, 22; ino vu áhenszkom miri nyoj je szpoznano naszledsztvo KOJ 1848, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

spoznávati -am nedov.
1. spoznavati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti prihajati do poznavanja česa: Tapasztalni; szpoznávati KOJ 1833, 175; Vcsi ſze Bogá ſzpoznávati KŠ 1754, 12b; ſzpoznávati Goſzpodna Kriſztuſſa KM 1796, 92; One regule, pouleg steri sze navcsimo v-gucsi recsi szpoznávati KOJ 1833, 11; Eto scsém zdaj szpoznávati AI 1875, br. 2, 6; ſzpoznávam, ka ſze nemrem vüpati KM 1783, 153; Szpoznávam KM 1790, 8; Naj tô dobrovolnoſzt Nyegovo ſzpoznávam BRM 1823, 7; V-nyem szpoznávam poti tvoje KAJ 1848, 5; ſzebé vu grejhi ſzpoznava biti KMK 1780, 72; Te ſzvêt Tvoji dêl neſzpoznáva BRM 1823, 61
2. priznavati: Bôg, koga vesz szvêt za ocso szpoznáva KAJ 1870, 167; Ar gde popolnê szpoznávate KAJ 1848, 3; Tam bom lübézen tvojo szpoznávao KAJ 1848, 186; Kak bi z-radosztjov neszpoznávao vrêdnoszti moje KAJ 1848, 139; Zdaj bom szpoznávao, káksi mertük bode nücani AI 1875, br. 1, 2
3. seznanjati: Vszákom bróji kêpi bodo imenitne prigodbe szpoznávali AI 1875, kaz. br. 8
spoznávati se -am se spoznavati se, ugotavljati se: Kak sze dozdaj szpoznáva, pri toj priliki na Goricskom je jako po szkoupoma na duhovsztvo pomiszleno bilo KOJ 1914, 144
spoznávani tudi spoznávlani -a -o
1. spoznavan: Vsze tô po priliki szpoznávano bode AI 1875, br. 2, 2
2. opisan, prikazan: Vu kázajôcsem broji “Prijátel”-a je szpoznávlani dugôcse mertük AI 1875, br. 1, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

správlanje -a s
1. pripravljanje: obadvá bojnika správlanye tô ká'ze, ka na hitroma nede mér AI 1875, br. 1, 2; Videjnya od b) ſzedmérimi pecsátimi zapecsácseni knig i nyih ſzprávlanya KŠ 1771, 766; Csi vu ednoj okroglini na dohodek szprávlanya gledôcs dugoványi bi tak razlocs-ni bili AI 1875, br. 1, 6; gde sze szadiscse nemre v-szprávlanye vzéti AIP 1876, br. 10, 8; Záto 'ze, ſzpunim ſzprávlanyem Csákajmo Kriſztusa SŠ 1796, 16; pren. Te prvi zrok je deczé rodjenye I v-nebeſzko králevſztvo ſzprávlanye BRM 1823, 418
2. ravnanje, delovanje: Môdroſzt je ſzprávlanyem Bo'zim ſze zadovoliti BRM 1823, 343; Naj sze na vecsnoszti prebitek Z-môdrim szprávlanyem ravnamo KAJ 1848, 41
3. sestavljanje, zlaganje: czil té je vu eti pêszem szprávlanyi pred ocsmi dr'záni KAJ 1848, III

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

srcé -á tudi sèrce tudi sr̀dce -a s
1. srce, človeški organ: Cor Srczé KMS 1780, A7b; Szrczé Sziv KM 1790, 92(a); Pa csi bi szrczé klepetalo KAJ 1870, kaz. br. 7
2. ta organ kot središče čustvovanja, zavesti: ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Veſzéli ſze takájse Szrczé KŠ 1754, 250; Ár ſze je potücsilo ſzrczé lüſztva etoga KŠ 1771, 43; Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo V-ſzvojem premislávanyi SŠ 1796, 5; Tak da sze ji szrdce sztrôszi KAJ 1870, 17; nevolákov, szrczé nyihovo je gvüsno TA 1848, 9; Tou ti ſelej zchiſztoga ſzerczá TF 1715, 9; Proszim tebé zponiznoga Szercza da mené obari ABC 1725, A5b; Szrcza mega britkoſzti Poſzlüihni SM 1747, 70; Zvolnoga ſzerczá [more dobro delo biti] KŠ 1754, 80; Lübeznoſzt nigdár zſzrczá vö ne ſzpádne KŠ 1771, 516; kak i mi ſzrczá odpüſztimo onim KMK 1780, 29; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; Ti ſzi ſzrdcza mirovnoſzt BRM 1823, 10; ni edna dühovna potrêbcsina szrdcza pobo'znoga nezadovoljena neosztáne KAJ 1848, IV; Memu ſzerczu Dai ſze naiti SM 1747, 91; Vadlüványe má ſzrdczi môcs podeliti KAJ 1848, III; Vsakomi dobromi serci je domovina lübléna BJ 1886, 44; ar reics vörujoucſe ſzerczé potribüje TF 1715, 45; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747, 78; Kriſztuſevo vrejdnoſzt v-ſzrczé ſzklene KŠ 1754, 78; Sztvouri znouvics ſzrczé moje KŠ 1754, 254; Oſzlejpo je nyih ocsi i obtrdo je nyihovo ſzrczé KŠ 1771, 309; Darüj mi oh Boug potrto ſzrczé KM 1783, 6; Pride vu ſzrczé vduhi BKM 1789, 19; lagoje ſzrczé ká'se KM 1790, 18; Grêh Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze KAJ 1848, 7; Razveszelis szrczé moje TA 1848, 4; tô bi moje szrcé obveszelilo AI 1875, kaz. br. 7; Daj nám tak povolno sercé BJ 1886, 8; vnyegovom ſzerczi ſzveti Duh zdisse SM 1747, 82; Gda tá zorjánszka zvejzda Zide vſzrczi KŠ 1754, 253; ka 'znyih razmis, vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; Ka vu ſzrczi vörje, ono naj i zvüſztami vadlüje KMK 1780, 4; Ki ſze vſzrczi 'zaloszni, Veſzéli bodite BKM 1789, 10; ino k-nyej ſzvojo lübézen vu ſzrczi ſzvojem je gori nadigno SIZ 1807, 4; ki ſzte v-szrdczi obolni BRM 1823, 5; trôst dá vszêm vu szrdczi oranyenim KAJ 1848, 6; Ercsé vu szrczi szvojem TA 1848, 8; I zbüdi mi v-szrdci csütênye vüpazni KAJ 1870, 5; Zvolnim ſzerczom bom noſzo SM 1747, 71; Zmojim ſzrczom tebi dájem hválo KŠ 1754, 259; zvühami ne csüjejo, i zſzrczom ne razmijo KŠ 1771, 43; Tak právda duhovna, ſtero ſztákſim dühovnim ſzrczom trbej lübiti KŠ 1771, 438; Tak vſze nase nevoule Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; I ráj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom KAJ 1848, 4; zgovárjajte szi z vasim szrczom na poszteli vasoj TA 1848, 4; veli z-britkim szrczom deklicska KAJ 1870, 9; ti, Goſzpodne, vſzej ſzercz znánecz KŠ 1771, 343; Gda hocses ſzrcz ſzkrovnoſzti nazveiſztiti BKM 1789, 2; vzemi tak za nics té Szrdcz nasi zahválnoszt KAJ 1848, 6; poſzlal na zvrácsanye ta poterta ſzerczá SM 1747, 11; vö je püſzto Boug Dühá vu ſzercza vaſſa KŠ 1754, 154; I mér Bo'zi obarje ſzrczá vaſa KŠ 1771, 599; ravnaj k-tebi ſzrczá tvojih ſzlugov KM 1783, 11; I ſzrczá nám vſzejm poſzvéti BKM 1789, 2; Dr'zte ſze toga Krála, Szrdcza vasa 'zelê BRM 1823, 6; ki szi szrczá zgrüntávajoucsi Bôg TA 1848, 6; i zorjánſzka zveizda gori zide vu vasſih ſzerczai SM 1747, 25; Csi britko nénávednoſzt máte vu ſzrczáj vaſſi KŠ 1754, 39; ino vu nyihovi ſzerczáj lübézen pobüditi SIZ 1807, 8; Dicste ga z-ſzrdczami BRM 1823, 7; pren. Dête pilô materne szrczá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; tak bode Szin cslovecsi vſzrczi zemlé tri dni KŠ 1771, 40
3. v prislovni rabi izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti: Naj te z-czejloga ſzrczá lubimo KM 1783, 10; Dicso bom Goszpodna z csêloga szrdczá TA 1848, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stanjé -á s bivališče, prostor: Kriſztuſovo ſztanyé i zacsétek prejdganya KŠ 1771, 10; Boug me kſzebi ſcsé meti Tam je zadoſzta ſztanyá BKM 1789, 425; Boug me kſzebi ſcsé meti, Tam je zadoſzta ſztanyá SŠ 1796, 112; Mené goni z-moj’ga ſztanyá SIZ 1807, 61; i knyemi pridemo i ſztanyé ſzi pri nyem naprávimo KŠ 1771, 315; Sztanyé mej vmojem ſzrczi BKM 1789, 375; Za ſztanyé ſzo nyima meſzto dáli KM 1790, 64; te lacsne, da goriposztávijo váras na sztanyé TA 1848, 91; Vadlüványe Tô, má ſztánye, I dáva vecsno vüpanye BRM 1823, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

státi stojím nedov.
1. stati, biti v pokončnem položaju: Sztáti Állani KM 1790, 93(a); Záto, ki ſtima, ka ſztoji, naj vidi KŠ 1771, 509; Vi Mosje zGalilee, kai ſztoite SM 1747, 15; Touje meſzto, gde vi bodete ſztali SM 1747, 83; ſztani gori i ſztoj na ſzrejdi KŠ 1771, 183; I gori ſzkocsivſi ſztáo je KŠ 1771, 348; I ſztalou je to lüſztvo glédajoucse KŠ 1771, 252; Sztáli ſzo pa vládniczke popovſzki KŠ 1771, 250
2. biti kje v takem položaju: more vö, i na szertéli sztáti KOJ 1845, 9; vu koterom meſzti, ſztoim SM 1747, 83; Ovo ſztojim pred dvérmi KŠ 1754, 126; Goszpodne, zaka tak daleko sztojis TA 1848, 8; da poſtüjete one, ſteri pred vami ſztoijo KŠ 1754, 33; i jaſz ſzam tam ſztáo KŠ 1771, 412; VParadi'zomi ſzem ſztál BKM 1789, 191; pravo je, kak je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; pren. on mô'z, ki na sztezi grêsnikov nesztoji TA 1848, 3; ti imei volno vu pokori pred nyim ſztáti SM 1747, 88; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Da bi pri tebi mogo ſztáti BKM 1789, 178; Düsa mi zdiháva ſztebom navkup ſztáti SŠ 1796, 86; vu miloſcſo, vu steroi ſztoimo SM 1747, 18; ktoj miloſcsi, vu ſteroj ſztojimo KŠ 1771, 456; Kak ſztojite pred nyim BRM 1823, 5; Jaj vszem, ki v-rú'znoszti pred tebom sztojijo KAJ 1848, 10; Ka boug znami ſztál bode BKM 1789, 431; Sztaite záto zpretpazanimi ledevjami pravicze SM 1747, 27; tak ſztojte vu Goſzpodni KŠ 1771, 598
3. biti, nahajati se kje: hrámba v-ednom lêpom dôli sztála AI 1875, kaz. br. 7; pren. Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44
4. obstajati, biti, biti sestavljen: med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60; i notri do etoga dnéva ſztojim KŠ 1771, 422; ti pa po vöri ſztojis KŠ 1771, 473; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, odgovoriti nevejo TF 1715, 4; Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; Naſſa knám lübezen pa vetom ſztoji KŠ 1754, 28; Sztoji czejli liſzt I. zpredgovora KŠ 1771, 602; cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; imé tvoje odicseno, Stero brezi nász ſztoji poszvecseno KM 1783, 278; Ali ne ſztoji tou vu mojoj moucſi BKM 1789, 78; ár v-ſzoudbi tou tvojoj ſztoji i nej v-vouli mojoj SŠ 1796, 136; V-tom ſztoji Tvoje králevſztvo BRM 1823, 315; Z-keliko tálov sztoji Znánye Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, 1; Ár prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8; z-kelko vör sztoji eden dén KAJ 1870, 158; Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Orság z-vnogo vesnic ino várašov stoji BJ 1886, 44; Evangyeliom, vſterom i ſztojite KŠ 1771, 520; na miſzli mi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; kak vu vodi ribe rade ſztojo SŠ 1796, 126; kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; bregôvje, ár z-szamoga kamna sztojijo KAJ 1870, 147; Lüdjé vu hiži stojijo BJ 1886, 6; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; kakda bode ſztalou králeſztvo nyegovo KŠ 1771, 207; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk ſztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; Csi nebi sztáli na vecsnoj gvüsnoszti KAJ 1848, 8; Pri János-gazdi je v-velkom postenyê sztao KAJ 1870, 152
5. prebivati, živeti: 'Zidove, ki ſzo tá sli ſztát KŠ 1771, 434; i ki ſztojijo v-Meſopotámii KŠ 1771, 345; Csrnkavci v-topli dr'zélaj sztojijo KAJ 1870, 92; Gde je ſztáo [Abraham] oprvics KM 1796, 15; V-ednoj véſzi ſzo ſztáli ſtirje vértje KM 1790, 78
6. v zvezi prouti stati upirati se, nasprotovati: da bodte mogli ſztáti prouti jálnomi vraj'zemi sütanyi KŠ 1771, 586; vi vſzigdár ſzvétomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hercegovinanci tak lehko prôti sztojijo AI 1875, kaz. br. 3; vſzi, ki ſzo prouti nyemi ſztáli KŠ 1771, 216
7. biti odvisen: tak da bi od nyi sztalo jeli dopüsztijo nam ali nê AIP 1876, br. 2, 3
stojéči -a -e
1. stoječ: ka ſzo lidjé Bogá molili csáſzi ſztojécs KŠ 1754, 148; i jaſz takáj bodem, Sztojécsi popejvao SŠ 1796, 61; Pred tebom ſztojécsi du'znik BKM 1789, 219; vszi ovi sztojécs poszlüsajo KOJ 1845, 8; ali za volo lüſztva okouli ſztojécsega velim KŠ 1771, 305; tou je li kejp ober náſz ſztojécsega ſzuncza KM 1790, 38; vidili ſzo tiva dvá mo'zá ſztojécsiva KŠ 1771, 199; I vido je dvej ládji ſztojécsevi kre jezere KŠ 1771, 179; Ár lübijo na vogláj vilicz ſztojécſi moliti KŠ 1771, 18; idte, i ſztojécſi gláſzte lüſztvi vſze recsi KM 1796, 119; Kak angelje, v-szvetloszti sztojécsi KAJ 1848, 7; I tim tam ſztojécsim ercsé KŠ 1771, 236; ozimicze doli ſztojécse je meo KŠ 1771, 432; i vido je druge ſztojécse na pláczi KŠ 1771, 64; kaj ſzo niſteri med eti ſztojécsimi KŠ 1771, 128
2. prebivajoč: lüſztvo ſztojécse prejk mourja KŠ 1771, 284; ſzo ſze v-Szároni ſztojécſi povrnoli k-Goſzpodni KM 1796, 123; kaj je znáno znamejnye po nyih vcsinyeno vſzejm ſztojécsim vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 351; nas 'zitek ſzpodoben je rávno k-ſztojécsim vu ſatori SŠ 1796, 129
3. obstoječ: Právi Boug .. z-rázumne düse, i z-cslovecsánſzkoga tejla ſztojécsi KM 1783, 15; Rejcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovejdanye káksega dugoványa KOJ 1833, 6; vöpovê szvojo mislênye, kak v-gucsi sztojécso dugoványe pobogsati 'zelê AI 1875, kaz. br. 2; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovédanye AIN 1876, 7; Z-vecs szillab sztojécse recsi tak trbê na szillabe razlôcsiti AIN 1876, 7
stajóuči -a -e stoječ: Molitve okoli betésnoga merjeoucsega ſztajoucſi ludi SM 1747, 61

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stàviti stávim dov.
1. ustaviti: Jó'ſue, ſztavo je ſzuncze KM 1796, 44; I gda bi tam ſztavo Simeona zvézanoga KM 1796, 29
2. staviti, biti prepričan: Ocsa 'zitek szi sztávim, ka Jütka je vörna AIP 1876, br. 10, 5
stàviti se stávim se ustaviti se: Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Ör'zika nêmêla, pri kom bi sze sztávila KAJ 1870, 70
stávleni -a -o ustavljen: Tam je ſztávleni od Filiſzteuſſov KM 1796, 50
2. odstavljen: Kako to dejtecze prouszto, Kou je od czeczka ſztávleno BKM 1789, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stolèto -a s stoletje: Rusz sze od vnogo sztôlêta mao na to trüca AIP 1876, br. 6, 4; Gizdavo sztojécsi rászt vidévsi vnoga sztôlêta tálehnoti AIP 1876, br. 6, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

strán -a m
1. stran, del: naj te na lejvi sztrán ne vr'se Szin Bo'ſi KM 1783, 285; Ti pravicsni na moj sztrán sztôpijo TA 1848, 116; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Koža je na hrbti i na dvá strána pét centimetere debela AI 1878, 20; Ár nemajo ſztána, Znikaksega ſztrána BKM 1789, 333; kak ſze má vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; tô je te szkrágnyi právi sztrán AI 1875, kaz. br. 2
2. oseba, skupina ljudi glede na osebo, skupino z nasprotnim ciljem: tô je te szkrágnyi právi sztrán AI 1875, kaz. br. 2; Na orszácskom szpráviscsi zvün onoga sztrána, steri miniszterium podszlánya AI 1875, kaz. br. 2; sze szlisijo szkrágnyemi lévomi sztráni 42 AI 1875, kaz. br. 3; Ovi vszi on sztran vözadévsi, steri miniszterium podszlánya AI 1875, kaz. br. 3; Mogôcsno, ka od etiva sztrána tüdi sze goripisz na prê prilo'zi AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stràšen -šna -o prid.
1. strašen: Irtóztató; sztrasen, grozen -a -o KOJ 1833, 160; ſztrasen bo teda dén BKM 1789, 19; Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztráſi SM 1747, 82; Sztrasna bode vnougim ſzoudba BKM 1789, 9; Szvéto i ſztrasno je nyegovo imé KŠ 1754, 156; To ſztrasno vrejmen je totá BKM 1789, 361; Csi gli bi vu kmicsni doláj, Te ſztraſne ſzmrti hodo BKM 1789, 163; I püſzto je Boug tak ſztraſſen pomor nad Izrael KM 1796, 65; Nyegovo ſztrasno kastigo SM 1747, 38; nego je je vu ſztrasno pekla prepaſzt ſzüno KŠ 1771, 719; Za grejsnike na toj zemli ſztrasno ſzmrt ſztrpo BKM 1789, 72; Poglavárſztvo je, na ſztrasno példo drügim zapovedalo KM 1790, 56; kak je na grejsne Ocsáke tak ſztrasno ſententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Henrik tak sztrasno meszarejnye naprávi med nyimi KOJ 1848, 6; da vu ſztrasnom zádnyem dnévi bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; Vu ſztrasnom vrêmeni BRM 1823, IX; vu ſztrasnoi bolezni licza ne oberni procs od nyega SM 1747, 63; doli ſzpisüje te krive vucsitele ino ſze nyim z-Bo'zov ſztrasnov ſzoudbov prti KŠ 1771, 756; Oh moji ſztrasni grejhi ſzo zrok bili BKM 1789, 77; szo sze mi sztrasne vidile KOJ 1833, IIII; Naj Tere Gláve ſztrasnim vrágom BKM 1789, 17; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala Na velike ſztrasne moke BKM 1789, 81
2. prestrašen: Sztrasna ſzrcza obátri BKM 1789, 176
nájstrašnéjši -a -e najstrašnejši: Atila je bio nyih náj strasnejsi Kráo KOJ 1848, 5; Tigriš Lepa nájstrašnejša stvár AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

strpèti tudi sterpèti -ím dov. pretrpeti: Akoie pa bolje meni to telno ſzmert zdai kostati (ſzterpeti) SM 1747, 57; Odküpitela .. I sztrpi moko grejha BKM 1789, 14; Za grejsnike ſzi ſzmrt ſztrpo BKM 1789, 4; ár ſzi ti za mé Vſzo moko, Szmrt ſztrpo KŠ 1754, 264; moko je ſzterpo pod Pontiuſſem Pilátuſſem TF 1715, 22; moko ie szterpo ABC 1725, A5a; Moko je ſztrpo KŠ 1754, 97; takso ſzmrt je ſztrpelo toga 'sitka vrásztvo KM 1783, 238; Szmrt je ſztrpo za vſzákoga BKM 1789, 25; Ar je za méne sztrpo szmrt KAJ 1848, 220
strpéči -a -e ki je pretrpel: Na kri'zi britko ſzmrt ſztrpécs BKM 1789, 438; Na kri'si britko ſzmrt ſztrpécs SŠ 1796, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sǜhi -a -o prid.
1. suh, ki ni polit ali prepojen z vodo: On je napravo to ſzüho zemlo BKM 1789, 300; Ár okouli hodite po mourji i ſzühoj zemli KŠ 1771, 76; Pri mokroj i szühoj takôcsoj blági nucani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7; necsiſzti düjh obhodi ſzüha mejſzta KŠ 1771, 208; okouli hodi po ſzühi meſztaj KŠ 1771, 41; Ka le'zis na ſzühi ſztéraj BKM 1789, 32; pren. je mokroſzt moia ſzüha poſztánola SM 1747, 95; Vla'zi, ka je vnami ſzüho BKM 1789, 118; da ſze nevolno lüsztvo li z-ſzuhim Krſztsanyzkim Iménom hváli KŠ 1754, 4b
2. ki ima malo vlage: V-ſzuhom vrejmeni je povlácso KM 1790, 66; nad ſzirouvim drejvom, nad tim ſzühim ka ſze bode godilo KŠ 1771, 252
3. posušen, odmrl: i rouka nyegova dejſzna je ſzüha bila KŠ 1771, 183; Szüho rokou zvrácsi KŠ 1771, 37
sǜhi -a -o sam.
1. suhi, shujšani: je le'zalo vno'zina bete'znikov, ſzlepczov, ſzühi KŠ 1771, 278
2. kopno: Po vöri ſzo sli prejk erdécsega mourja, liki po ſzühom KŠ 1771, 693

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sǜn -a m slap: Gdate voda sze szünyáva, i tô káp (szün) vodé zovémo KAJ 1870, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svàdbeni -a -o prid. svatben, svatovski, ženitovanjski: i napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; Szvadbena peszem TA 1848, 36; nemajoucsi gvanta ſzvadbenoga KŠ 1771, 72; i tak to ſzvadbeno ſzüknyo vujvlácsimo KŠ 1771, 839; zvacsinsztvo za volo szvadbeni mladénczov SIZ 1807, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svàditi svádim dov. razjeziti, raztogotiti: Tou je Luthera tak szvadilo KOJ 1845, 60; Tô ga jáko szvadilo AIP 1876, br. 1, 7
svajéči -a -e prepirajoč se: Csemernoga, szvajécsa csloveka nê szlobodno nigdár vstalo pisztiti AIP 1876, br. 2, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svètli tudi svèkli -a -o
1. svetel: ovo eden ſzvetli oblák obſzenczao je nyé KŠ 1771, 8; Ti ſze zovés ſzvetla ſzvetloſzt BKM 1789, 380; Oh szvetla zvêzda zorjanszka KAJ 1848, 10; Szvetlo ſzuncze je 'ze zajslo KŠ 1754, 248; czejlo tejlo tvoje ſzvetlo bode KŠ 1771, 19; i oſpotavſi oblejkao ga je vſzvetli gvant KŠ 1771, 250; tak ſzvetli, i lescsécsi obráz je tam doubo KM 1796, 38; naj bi tak ſzvetlo ſzuncze ſztvouro KM 1796, 4; Csüdüj bár szuncza szvetlo szprávo KOJ 1848, 7; Na pitanye ſze ſzvetlo prineſzé SŠ 1796, 8; kákſi mou'z vu ſzvetlom gvanti KŠ 1771, 747; Vu ſzvetloj vucsilnici KOJ 1845, 6; ſzkazlivczi, ki ſze zvüna ſzvetli vidijo KŠ 1771, 77; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Ti pravicsni [tejla] bodo ſzvetla KŠ 1754, 140; sád, šteri je pokriti s sveklo-zelénim lüpinjom AI 1878, 43
2. spoštovan, cenjen: Szvetli král v-Francusko potévsi AI 1875, kaz. br. 8; Dai eden mirovni sitek nassemi ſzveklomi Czaszari ABC 1725, A7a
svetléjši -a -e
1. svetlejši: Jezus od zvejzd ſzvetlejſi KM 1783, 40; Od ſzvetla ſzuncza, i od mejſzecza, Szvetlejsi bi bio BKM 1789, 214
2. jasnejši, razumljivejši: ſteri to témno vcſenyé ſztároga Teſtamentoma na ſzvetlejſi návuk obrné KM 1796, 103
svètli -a -o sam. svetli: ki pa z-Deacke, tejm a luce, ſzvetli [včini] KŠ 1771, 157

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šáš -a m šaš: gnoj znoſziti i med nyega liſztje, sáſs i mrvo KM 1790, 68; zaglédnola je med sáſſom to koſariczo KM 1796, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šàtor -a m šotor: Tiváris pa i sator düse moje KAJ 1848, 246; Toga ſatora iſztine KŠ 1771, 683; I gori ſzte vzéli ſator Moloka KŠ 1771, 362; Kak vö vtégnyeni ſator ſzi to nébo Vö oſznáj'zo BKM 1789, 156; dokecs ſzam vtom ſatori KŠ 1771, 718; ár gda bi vu nyénom ſatori KM 1796, 46; V-satori vitézje do-tej máo jeſztejo SŠ 1796, 130; napravimo eti tri ſatore KŠ 1771, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ščèti tudi štèti ščém nedov. hoteti: neſcſem tomi greiſniki ſzmerti SM 1747, 167; Scsém pa, naj znáte, bratje KŠ 1771, 592; Neſcsem pa, ka bi neznali KŠ 1771, 508; Scsém vám miloſztiv biti BKM 1789, 14; tou scsém potrditi KOJ 1833, IX; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; ako ſchés dugo ſiv biti ABC 1725, A4a; ako scsés videti SM 1747, 87; Csiſzi ti ſcsés pomágati KŠ 1754, 257; csi ſcsés, mores me ocsiſztiti KŠ 1771, 24; zapovej, ka scsés KM 1783, 2; Ali gda ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Csi ſze nescses povrnouti SŠ 1796, 52; trude, stere szi nescses plácsati KOJ 1833, VI; nai poglaviteiſe ſché premislávati TF 1715, 3; ar ga nesche Bogh brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; ar ga neſcſe Bog brezi kastige nehati SM 1747, 45; i csi ga komi ſcsé ſzin oznaniti KŠ 1771, 37; kaj, csi ſto neſcse delati KŠ 1771, 630; Ki je obdr'sáva, on scsé 'sitek meti KM 1783, 274; Betésne ſcsé vrácſiti BKM 1789, 18; Duh Bo'zi vu pianom csleki neſcse rad prebivati BKM 1789, 448; Ki druge scsé kaniti KM 1790, 16; či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8; pokáže, ka se včiti nešče BJ 1886, 5; ſteroga ſcsémo krſztsávati KŠ 1754, 188; ſcsémo od tébe znamejnye viditi KŠ 1771, 40; Tebi zdaj ſcsémo ſzpejvati BKM 1789, 37; Ár neſcsemo, ka bi neznali KŠ 1771, 529; gda ſchéte moliti TF 1715, 25; da nej, ka ſcséte, tá delate KŠ 1754, 192; Ka ſcséte KŠ 1771, 498; Pomoucs cſi scséte meti BKM 1789, 12; ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; ino nam skoditi schéio ABC 1725, A7a; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; ne csinijo, ká ſcséjo KŠ 1754, 72; hüdodelniczi pa nescsejo KŠ 1754, 208; Neſcso tvojoj rejcsi, Vörvati BKM 1789, 184; nika nescso praviti AI 1875, br. 1, 7; I ſteri koli bode ſteo med vami prvi biti KŠ 1771, 66; Da ſzem jaſz stel zamucsati SM 1747, 95; kelikrát ſzem ſteo vküp ſzpraviti otroke tvoje KŠ 1771, 78; ſztejm je on ſteo mené Vtrgnoti KŠ 1754, 249; je nej ſteo, kabi oſztalo KŠ 1771, A4b; Gda je ſtel ſzpuniti BKM 1789, 17; nej ſze je ſtela obeſzeliti KŠ 1771, 8; roditelom, stere je negda nej stejla bougati KOJ 1845, 88; nego ſzo nyemi vcsinili, ka ſzo ſteli KŠ 1771, 56; ár ſcsé ſze mi KŠ 1771, 462; ki ſzte nej ſzamo csiniti, nego i ſteti zácsali KŠ 1771542; Jasz nyemi scsém tüvárissa dati SIZ 1807, 7; Eto scsém prepovedávati AI 1875, kaz. br. 7; ali ſcsés meti nájem KŠ 1771, 437; kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; mené poszili scsés csemeriti AI 1875, kaz. br. 7; Szkim tou ſcsé KŠ 1771, 436; da tákse grejhe nescse nám na oucſi metati KŠ 1771, 442; ki nescse vnejmar tá 'siveti SIZ 1807, 9; Kaj Szina scsé vö poſzlati BKM 1789, 3; ki po szvejti scsé KOJ 1845, 7; On scsé szrd vöszpüsztiti KOJ 1848, 3; Csi tebé prav scsé voditi KAJ 1870, 7; jeli scsé poszlavec osztáti AI 1875, kaz. br. 3; Ki nescse na szedsztvo pridti AI 1875, 3; ki jo ščé kaštigati AI 1878, 9; Pokaštigana nešče biti AI 1878, 9; Pomôcs csi scséte meti BRM 1823, 8; Ki ga verno scséjo dicsiti BRM 1823, IV; Kak sze zovém, znati scséjo KAJ 1870, 5; i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; Nego bi stel ſzpeivati SM 1747, 79; Liki da bi eto ſteo praviti KŠ 1771, 436; Gda bi ſteo natom szvejti BKM 1789, 14; Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; nemorete cſiniti, kaibi vi steli SM 1747, 26; Gda bi ga pa ſteli vmoriti KŠ 1771, 409; csi gli bi niſteri ſteli BKM 1789, 5; Csi bode ſto ſteo kejpe naprávlati KŠ 1754, 12; Ár, ki bode ſteo düſo ſzvojo zdr'zati KŠ 1771, 198; tou ſzem pa nej ſteo BKM 1789, 4b; kelikokrát szam steo vküpszpraviti szini tvoje KOJ 1833, XI; naj ſzvojo nazoucsnoſzt poká'ze, ſzi ſteo KŠ 1771, 823; i nej szi steo KOJ 1833, XI; nej jo je ſteo oſzramotiti KŠ 1771, 6; Ár je tak ſteo na Ocsa SIZ 1807, 8; je nej steo pretirati KOJ 1833, X; Potom nyemi je šteo pregrešnice pokázati BJ 1886, 5; szta pomôcs stela dati AI 1875, kaz. br. 3; ki ſzo ga ſteli ſzpitávati KŠ 1771, 413
ščèti se ščém se hoteti se: ki szo sze tój pogodbi nej steli podáti KOJ 1848, 6; Vnyega voulo ſze ſcsém zroucsiti SM 1747, 72; Kikoli ſze ſcséjo dopádnoti KŠ 1771, 570; Ár csi bi ſze hváliti ſteo KŠ 1771, 550; sze pred tébe scsém szprávlati TA 1848, 5; kak dugo sze scsés zméne szpozábiti TA 1848, 10; ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Csi sze nescsejo povrnôti TA 1848, 6
ščejóuči -a -e hoteč: Goſzpoud potrplejnye má znami, ne ſcsejoucsi, ka bi ſze ſteri ſzkváro KŠ 1771, 722; Nájdem právdo ſcsejoucſi delati dobro KŠ 1771, 81
ščévši -a -e ko je hotel: Jasz nalehci scsévsi notri sztôpiti, szam szkocso notri AIP 1876, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šòrš -a m
1. usoda: Jezusa szlêdnyi sors KAJ 1848, VI; Hercegovinarci tô 'zelêo, da bi sze nyihov sors pobogsao AI 1875, kaz. br. 3; Tü naide vandrar sztan mira V-vdérjanyi sorsa vihéra KAJ 1848, 6; kak koli sze boj dokoncsa za pobogsanye sorsa hercegovinarov AI 1875, br. 2, 2; Naj vzeme ſors ſzlu'zbe ete KŠ 1771, 343; Jezus I sors národov V-praviczi ravna KAJ 1848, 118; trjé mô'zi bili, ki szo nasega országa sors v-rokaj meli AIP 1876, br. 3, 2; V-lepoj mirovcsini, Veſzelécs nad sorsom SIZ 1807, 59
2. žreb: razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95; i vrgli ſzo ſors brodárje KM 1796, 81; Sors moj mi je szpadno z vugodnim tálom TA 1848, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

štacún -a m trgovina: to sze dobi küpiti v-stacuni szemena odávanya AIP 1876, br. 10, 8; Ka pa, gda je telko stacünov várao KAJ 1870, 116; sád, šteri se sprešani v štacunaj odáva AI 1878, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

štèri -a -o
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35
II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

štímati -am nedov.
1. misliti, meniti: Stímam, ka ſzem ti dáo KŠ 1754, 12a; Stímam tak eto dobro biti KŠ 1771, 503; ſteri ſze bode vſzákomi, kak ſtimam, vido BKM 1789, 4; delo ſzem, kak stimam, ſzkoncsao BRM 1823, IV; Bogme stimam, odgovori KAJ 1870, 38; Stimas pa tou, kaj ti vujdes ſzoudbi KŠ 1771, 450; Tou ſtima on potom, kak je právde delo zavrgao KŠ 1771, 540; csi gli mi ſtimamo, ka je bicsüvan bio KŠ 1754, 107; ki ſzo, kak ſtimamo znaſimi ſzloveni vrét oſztánki ovi Vandaluſov KŠ 1771, A6a; Ka vi ſtimate KŠ 1771, 59; Ár ſtimajo, kaj ſze vu gúcsanyi poſzlüjhnejo KŠ 1771, 18; v-ſteroj vöri ne bo's ſtimao, ſzin Cslovecſi pride KM 1783, 197; Ne ſtimajte, ka bi priſao právdo razvézávat KŠ 1754, 103; I ne ſtimajte eſcse kaj bi pravili KŠ 1771, 9; Záto naj ne ſtima cslovik on, ka on kaj vzeme KŠ 1754, 148; Ne bi András nigdár stimao, ka bi tak 'saloszten sztális nájsao KOJ 1848, 17; ſtimau ſzem, kaibi nebilo brezi vſzega haſzka TF 1715, 8; Tak je ſtimao, da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Nego ſzta ſtimala, kaj je med poutnikmi KŠ 1771, 171; liki ſzo ſtimali Kapernaitánczi KŠ 1754, 8a; Pridoucsi pa ti prvi ſtimali ſzo, kaj vecs vzemejo KŠ 1771, 65
2. imeti, šteti: rejcs .. nego jo za ſzvéto ſtimajmo KŠ 1754, 23; kaibi nyé za véliko ſtimali TF 1715, 15; Kriſztus nej je za vtrgnenyé ſtimau glih biti z Bougom KŠ 1754, 106
štímati se -am se
1. imeti se, šteti se: csi ſze za pravicsnoga ſtima KŠ 1754, 11; pernya, ſteri ni ſze ji ſtimao biti naj vékſi KŠ 1771, 246
2. bahati se, ponašati se: Csi sze te szledi dugoványe na dobro prevr'ze, te sze poszlanci stimajo, ka je tô nyihov zaszlü'zek AIP 1876, br. 5, 3
štimajóuči -a -e misleč, meneč: vlekli ſzo ga vö zmeſzta, ſtimajoucsi, ka je mr'u KŠ 1771, 387; Kruci Rákócia za czaglivi pobég stimajoucsi KOJ 1848, 105
štímavši -a -e misleč, meneč: Sz. Ocsa stimavsi, ka cslovek káksi nezmerni grejh má KOJ 1845, 81
štímani -a -o dozdeven, namišljen: od Lámeka za divjácsino ſtimani vu lougi je preſztreljeni KM 1796, 9; i tak je vájna ſtimana naſzládnoſzt zbrignola KM 1790, 28; je joucsics 'salüvao ſtimano ſzmrt ſziná ſzvojega KM 1796, 25; Ár stimani szvétczi nevêjo za tébe KAJ 1848, 203; Ár gda bi prôti jeszeni ti stimani bombleci 'zúti grátali KAJ 1870, 154

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

štr̀ti tudi štèrti -a -o vrstil. štev. četrti: Šterti tau je kerſzt TF 1715, 11; Strti táo KŠ 1754, 184; Strti (IV.) táo KŠ 1771, 10; vrgla je dvá pejneza, ki je ſtrti táo ednoga krajczara KŠ 1771, 142; Strti táo KM 1796, 9; Strti razlocsek poká'ze AI 1875, kaz. br. 6; Koteraje ſterta proſnya TF 1715, 28; Sterta ABC 1725, A4a; ſterih ta prva od zacsétka je ſtrta KŠ 1754, 29; kaſtigam greihe ocsév na ſzini do ſtertoga pokoleinya TF 1715, 17; kastiga do stertoga pokoleinya ABC 1725, A4b; do stertoga pokoleinya SM 1747, 46; kaſtigam do ſtrtoga pokoléjnya KŠ 1754, 67; 'ze disi, ár je 'ze ſtrtoga dnéva KŠ 1771, 305; Od Apoſtolſzke Vore vadlüvanya ſtrtoga Stüka KMK 1780, 14; Strtoga dnéva BKM 1789, 156; i okoli ſtrte ſtrá'ze je knyim priſao KŠ 1771, 121; tak i ſtrtomi KŠ 1754, 7b; K prvomi táli se slišijo .. k štrtomi ribe AI 1878, 5; I dána nyima je obláſzt vmoriti ſtrti táo lüſztva KŠ 1771, 777; ſtrti dén ſzuncze KM 1796, 4; Poveimi ſterto Bosjo zápoved TF 1715, 14; jeli je to prvo .. ſtrto KŠ 1754, 209; té je 'ze ſzpuno ſtrto zapovid KŠ 1771, 50; Ob ſtrtoj ſztrá'zi pa te noucsi priſao je KŠ 1771, 49

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

štǜkanje -a s prepir, prepiranje: To ſzlejdnye je nej bilou povſzéd brezi vſzega ſtükanya KM 1796, 128; hábanye od vejcsnoga ſtükanya KŠ 1771, 647; vöpozávajoucsi kogakoli na stükanye nad nyimi KOJ 1845, 55; ali nej ſzo mogli z-ſzvojim ſtükanyem prouti ſztánoti KM 1796, 122; Hüda ſtükanya ſzkvarjene pámeti lüdi KŠ 1771, 642

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šùma1 -e ž
1. povzetek, vsebina, bistvo: Krátka ſumma vſzega ſzvétoga piſzma TF 1715, 20; kakti gláva i ſumma etoga ſzveſztva KŠ 1754, 207; Summa pa etoga gúcsanya je eta: Krátka summa velikoga katekizmusa KMK 1780, A(1); Histórie krátka summa KM 1796, 1; kagda bi mogli ſummo vſzega TF 1715, 6; vutoi proſnyi, akko vjednoi ſummi TF 1715, 30; Proſzimo vetoj prosnyi, liki vednoj ſummi KŠ 1754, 175
2. vsota denarja: Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; vecs 'zén, ete küpijejo za velke sume pênez AIP 1876, br. 6, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tá dàti ~ dám dov. izročiti, predati: tecsasz szo podjármani národje mogli nyim vsze tádati KOJ 1914, 101; i csi ti dám tejlo moje, naj zgorim KŠ 1771, 516; gda tá dá králesztvo Bougi KŠ 1771, 522; Vsze drügo rad tádaj KAJ 1848, 5; i tá nyim je dáo blágo ſzvoje KŠ 1771, 84; tá je dáo Ocsi ſzvoj düjh KŠ 1771, 330; i to dejte je te véksi falat tá dalou nyemi KM 1790, 44; Kakda ſzo ga tá dáli vládniczke popovſzki KŠ 1771, 255
tá dàti se ~ dám se izročiti se: i Szin cslovecsi ſze tá dá, naj ſze raſzpé KŠ 1771, 87; Nema obláſzti grejh nad onimi, Ki ſze tá dájo vobrámbo nyemi BKM 1789, 50
tá dáni ~ -a ~ -o izročen: Ki je tá dáni za grejhe naſe KŠ 1771, 456

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tàkovi -a -o kaz. zaim. tak, takšen: Te tákovi zagerdi ino pobláti Bosje ſzvéto imé TF 1715, 27; Bláj'zen je vBougi cslovik tákov BKM 1789, 185; Kai nám haſzni tákova jeiſztvina TF 1715, 44; Árje te ſzmerti takova ſega SM 1747, 82; Rú'znoſzt Od vſzákoga Tákovoga, Ki ne dicsi Jezusa BRM 1823, 78; vreidnoſze je bojati ino nikaj proti takovoi zapoveidi necsiniti TF 1715, 18; Kigda moremo mi zadobiti to tákovo vöro TF 1715, 24; mi po tákovoi vori praviscni poſztánemo TF 1715, 24; Sztakovim pripravom ti meni ſzto naprávis BKM 1789, 162; kaibi jaſz gvisni biu, kaiſzo tákove proſnye priétne TF 1715, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

té tá tóu tudi tó kaz. zaim.
I. v pridevniški rabi ta: Ovo té národ je eden KOJ 1833, VIII; Teda veli tomi csloveki KŠ 1771, 38; Sibo tomi pojbári je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; Ar jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; ſzam na té csio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7; kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; tebé na tom ſzveiti dicsimo SM 1747, 55; kaj je vtim dnévi Kriſztus gori ſztano KŠ 1754, 24; Gda bi ſteo natom ſzvejti, Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; ſtera ſzo na tom ſzvejti KM 1796, 3; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Glih rávno ſzteim tálom TF 1715, 39; priſztoupila ſzta knyemi tiva ſzlepcza KŠ 1771, 30; raſzrdili ſzo ſze na tiva dvá brata KŠ 1771, 66; vzeme tivi dvej ribici KŠ 1771, 198; Sto ſzo tej ſzinouvje KŠ 1754, 31; Tej tákſi ſze pa naj prvle ſzküſzijo KŠ 1771, 637; Tê kosi szo tak naprávleni AI 1875, kaz. br. 8; Zracsúnaj mi naprej téjh knige KŠ 1754, 3; Ki nám je do tej mao, dao BKM 1789, 353; Tejm tákſim záto zapovidávamo KŠ 1771, 630; V-tejh (varih) szo sze kotali KOJ 1848, 6; ſztimi neimimi jünczi TF 1715, 4; med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8; Kai potribüje ta Zápoved TF 1715, 12; Ta reics Kristusseva SM 1747, 40; Ka dá zdr'závczom té zapouvidi KŠ 1754, 59; Bi bio sors nas vu té blôdnoszti szpári KAJ 1848, 7; ka-ko toi máloi Deczi TF 1715, 8; ſchés dugo ſiv biti natoi zemli TF 1715, 15; Ka pa zapovidáva Boug vtoj zapouvidi KŠ 1754, 21; obdr'zi me vtoj vori BKM 1789, 7; neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov ſze vcſiti TF 1715, 8; Sztom vörom ſze bátrivim BKM 1789, 7; Z-touv szvojoj dobroutov je vráta goriodpro KOJ 1848, 10; Vcsio náz tetri zapoveidi TF 1715, 12; Té szo escse celô nôve KAJ 1870, 6; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Steri pa tejm ricsém ne vörje KŠ 1754, 210; Sti té kni'zicze KŠ 1771, A8a; Boug náz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; to je moje Teilo SM 1747, 39; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; vtom tákſem ſzpoznanyi náſz povéksávaj KŠ 1771, 846; Nad tejm ſztvorjenyom dabi ſze radüvao SIZ 1807, 7; Ka ſze vcsimo ſztej csüdni dejl KM 1796, 4
II. v samostalniški rabi ta: Pitas sto je te SM 1747, 79; Árſzmo mi toga a ni ednoga nei vreidni TF 1715, 29; Ar je on proti tomi, ſzveiti, bláseni bil SM 1747, 4; Steri, vörje tomi, ſteri je mené poſzlao KŠ 1754, 141; Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4; ſzin, toga poſzlüſaite TF 1715, 38; nátom bojdite, da ſze nájdete vu méri KŠ 1771, 723; Ne zadovoli ſze ſztejm KŠ 1771, A8b; rokou polo'sivſi zatejm na prſzi KMK 1780, 9; ſcse pred tejm toga BKM 1789, 164; Bojtár de, i z-têm, 'ze vsze má KAJ 1870, 9; pa sz-tem z-vrácsi AI 1875, kaz. br. 7; tejva vám vſza na znánye dáta KŠ 1771, 610; Tejva ſzta ládala z-vſzov zemlouv KM 1790, 8; Tiva dvá ſzta ſzi küpüvala KM 1790, 26; med tejma eden pride KOJ 1833, 142; ſze perti Boug, vſzeim teim TF 1715, 18; tim ſteriſzo naz zbantüvali TF 1715, 29; Boug protivnik i toj, ſtero BKM 1789, 8; katechismus, touie tou krátki návuk vöre TF 1715, 1; Znamenito dugoványe je tou SIZ 1807, 6; tô vſze ſze i v-eti .. nahája BKM 1789, II; liki sze tô previditi dá KAJ 1848, IV; To je po iméni trsztnata vüs AI 1875, kaz. br. 5; Pite vſzi ztoga SM 1747, 40; toga ocsi dolſzki kouvranye vö ſzklivéjo KŠ 1754, 32; je nej potrejbno kaj od toga drügim gúcsati KŠ 1771, 615; nego je zvün toga potrejbno, naj KMK 1780, 4; on, ki je tiva dvá talentoma vzéo KŠ 1771, 85; Eſcse pred tejm toga .. Pri tebi je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; nej li je mogao 'ſiveti, brezi toga, ka bi ſze za druge ſzkrbo KM 1790, 84; liki nász od toga piſzmo ſzvéto vcsi SIZ 1807, VI; Za toga volo, csi gli do hüdili KOJ 1833, VI; skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; plemen, toga razločávanje AI 1878, 4; nai vörje tomi kai piſzmo právi TF 1715, 42; Ktomi escse tudi ſzem djáo eden Pridavek KŠ 1754, 8b; Mi lidjé ſzmo ktomi neſzpodobni BKM 1789, 178; doſzta je potrejbno k-tomi, naj z-mele krüh bode KM 1790, 30; Gedrnoszt sze 'zelê k-tomi KAJ 1870, 6; i tou vörjem kai eto moje delo priétno bode TF 1715, 9; Odkuda znás ti tou SM 1747, 39; Tou doprnásajo kautlarje KŠ 1754, 50; i dén i mejſzecz i leto náto KŠ 1771, 783; dönok je séſzt dnévov na tou odloucso KM 1796, 4; Goszpôd gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Rusz sze na tô trüca AIP 1876, br. 6, 4; ino nyega potom obecſányi opomina TF 1715, 42; i vtom iſztine nejga KŠ 1754, 84; bojdi nam v-tom vſzem k-pomôcsi BRM 1823, 3; ſzteim vecs Düſſicz opadnüje TF 1715, 3; i tak ſzem ſztem zadovolen SM 1747, 72; ár ſztejm vadlüjem naj prvo KŠ 1754, 86; I nad tejm ſzo prisli vucseniczke KŠ 1771, 276; Eta ſzo tá, ſtera oſzkrunijo csloveka KŠ 1771, 51; i, ka ſzo nyemi tá vcsinili KŠ 1771, 307; Jeli vſza tá ti vörjes KMS 1780, B3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

téjlni tudi télni -a -o prid. telesen: Touje nasa Tejlna cslovecsa vüpaznoſzt BKM 1789, 2; Ka je telni 'sitek SŠ 1796, 31; Akoie pa bolje meni to telno ſzmert zdai kostati SM 1747, 57

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tèlčič tudi téočič -a m teliček: I tô bode Goszpo-dni prijétnêse, kak telcsics rogláti i pa zláti TA 1848, 55; Dobro ceno naj má teocsics AIP 1876, br. 1, 1; Nevzemem z tvoje hi'ze telcsicsa, ni kozlov TA 1848, 40; Govedo se za teočiča imenuje AI 1878, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Tèofilus tudi Tèofiluš -a m Teofil: eden plemeniti cslovik z-Antiochie, Theofilus KŠ 1771, 159; To prvo iſztina rejcs ſzam vcsino od vſzega oh Theofile KŠ 1771, 341; liki ſcsé Theofilus KŠ 1771, 338

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tìsti -a -o kaz. zaim. tisti: kie hüdi, tiszti pred tobom ne osztane ABC 1725, A7b; Tou je pa nej gvüsno, ka jeli je té tiſzti bio, ſteroga za Pergamonſzkoga püspeka dr'zijo KŠ 1771, 739; ino gda tiſzti veſzéli Jürjav dén pride SIZ 1807, 5; ki lübi Dobro, tiszti je tudi zavézani naprejpomágati KOJ 1833, VIII; Stera je tiſzta ſztvár KŠ 1754, 61; Ali dönok tiszto je to právo vadlüvanye KŠ 1754, 10b; Od tiſztoga máo je zácsao predgati KŠ 1771, 12; On ſze je nej li ſzamo vſze tiſzte hudoube ogibao KŠ 1754, 114; i ozdravlen je te poibics od tiſzte vöre KŠ 1771, 57; je národe tisztoga vrejmena nej steo pretirati KOJ 1833, X; tiſztomi, ſteri proſzi, ſze Bo'za miloscsa nazvescsáva KŠ 1754, 197; Tiſztomi bojdi dika vu czérkvi KŠ 1771, 579; i tisztoga Sz. Dühá vadlüjes KŠ 1754, 9b; té gori vzeme tiſztoga, ki je mené poſzlao KŠ 1771, 34; ſzem na prej dáo tiszto Právdo KŠ 1754, 5b; Ka od vučitela čuješ, tisto čini BJ 1886, 5; vlicsé po tiſztoj od hüdoube na dobrouto KŠ 1754, 433; Vtiſztom vrejmeni ercsé KŠ 1771, 37; more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je KŠ 1771, A4a; i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 21; da bi bilá ſztiſztov gmajnov KŠ 1771, 377; tiſzti ſzi premiſzliti morejo KŠ 1754, 220; je bio eden ztiſzti, ki ſzo poſzlani bili KŠ 1771, 260; ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri ABC 1725, A7b; I, csi tiſztim dobro csinite, ki vám dobro csinijo KŠ 1771, 185; najbole pa za tiſzte, ſteri ſzo KŠ 1754, 105; Tiszte puszte presztore naszelo KOJ 1848, 6; da bi bio i veren püspek vtiſzti, ká ſzo pred Bougom KŠ 1754, 101; Goszpodie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; Med tiſztimi je 'ze Truber KŠ 1771, A6a
tìsto -ga sam. tisto: ſterikoli priſzégne na czérkev, tiſzto je nikaj KŠ 1754, 77; Csáſzi tiſzto dá csloveki, kou ga proſzi KŠ 1754, 183; da ſze zdaj nám od tiſztoga ſzkumina KŠ 1754, 4a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

trétji tudi tréti -a -e vrstil. štev. tretji: Tretyi tauje Otecz naſſ TF 1715, 11; Trétyi táo KŠ 1754, 146; Sz. Ivana Apostola Trétyi liszt KŠ 1771, 739; Trétyi táo KM 1796, 8; Trétji tál BRM 1823, VI; Z-troujih glávnih Tálov (sztoji): te trétyi vcsi KOJ 1833, 1; Trétji razlocsek poká'ze AI 1875, kaz. br. 6; Kotera je trétya prosnya TF 1715, 28; Trétya ABC 1725, A4a; Trétya SM 1747, 58; Trétya oſzoba vu Bo'zánſztvi KŠ 1754, 122; Bila je pa vöra trétya KŠ 1771, 152; Bo'sánſzka Perſona ta trétya Szvéti Düjh KMK 1780, 8; Trétya Molitev KM 1783, 5; kaſtigam greihe dotrétyega pokoleinya TF 1715, 17; nad szinmi, do trétyega pokoleinya ABC 1725, A4b; nad ſzinmi, do trétyega pokoleinya SM 1747, 46; Trétyega meſzta pa nejga KŠ 1754, 151; ſzpadno je od trétyega réda doli KŠ 1771, 404; I vo idoucsi okoli trétye vöre KŠ 1771, 64; tak i drügomi, trétyemi (etc.) czejlo dáva KŠ 1754, 7b; táli se slišijo, k trétjemi vodozemci AI 1878, 5; na tretyi dén od mertvie gori ſztano TF 1715, 22; na tretyi dénie ABC 1725, A5a; ino je gori ſztano na trétyi dén SM 1747, 14; ali na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1771, 3 (B2a); na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Trétyi dén gori ſztano BKM 1789, 6; trétyi dén je razloucso vodou od zemlé KM 1796, 4; Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Niksa neszrecsa sze nê zgodila i na trétji dén O'zébet kralici lice zacelilo AI 1875, kaz. br. 8; Poveimi trétyo Bosjo Zapoved TF 1715, 13; jeli je to trétyo vſze zapouvidi, ſzpuno KŠ 1754, 209; tüdi trétye liki meſzto dr'zi KŠ 1754, 123; da je na trétye leto ete liſzt nyim piſzao KŠ 1771, 488; I gda ſzem 'ze na trétje leto ſzkoncso moje delo BKM 1789, 3b; ſzvéti Matay na trétyem táli popiſzau TF 1715, 38; liki vadlüjemo vtrétyem táli naſſe vöre KŠ 1754, 121; i po trétyem dnévi gori ſztánoti KŠ 1771, 128; tô sze 'ze v-trétjem razlocski nájde AI 1875, kaz. br. 6; Szin Bo'zi pride Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tróšt tudi tróušt -a m tolažba: Dabi právda tvoja moi troust nebila SM 1747, 31; Trouſt znepriátelov KŠ 1771, 626; Jezus! moj trouſt KM 1783, 55; trôst ino mocs neosztáne KAJ 1848, IV; Trôst prôti protivnikom TA 1848, 9; od tébe veſzéloga trousta dobi SM 1747, 64; niksega trouſta nejmajo KŠ 1754, 145; Od trouſta vu odürjávanyi ſzvitá KŠ 1771, 316; Ocsa trouſta KM 1783, 22; nenájde trousta pri Dühovniki KOJ 1845, 88; Daj mi Troust vu vſzoi nevoli SM 1747, 53; je potrejbno trouſt proſziti KŠ 1754, 199; Ali tou na veliki trouſt oznanüje KŠ 1771, 763; Ár tou Imé trouſt pobudi KMK 1780, 32; Gda nyemi je táksi trôst dao BRM 1823, 2; szrdczi pa trôst podeliti KAJ 1848, III; poetom trôst odpré, ka sze to naszkorom zgodi AI 1875, kaz. br. 1; Znotrejsnyim trouſtom KŠ 1754, 178; Z-vüpanyom i sz-trôstom sze pozdrávla AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tróštanje -a s tolažba: Bojdi moje trôstanye BRM 1823, 9; Vu nyem mam tô trôstanye BRM 1823, 76

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

trpèti tudi terpèti -ím nedov.
1. trpeti, čutiti bolečine, neugodje: Dai mi poterpleinye terpeti SM 1747, 54; nego Eti trpeti escse KŠ 1754, 262; gda bode i nám trpeti KŠ 1771, 829; On vcsi trpeti KAJ 1848, 3; da mirovno terpim SM 1747, 56; milosztivno trpis na etom ſzvejti KM 1783, 135; cſi kris moje trpi SM 1747, 72; Za grehe mi to terpimo SM 1747, 85; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Ár je bole, na, trpite KŠ 1771, 710; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; Csi trpi ednoga kotriga, 'znyouv navküp trpijo vſze kotrige KŠ 1754, 133; Vzeme nam vſze blágo, Trpmo BRM 1823, 5; Kriſztus je trpo za váſz KŠ 1754, 107; Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Ki ſze je Trpo, mrou BKM 1789, 8; Te Kriſztus je trpeo BRM 1823, 4; kriſtuſſevo Telou za mé na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; Tak i Szin cslovecsi bode trpo od nyih KŠ 1771, 56; liki je vcsio i trpo KŠ 1771, 645
2. biti deležen neugodnega stanja: Nyega tesko bremen trpimo SŠ 1796, 45; Ki pa eti trpite kri'z nevole BRM 1823, 8; Ki 'z-nyim kri'z trpijo BRM 1823, 9; Do pitanya lepraj nevolo mi trpmo SŠ 1796, 26; i kajkoli bom nevoule trpo KM 1783, 3; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; Ki bodo kaſtigo trpeli KŠ 1771, 627; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; zakaj bi i eto nevolo ne bi trpeli KŠ 1754, 179; Vej ſzi ti Záto trpo bolezni KŠ 1754, 255; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7
3. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: kak dugo bom váſz trpo KŠ 1771, 57; Bár da bi me trpeli edno malo KŠ 1771, 546
4. trajati: ino trpi tecsáſz, dokecs v'zivanye trpi KŠ 1754, 8b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Od 'zetve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; lêta nyegova trpijo od národa do národa TA 1848, 48; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; Kak dugo bode trpejla tá M. czérkev na zemli KŠ 1754, 132; ali du'ze de trpelo AIP 1876, br. 12, 8; Mraz je nepresztano trpo AIP 1876, br. 2, 8; Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3
trpéči -a -e
1. trpeč: Záto csi ſzam vám gli piſzao niti za volo nepraviczo trpécsega KŠ 1771, 541; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. trajajoč: ſzedem lejt trpécſi glád KM 1796, 64; ti ſzvéti jezero lejt trpécsega blá'zenſztva KŠ 1771, 766; Od I. jezero lejt trpécse ſzobotte ti verni KŠ 1771, 802; i vadlüjemo vſzigdár trpécse blá'senſztvo KMK 1780, 23; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81
3. trpežen: nyegova 'sivina zdrava bila i dugo trpécsa KM 1790, 68
4. trajen: Tákse szadike szo trpécse AIP 1876, br. 11, 8
trplévši -a -e trajajoč: 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

trùcati -am nedov. siliti koga: Oh! moj ſzin, ka ti me truczas BKM 1789, 316
trǜcati se -am se siliti se, prizadevati si: Rusz sze od vnogo sztôlêta mao na tô trüca, naj na szvêti vladarüje AIP 1876, br. 6, 4; i záto sze törci zamán trücajo, da vöszplôditi AI 1875, br. 1, 2
trǜcani -a -o prisiljen: gucsu dale z-trücanim szmêhom AIP 1876, br. 9, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tvòj -a -e svoj. zaim.
1. tvoj, izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: ani ſivincse tvoje TF 1715, 14; ſteri prebiva vhiſi tvojoi TF 1715, 14; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 4
2. izraža splošno pripadnost ogovorjenemu: kotero tebi Tvoi Boug hocse dati TF 1715, 15; Ja ſzem tvoj Boug KŠ 1754, 8; ni ſzlüsbenicza tvoja TF 1715, 14; tvoja siba mené trousta ABC 1725, A8b; Da bi právda tvoja nebila SM 1747, 31; Naj bode tva moucs BKM 1789, 20; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzédmi denje pak Bogá tvojega ſzobotha TF 1715, 13; po etih bláſeni dári tvojega teila razvéſzelo SM 1747, 50; Ti ſzi Zádav pri náſz tvega Ocza BKM 1789, 4; Tô je tvojga poszvêta Visni trák KAJ 1848, 6; ino zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; i zczejle düse tvoje KŠ 1754, 68; Szpominao ſze bom ſztve ſzmrti KŠ 1754, 270; bliſnyemi Tvojemi na haſzen TF 1715, 9; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; tvojemi bli'znyemi na haſzek KŠ 1754, 12b; povéksávai tvoi máli sereg ABC 1725, A7a; ſzi moje perve roditele na tvoi glihni keip ſztvoro SM 1747, 50; Lübi bli'znyega tvojega KŠ 1754, 69; Vcſisze tvojga Bogá dicsiti BKM 1789, 5b; Raszpresztri tvoio zmosno roko ABC 1725, A7a; i proſzim tvojo miloſzt SM 1747, 50; Dabi tvo ſzvéto rejcs mogli vadlüvati BKM 1789, 7; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; ki lübio tvoie imé ABC 1725, A8a; da dicsimo ime tve SM 1747, 87; Obrni tvoje okou KŠ 1754, 65; Zdr'zi vu náſz tve ſzpoznanye BKM 1789, 1789, 4; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye SŠ 1796, 10; Blagoſzlovleni bodo po tvoiem ſzemeni SM 1747, 9; Naj bodi ricsih ete na ſzrczi tvojem KŠ 1754, 4; Vu tvem ſzveczkom 'sitki SŠ 1796, 9; ne pokárai mené vu tvoioi prechlivoszti ABC 1725, A8a; hránis vszáko sivoucso ſztvár ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; lesim pred tvem thronusom SM 1747, 90; ſzi náz ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; Pod tvojov obrambov SM 1747, 76; ino med tvoim ſzemenom SM 1747, 9; i ponizno hodi z-Bogom tvojim KŠ 1754, 80; ſztvom pomocsjom ſze bránimo BKM 1789, 6; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; poslem angyela mojega pred liczom tvojim KŠ 1771, 35; Kak ſzlatka ſo gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; tva rebra obeſzelio mene SM 1747, 69; ne odverzi tvoih rok dela SM 1747, 59; i ſztvoji grejhov ſze ne ſzpomeném KŠ 1754, 134; da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; on te vö oſzlobodi ſztvoji nevol BKM 1789, 8; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; Ti verni Tvoji vüpanye BRM 1823, 2; za volo tvoji nepriátelov TA 1848, 7; ino ete tvoie dári ABC 1725, A6a; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; za tv’e grejhe joucſi ſze KM 1783, 242; vu tvoie ſzvéte roké preporácsam ABC 1725, A5b; vu tvoie roké preporácam Düſso moio SM 1747, 60; ſteri doli zbriſem tvoje jálnoſzti KŠ 1754, 134; ſzvéto imé zaobſztom jemlés uu tvoja vuſzta TF 1715, 13; náz obarui po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; Kaiſzi ſztvoimi greihi zaſzluſo TF 1715, 37; ne obsztoio pred tvoimi Ocsmi ABC 1725, A7b; ſztvoimi miloſztivnimi Ocsmi SM 1747, 59; Do sitosti smo se stvojimi dári nahránili BJ 1886, 8
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do ogovorjenega: dosztoinoszt tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; Ne po'zeli tvojega bli'znyega zené KŠ 1754, 64; v glávo kúcsi tvojoj deczi KŠ 1754, 4; po Tvojem predrágom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom ſzinei ABC 1725, A6a; brezi ſteroga ſzo tvoji ſztariſi bili KŠ 1771, A8a; ravnaj k-tebi ſzrczá tvojih ſzlugov KM 1783, 11; ki ſzi tvojim ſzlugom dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vadlüvánje tudi vadlǜvanje -a s vera, veroizpoved, izpoved: Vallás; vadlüványe KOJ 1833, 181; Kai nám haſzni v vöre vadlüványe TF 1715, 24; Vadliványe Apoſtolszko ABC 1725, A5a; Vadlüványe Apoſtolſzko SM 1747, 44; Ka je vadlüvanye ali vöra Krſztsánſzka KŠ 1754, 84; Apoſtolſzko od Kriſztuſa vadlüvanye KŠ 1771, 125; Apoſtolſzke Vöre vadlüványe má KMK 1780, 7; ali vadlüványe Krſzscsánſzko SIZ 1807, 10; Nicsesztno je vadlüványe KAJ 1848, 172; od Vadlüványa práve vöre TF 1715, 20; Pouleg obcſinſzkoga Vadlüványa SM 1747, 11; Od apostolszkoga vadlüvanya KŠ 1754, 84; Pouleg ſzvojega vadlüvanya KŠ 1771, 157; Od Apoſtolſzke Vöre vadlüványa KMK 1780, 8; po ministeriumi vadlüványa KAJ 1870, 3; miniszter vadlüványa szta tak vértivala AI 1875, br. 2, 2; ſteri ſze kprávomi vadlüvanyi dr'zijo KŠ 1754, 130; Eta rejcs Vöra dvouje vcsini: 2. vadlüvanye te vöre KŠ 1754, 85; vadlüvao ſzi to dobro vadlüvanye KŠ 1771, 643; ſze zapovidáva Apoſtolſzke vöre vadlüványe KMK 1780, 6; Obdr'sao ſzam me vadlüványe SŠ 1796, 86; i vu kerſzcsanſzkom Vadlüvanyi SM 1747, 58; po moudri vadlüvanyi vö nazvejſzto KŠ 1771, 822; Ona zdr'závajo ſze naj bole vu Apoſtolſzke vöre vadlüványi KMK 1780, 7; ki ſzi vu vadlüványi dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; V-vadlüványi nam tvoj szin ká'ze KAJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vadlüvàti -ǘjem nedov. izpovedovati, priznavati: ſzvoje greihe vadlüvati TF 1715, 35; Da Te moremo z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Vadlüem jálnoſzt moio SM 1747, 95; vadlüjem moi Bog dobri, da neiga dobra vumni SM 1747, 68; Bôg! vadlüjem, kâ szem sztávo oszkrúno KAJ 1848, 154; Ki ga li z-vüsztami Vadlüje BRM 1823, 7; Jezik, z-sterim to Krisztusa vadlüjemo KOJ 1833, XI; Mi li ednoga Bôga vadlüjemo KAJ 1848, 138; naj Tebé vadlüjem BRM 1823, 8; ino vadlüj praviczo KOJ 1845, 80; ki bode me vadlüvao pred lidmi KŠ 1771, 211; Kak materi ſzam vadlüvo SŠ 1796, 152; Zdâ 'ze je i to neszrecsno dête vadlüvalo falingo szvojo KAJ 1870, 41; ali za volo Farizeuſov ſzo ga nej vadlüvali KŠ 1771, 309; Grêhe Tebi vadlüvávam BRM 1823, 190
vadlüvajóuči -a -e priznavajoč, izpovedujoč: primi glász vadlüvajoucsega ſzlugo KM 1783, 179; I okrſzcsávali ſzo ſze vadlüvajoucsi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vardéjvati -am nedov. preizkušati: Kakda more cslovik ſzebé vardejvati KŠ 1754, 208; obráſz zemlé znáte vardejvati KŠ 1771, 214; vardejvas ona, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 451, gda najmre pobo'znoſzt nyihovo vardejva KMK 1780, 30; i nyega ozmicze vardêvajo szini cslovecse TA 1848, 9; I vſzákſega delo ogyen bode vardejvao KŠ 1771, 495; ſzami ſzebé vardejvajte KŠ 1754, 5; Vardejvajte, ka je vugodno Goſzpodni KŠ 1771, 584; szo ovi malo vardejvali szvojih kmetov deczo KOJ 1845, 18, idem ja vardejvat KŠ 1771, 220
vardéjvati se -am se preizkušati se: ka ſze po ognyi vardejvate na ſzküsávanye vaſe KŠ 1771, 711
vardevajóuči -a -e preizkušajoč: po ognyi dönok vardejvajoucsega, zláta KŠ 1771, 703
verdévani -a -o preskušan, poskušan: Od ruszkoga sztrána je vszakojacski verdêvano bilô, kakda bi sze tô poglavársztvo moglo prôti törki v-boj zmêsati AIP 1876, br. 6, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vàrvati tudi vàruvati tudi vàrüvati -rjem nedov.
1. varovati: Örizni; varvati, sztrá'siti KOJ 1833, 167; zapovedali ſzo nyim varvati návuke KŠ 1771, 391; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; treblo drügoga na krili varvati AIP 1876, br. 1, 6; mené csuva ino varje TF 1715, 21; i nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; Mené varje KŠ 1754, 86; Gda eden ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; ſtero csloveka lejko bráni, varje SIZ 1807, 8; Varje Krisztus szam czérkev KAJ 1848, 166; Koszminye mignyenic varje ocsi KAJ 1870, 31; Oni dühovje detzo, varjejo KŠ 1754, 94; ki poſzlüſajo rejcs Bo'zo, i varjejo jo KŠ 1771, 208; Bogh náz vari ABC 1725, A7a; I dnésnyi dén varui mene SM 1747, 64; naj bole vari tvoje ſzrczé KŠ 1754, 47; To dobro vari po Sz. Dühi KŠ 1771, 647; Vari me od grêha môcsi BRM 1823, 9; Vari me i na dale KM 1783, 6; Ino náſz od grejhov vari BKM 1789, 123; varuj náſz I od huda BKM 1789, 345; Varvaj me i denésnyi dén KOJ 1845, 48; Vari jezik od hüdoga TA 1848, 26; Ali záto bom je dönok varvao KAJ 1870, 6; Bogá proſziti, naj on náſz varje KŠ 1754, 174; Angele, naj varujo tve ſzluge SM 1747, 65; angyelom ſzvojim zapovej, naj te varjejo KŠ 1771, 176; Angyele, naj csloveka varjejo KMK 1780, 10; da bi ti nebi varvao düso mojo KŠ 1754, 225; Kaj ſzi me Od neſzrecse Varvao KŠ 1754, 245; diteti, stero szi ti varvao KOJ 1833, XIII; I ki ſzo je do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2
2. stražiti: I doli ſzedécsi varvali ſzo ga tam KŠ 1771, 95
vàrvati se -rjem se varovati se, paziti se: gda ſzam ſze vám varvati velo KŠ 1771, 53; po rêcsi vüszt tvoji sze varjem poti lüdomorczov TA 1848, 1; kak ſze Bogu ſzlüsi i greihov varuje SM 1747, 89; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; varuiſze SM 1747, 88; Záto vari ſze od vſzej vucsitelov KŠ 1771, 446; Vari ſze vſzáke jálnoſzti BRM 1823, 3; Varmo ſze záto od mrej'z peklénſzki KŠ 1754, 111; Od nyihovoga kvaſzá ſze varmo KŠ 1771, 53; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; varte ſze od piſzácsov KŠ 1771, 142; Varujte ſze da ne pregrsite SŠ 1796, 14; Varte ſze vſze grêsnoſzti BRM 1823, 5; nego naj ſze varjejo od bolvánom djánoga KŠ 1771, 409; Ali metülec varvao sze je tüdi KAJ 1870, 11; pod právdov ſzmo ſze varvali zaprti na vöro KŠ 1771, 563
vàrvavši -a -e varujoč: Da rêcs bo'zo zdr'zimo, i varvavsi z-radosztjov KAJ 1848, 137

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

včinìti -ím dov.
1. narediti, storiti: Eto je te Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſraelſzkov SM 1747, 18; jeli vörjeta, kaj morem tou vcsiniti KŠ 1771, 30; eden-drugoga ſzrecsnoga vcsiniti mogli SIZ 1807, 8; Szpodobno je namejno Átila vcsiniti takájse Rimi KOJ 1848, 4; naj ne zamudijo tô vcsiniti AI 1875, kaz. br. 8; A miloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya TF 1715, 18; Miloscho pa vcsinim nad jezero pokoleinya ABC 1725, A4b; ino vcsinim, da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; i vcſinim váj lüdi ribicsa KŠ 1771, 12; Vorjem, ka me znevrejdnoga vcsinis vrejdnoga KŠ 1754, 258; Ki szuncze vcsinis gori zidti KM 1783, 23; pravicsnoga vcſini onoga, kteri je te Vöre SM 1747, 17; gda náſz pravicsne vcsini KŠ 1754, 82; Tak i Ocsa moj nebeſzki vcsini vám KŠ 1771, 61; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10; ki csi tô vcsinita, te Szrbio vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi nyegov dober gláſz cslovejſztvo odürnoga vcsinimo KŠ 1754, 57; Gda vcſinite vſza, ká ſzo vám zapovejdana bilá KŠ 1754, 81; nejli ſzamo tou figovomi drejvi vcsinite KŠ 1771, 69; pokouro vcſinio TF 1715, 35; lidjé, ſterikaj dobra znami vcsinijo KŠ 1754, 31; da je moudre vcſinijo na zvelicſanye po vöri vu Jezuſi KŠ 1771, A7a; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Séſzt dni delai ino vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; Ovo, vcsini mi po vouli KŠ 1754, 265; vcsíni me, liki ednoga nájimnikov tvoji KŠ 1771, 223; vcsini, naj lübimo, ka zapovidávas KM 1783, 11; Vcsini znami miloſztivno BKM 1789, 116; Ah Boug, kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; ino ſzebi nyou podlósno vcsinta SIZ 1807, 7; ino radi dobro vcſinímo zonimi, keteriſzo proti nám pregreiſili TF 1715, 30; Konecz naſim grejhom vcsínmo BKM 1789, 111; To vcſinite na moie ſzpominanye TF 1715, 39; rávne vcsinte ſzteze nyegove KŠ 1771, 103; vcsinte lüſztvo doli poſzejſzti KŠ 1771, 283; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8; csi kaj tak na teliko preſtimamo, liki dabi naj lepse vcsino KŠ 1754, 58; za pravicsnoga dela volo, ſtero bi mi bili vcſinili TF 1715, 33; ka ſcsé ta, naj vama vcsinim KŠ 1771, 67; Ár okouli hodite, naj ednoga novovörcza vcsinite KŠ 1771, 76; Naj nikaj hüdoga nigdàr ne vcsinimo KM 1783, 9; ſterakoli ſcséte, naj vám vcſiníjo lidjé KŠ 1771, 22; ne racsunai knyim mene, ké ſzem vcſinil prod tebe SM 1747, 68; za volo grejhov tvoji ſzem eto ſztebov vcsino KŠ 1754, 176; dabi tvojega ſzina, steroga ſzi ti meni na Praviczo vcſino SM 1747, 53; i knám ſzi je priglihne vcsino KŠ 1771, 65; ka szi mi dön’k vcsinilo KAJ 1870, 8; Kai je pa on vcſino SM 1747, 12; ár vnogo ztebom vcsinilje dobra SM 1747, 81; I vcsino ji je dvanájſzet KŠ 1771, 110; nepriáteo cslovik je tou vcsino KŠ 1771, 44; ár je veliko dobrouto zmenom vcsino KM 1783, 4; Ár je zmenom prevelikoszt, Zmosni Goszpon Boug Vcsino BKM 1789, 16; zakaj je tak vcsino KOJ 1845, 8; tak ſzta náſz nemocsne vcsinila KŠ 1754, 96; ka, csi ſzta dvá teliko vcsinila, keliko tak vſzi KŠ 1771, 337; li tou ſzmo vcsinili KŠ 1754, 82; grejhi vaſſi ſzo vcsinili, ka je ſzkrio ſzvoj obráz KŠ 1754, 74; kakoli ſzte vcsinili ednomi zeti bratov moji KŠ 1771, 86; nego ſzo nyemi vcsinili, ka ſzo ſteli KŠ 1771, 56; ka szo pred tem szkrivoma vcsinili KOJ 1848, 10
2. v zvezi zadosta včiniti zadostiti: ſtera bi bila mogla zadoſzta vcſiniti za naſſe greihe TF 1715, 41; Bougi zadoſzta vcſiniti KŠ 1754, 101; ka je on zadoſzta vcſino za tébe TF 1715, 41; On je zadoſzta vcsino grejha dúgi KŠ 1754, 115
3. pomeniti: Amen záto tou teliko vcſini, zaiſztino zaiſztino da je tomu tak biti TF 1715, 31; Kriſztus je Grcska rejcs i vcſini teliko, liki namázani KŠ 1754, 99; Ka vcsini eta rejcs Jezus KMK 1780, 12; Ho'ziánna, vcſini pomágaj Goſzpodne BKM 1789, 7
4. biti, tvoriti: Štirje tjedni eden mêsec včinijo BJ 1886, 36
včinìti se -ím se narediti se, storiti se: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 10; gde ſze právdi zdelom zadoſzta vcsiní KŠ 1771, 435; tak bi ſze ji zadoſzta vcsinilo KŠ 1771, 437
včínivši -a -e ko je naredil, storil: kotero vcſinivſi ne naſzledüimo Deczo TF 1715, 8; mér vcsinivſi po krvi nyegovoga kr'za KŠ 1771, 604
včìnjeni -a -o
1. narejen, storjen: Kriſztus Jezus je nám vcſinyen modrouſzt od Bogá KŠ 1754, 97; i visejſi od nebéz vcſinyeni KŠ 1754, 103; I gláſz je vcsinyen znebéſz KŠ 1771, 104; i gda je vcsinyeni, naprávite ga KŠ 1771, 104; iſztina je po Jezusi Kriſztusi vcsinyena KŠ 1754, 5; ino rezi one je nikai nei vcſinyeno, kai je vcſinyeno SM 1747, 11; Zdaj je vcſinyeno zvelicsanye KŠ 1754, 118; dneſz je zvelicsanye etoj hi'zi vcsinyeno KŠ 1771, 235; je nikaj nej vcſinyeno, ka je vcſinyeno KM 1796, 94; pravili ſzte ſze neobrizávanye od zrokouv vcsinyenoga obrizávanya KŠ 1771, 577; Szpoumeni ſze z-obecſanya, Vſzejm vörnim vcſinyenoga BKM 1789, 341; V-Bo'zem iméni zvcſinyene oblübe BKM 1789, 271; Sziná ſzvojega vcſinyenoga pod právdo KŠ 1754, 115; Vidoucsi ga pa Jezus 'zaloſztnoga vcsinyenoga, ercsé KŠ 1771, 232; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; po ſterom ſzmo nemocsni vcſinyeni KŠ 1754, 124; Vſza ſzo po nyej vcsinyena KŠ 1771, 264; té mocsi, ſtere ſzo vtebi vcsinyene KŠ 1771, 36; Vſzah dugoványa ſzo po nyeih vcſinyena SM 1747, 11; Eta ſzo pa ném kpéldi vcſinyena KŠ 1771, 508; Vſza eta ſzo pa vcſinyena KM 1796, 111; za vsze od méne vcsinyene grejhe KM 1783, 4
2. ki je postal: i vcsinyen je tühénecz vu Midiánſzkoj zemli KŠ 1771, 361; vcsinyen ſzam vu ſzaſzi KŠ 1771, 412; Vcsinyena ſzta ſzi pa priátela med ſzebom KŠ 1771, 250; i bojécsi vcsinyeni ſtimali ſzo KŠ 1771, 257; priſavczi, Vcſinyeni 'Zidovorczi BKM 1789, 121
3. ki se je zgodil: vcsinyeno je da bi ſze i v-Rimi zá'zgala rejcsi ſzvejcsa BKM 1789, 343

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vèčevnost -a m večina: steri miniszterium podszlánya tô je vecsevnoszta 'zelênya more králi na znánye dati AI 1875, kaz. br. 2; Csi bi sze od kucse vecsevnoszti táksi gorpisz narédo AI 1875, 2; Právisztrán vecsevnoszt itak v-rokaj dr'zo AI 1875, br. 2, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

védeti véjm tudi vém nedov. vedeti: pride preczi na pomoucs, gda nikam nevejm KŠ 1754, 265; vecs ne vejm, csi ſzam koga drügoga krſzto KŠ 1771, 491; Jaj kama ſze vejm ſzkriti KM 1783, 266; jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Vejm da ſzi 'saloſztne, tú'sne ſzmrti Rector SIZ 1807, 45; Vém da bi steo áldova KOJ 1845, 129; Zdâ vêm, kâ Pomága Bôg namázanoga szvojega TA 1848, 16; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; ti vejs moje ſzidejnye KŠ 1754, 63; i keliko mi je vu Efezuſi szlü'ziti, ti bole vejs KŠ 1771, 647; kak dobro vejs Po tvojga Dühá dári, Vüpam nej BKM 1789, 403; Kak Samaritánus vrácſiti rane vejs BKM 1789, 202; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10; ako gdo molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; vkom pa ona ſztoji, rávno tak ne vej KŠ 1754, 5a; Csteti i piszati nevê KAJ 1870, 9; miniszter nevê drügo pomôcs AI 1875, kaz. br. 2; Tu je lutheránsztvo czvelo, ka sze vej z toga KOJ (1914), 141; A veimo pa, kai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; vu ſzkrádnyem dnévi, ſteroga nevejmo KŠ 1754, 140; kak vſzi dobro vejmo SŠ 1796, 57; Ka nyim právi piſzmo, vejte BKM 1789, 400; Vsze vasz po'zrém, tô mi vête KAJ 1870, 96; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; ne vejo naſſe potrejbcſine KŠ 1754, 150; Eto pa vej KŠ 1771, 650; Záto vej, ka je nej tou prouſzta vecsérja BKM 1789, 236; Ki drüge vcsi, nebi vedo BKM 1789, 331; ali prôti velkoj prosnyi szam nê ve kaj vêla AIP 1876, br. 7, 6; ka ſzmo nej vedli kam s-nyim SIZ 1807, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

véjdro tudi védro -a s
1. vedro, posoda: Hydria Vedro KMS 1780, A8b; Vejdro Akó KM 1790, 95; vſteroj je bilou to zláto vejdro KŠ 1771, 685; Etaksa poszôda je kebel, vêdro KAJ 1870, 65; Bilou je pa tam séſzt kameni vejder KŠ 1771, 268; gda ſze premeni, Na vino voda vkameni, Séſzt vejdraj vednom vrejmeni BKM 1789, 54
2. prostorninska mera: Deſzét vejder lagev, na pipo ſzam vdaro SIZ 1807, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vekivèčen tudi vekvèčen -čna -o prid. večen: To Diko, te ſitek vekivecsni SM 1747, 37; Gde je té 'zitek vekivecsni KŠ 1754, 141; Vekivecsni ogyen KMS 1780, B2b; Právi, vekivecſni kráo BKM 1789, 103; naj nam bou vekivecsni ürocsnik SIZ 1807, 4; 'Zitek vekivecsni BRM 1823, V; i ta vekivecsna pravicza ſze naprei prineſzé SM 1747, 16; Ka je pa ta vekivecsna ſzmrt KŠ 1754, 75; tou je vekivecsna nyegova moucs KŠ 1771, 448; ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; Oh dobrouta vekivecsna KM 1783, 2; Ti, vekivecsna isztina KAJ 1848, 6; Vekivecsno ſzkvarjenyé KŠ 1754, 75; Edno, i vekivecsno Bo'sánsztvo KM 1783, 7; dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3; Od 'zitka vekivecsnoga KŠ 1754, 141; Pouleg ſzkoncsanya vekivecsnoga KŠ 1771, 578; ka bi 'zitka vekivecsnoga vrejdno bilou KMK 1780, 6; Nezmerjena vekivecsnoga Ocsé zmo'snoszt KM 1783, 8; Priſeſznoga 'zitka, Ocso vekivecsnoga BKM 1789, 17; Da bi ſze ti oſzloubodo, Od ognya vekivecsna BKM 1789, 66; Vekvecsnoga pekla naszledüje KAJ 1848, 4; Te vekivecsne miloſcse Odebránye SM 1747, 34; po vekivecsne ſzmrti koſtávanyi vo ſzpüſzto KŠ 1754, 237; od ſzoudbe vekivecsne KŠ 1771, 679; ſzi mojo düso od vekivecsne pogibeli obarvao KM 1783, 6; ktvojemi vekivecsnomi, zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a; ino dá ſitek vekivecſni vſzeim TF 1715, 32; i po etom sitki sitek vekivecsni ABC 1725, A5a; pelai jo vu ſitek vekivecsni SM 1747, 60; poite na vekvecsni plamén SM 1747, 84; vſzejm 'zitek vekivecsni dá KŠ 1754, 122; ſze vrcsi vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 58; i 'zitek vekivecsni KMK 1780, 7; Obdr'zi me Na 'zitek vekivecsni BKM 1789, 7; Vu pekeo na vekvecsni Ogen BKM 1789, 9; On je vekivecsno praviczo zaſzlüſo SM 1747, 16; náſz zové na diko vekivecsno KŠ 1754, 125; Kaiſzi zaſzlüſo vekivecſno ſzkvarjenjyé TF 1715, 37; kie vekivecsno odküplenye ſzpravil SM 1747, 59; vekivecsno popouſztvo má KŠ 1754, 100; Oh keliko ji je vneſſeni na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Kije vnébo zaſztoupo, Vu diko vekivecsno BKM 1789, 8; Bôg ſzam naj dá vſzem vekivecsno miloscso BRM 1823, IV; vu tom vekivecsnom Kraleſztvi vekivekoma vidimo SM 1747, 55; Moremo vu 'zitki vekivecsnom KŠ 1754, 96; Zangyelmi bodes vnebéſzi, Vu vekivecsnom bláj'zensztvi BKM 1789, 15; Ka razmis po vekivecsnoj ſzmrti KŠ 1754, 144; plácsa Boug zvekivecsnim 'zitkom KŠ 1754, 82; z'zitkom vekivecsnim darüj nász BKM 1789, 2; Z-'zitkom vekvecsnim darüj náſz BRM 1823, 2; pouleg oznanenyá ſzkrovnoſzti od vrejmenov vekivecsni ſzkrite KŠ 1771, 486; vzemejo váſz vu vekivecsna prebiváliscsa KŠ 1771, 225
vekivèčni -a -o sam. večni: naj moremo prejk pridti etoga vremenitnoga, da ne zgibímo ta vekivecsna KM 1783, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

velikášov -a -o prid. velikašev: drüga velikásova-kucsa AI 1875, kaz. br. 2; To je od velikásove hi'ze dokoncsano AIP 1876, br. 1, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vèren -rna -o prid.
1. zvest: Boug je zmoſen ino veren SM 1747, 73; Verni je Bog SM 1747, 19; Vſze ono, kotero veren i preporodjen krſztsenik cſini KŠ 1754, 79; dobro je, ſzluga dober i veren KŠ 1771, 84; moj veren Priáteo BKM 1789, 8b; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; tvoj veren prijátel János KAJ 1870, 81; ete mila Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Verna je ta rejcs KŠ 1771, 639; Národa cslecsega, Verna Tanácsnika BKM 1789, 17; Na ſteroga je ráta 3. po vernom zti drugi Apoſtolov KŠ 1771, 757; Verni bratje KAJ 1870, 133; dú'sni szmo kakti verne kotrige sze szkrbeti KOJ 1833, VII; vſzeh Angelov, i verni vſzej verni kotrig Kriſztusevi blá'zenſztvo KŠ 1754, 132; Tákſa moucs vſzeim vernim Duſſevnim Paſztérom dána TF 1715, 34
2. veren, verujoč: Kak dreſzélno Verna Dussa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; kricsio, kaiſzo oni verni kerſchanje TF 1715, 4; Izrael, vcſini N. T. Bo'ze verno lüſztvo BKM 1789, 7; Verno lüdſztvo ſzprávlaj ſze BRM 1823, 6; Na ſtero pomozi vſzákoga vernoga kerschenika TF 1715, 48; Morejo li verni ino bogábojécſi Kerſzcseniczi terpeti SM 1747, 28; ki ſzo bili zobrizávanya verni KŠ 1771, 375; Mi krsztseniczi verni BKM 1789, 13; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; to mleiko návuka nebeſzkoga kriſtuſevim vernim predkláda TF 1715, 7; Boug zapoved vſzeim vernim kerſchenikom vönka zgláſzo TF 1715, 12; onda vernim lüdem veſzelo sché biti SM 1747, 83; csi ſze za verne Krſztsane dr'zimo KŠ 1754, 21
nájvèrnejši -a -e najzvestejši: moje düse naj vernejsemi paſztéri KŠ 1754, 229
vèrni -a -o sam. verni: obderſzi ovoga tvojega vernoga SM 1747, 63; ár ſzo vſzi verni li edno tejlo vKriſztuſi KŠ 1754, 129; Hodte moi verni vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; Vezélte sze vszi verni BRM 1823, 5; daga vu vſzeh Angelov i verni Tuvárostvo noter pelaio SM 1747, 62; je vecs ti nepravicsní, liki ti verni Bo'zi bilou KŠ 1754, 11a; Od ti verni ſze je i Theologus zváo KŠ 1771, 260; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; I obdr'zitel vſzej verni BKM 1789, 3; Blá'zeni gláſz! Verni radoſzt BRM 1823, 7; ár je mali ti verni med szinmi cslovecsimi TA 1848, 9; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; A tim vernim pa dén veſzélja BKM 1789, 9; Jezus Scsé vernim i poniznim Zvelicsanye dati BRM 1823, 6; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; I zracsúnaj me med te verne KŠ 1754, 272; da rejſis i verne obdr'zis BKM 1789, 2; Vzemi me med verne Tvoje BRM 1823, 9; Od grejha tejla vu verni KŠ 1771, 461; Tak ſze Boug ſzmilüje nad vernimi BKM 1789, 355; Ki tebé nedicsijo z-vernimi KAJ 1848; ka te Pavel vcsi, te verni BRM 1823, 3; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vértek -a m gospodarček: Rano de, moj vértek, zdâ tô KAJ 1870, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vesélen -lna -o prid. vesel: Vidám, veszélen -a -o AIN 1876, 15; veſzélen tebe hvalim SM 1747, 96; Tô escse bi bio právi veszélen 'zitek KAJ 1870, 57; Na veſzélno terpleinye SM 1747, 2; i veſzélni boidite SM 1747, 96
veselnéši -a -e veselejši: Vrêden je on da drügi veszelnêsi dén v'ziva KAJ 1870, 89

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

veseljé -á s veselje: Öröm, veszeljé AIN 1876, 25; Kteri ako je glih dobro veſzeljé leiko mogo meti SM 1747, 28; vtebi vüpajoucſim veſzélje SM 1747, 229; veseljé nad mrzlim blágom AI 1878, 8; niksega veſzelja nejmajo KŠ 1754, 145; ſzkocsilo je od veſzelja to dejte KŠ 1771, 164; Te dén je pun vſzega veſzeljá BKM 1789, 45; Na veſzeljé nyim ſzlü'zi KŠ 1754, 219; I meo bos radoſzt i veſzeljé KŠ 1771, 162; Vsze moje veſzélje vtebi jasz mám BKM 1789, 15; Jaſz mám veſzeljé SŠ 1796, 5; Csi gli dneſz veſzeljé deli BRM 1823, 10; na vesélje vučitela, dostójno vnyô stopi BJ 1886, 4; Ki je ſzmileni, vu veſzeljej KŠ 1771, 476; napunivſi zjejſztyinom i zveſzeljom ſzrczá naſa KŠ 1771, 386; ka vnogokrát ti premárjani z-veszeljov szo sze resili AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vidéjnje tudi vidénje -a s
1. vid: Csi videjnye Hejnya vmeni BKM 1789, 287; Gda mi hênya vidênye BRM 1823, 31; Gda mi hênya ôcs moji vidênye KAJ 1848, 221
2. pogled, razgled: Zgor je lêpo videjnye na okolležéče polé BJ 1886, 34
3. videz: Ne ſzoudite pouleg videjnya KŠ 1771, 289
4. videnje, notranje doživetje: Pelaj vsze k-vidênji Tvoje dike KAJ 1848, 117; na nyihovo videjnye v-Nébo je zasztoupo KM 1783, 52; Gda je vu nébo od nyi ſou, Vſzákim na videjnye BKM 1789, 122; ſtero je i’ na videjnye Ocsé ino Materé odpelao SIZ 1807, 41; Pelaj po nyem vsze sztvorjênye, Bôg, na tvoji csüd vidênye KAJ 1848, 6
5. videnje, prikazen: ino ſze zapecsáti vidénye ino Profétzia SM 1747, 10; Sz. János geto je ſzvojega ſzkrivnoga videjnya knige piſzao KM 1796, 132; nej ſzam bio neveren nebeſzkomi videjnyi KŠ 1771, 422; Kak je pa to videjnye vido, preczi ſzmo iſzkali vo idti vu Maczedonio KŠ 1771, 392; prisle ſzo govorécse, ka ſzo videjnye angyelov vidile KŠ 1771, 256; I tak ſzam vido konye vu videjnyi KŠ 1771, 783; dönok ſou bom na videjnya i na oznanenyá Goſzpodnova KŠ 1771, 550

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vìditi tudi vìdeti -im nedov. in dov.
1. videti, z vidom zaznavati: I iſzkao ga je vidti KŠ 1771, 197; Piszki sze nemorejo scüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; šteroga je po manažeriji viditi AI 1878, 7; Gda vidim nébo TA 1848, 7; Csi vidis gyüncza brata tvojega KŠ 1754, 66; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Atila, gda vidi Pápo KOJ 1848, 4; Vsza vidi, razmi KAJ 1848, 9; naj vsaki vidi ino zná BJ 1886, 4; da mi tebé vidimo SM 1747, 55; gda ga vidimo hüdou csiniti KŠ 1754, 39; geto vidimo, ka ſze godi KŠ 1771, 339; vidimo, kak lejčejo pisani metüli AI 1878, 3; nazvejſztita ſtera csüjeta i vidita KŠ 1771, 35; kai vi zdai vidite SM 1747, 14; Vaſe ocsi ſzo pa blá'zene, kaj vidijo KŠ 1771, 43; nyegove ocsi vidijo TA 1848, 9; Jaſz bodem vidil tvoje licze SM 1747, 32; ka de kákſe znamejnye vido KŠ 1771, 250; nebode vido toga vecs na veke TA 1848, 8; ne bodete me vidili od etecz máo KŠ 1771, 79; i vidoucsi vidili bodete KŠ 1771, 43; nyega vidili bodejo SM 1747, 30; neſzi prſzt tvoj eſzi i vidi roké moje KŠ 1771, 333; ti vidi KŠ 1771, 93; naj ga vidim KŠ 1771, 140; naj nej li ſzamo ti vtemnoſzti godécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; naj ga nišče nebi vido BJ 1886, 8; Gda bi pa tou lüſztvo vidilo KŠ 1771, 28; kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; i Abraháma ſzi vido KŠ 1771, 296; Bogá je niscse nej vido KŠ 1754, 102; vido je ednoga csloveka ſzedécsega KŠ 1771, 28; Okou je nej vidilo KŠ 1754, 142; tam pa edno szrno vido AI 1875, kaz. br. 7; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; csula ino vidila je vsze KAJ 1870, 18; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; i mi ſzmo vidili SM 1747, 19; Goſzpodne, gda ſzmo te vidili lacsnoga KŠ 1771, 86; kako ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i geto ſzo ga vidili, proſzili ſzo ga KŠ 1771, 27; Vidili so ga v boji AI 1878, 6; ár ſzo vidile ocsi moie, tvoie Zvelicſanye SM 1747, 58; Ali ka ſzte vö sli vidit KŠ 1771, 189
2. spoznati, ugotoviti: ako scsés videti koje Bogu drágo SM 1747, 87; Steo bi videti, ſto more prouti náſz BKM 1789, 356; Sztrasno je viditi kak szo tê lidjé zapüscseni AI 1875, kaz. br. 3; Kak vidim nyega diko BKM 1789, 15; vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; vidim zbantüvanoga Boga KM 1796, 7; Vidimo záto, kaj Goszpodin Boug SIZ 1807, 8; Ár vidite pozványe vaſe KŠ 1771, 492; Jaſz ſzám, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Vido bom 'sitek vekvecsni SŠ 1796, 163; ár mi nyega vidili bodemo SM 1747, 32; I vidili bomo, liki jé KŠ 1754, 143; Indasne ſzvécze vid’limo SŠ 1796, 16; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1754, 45; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1771, 13; tak ſzpoznaj ino vidi KŠ 1754, 75; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; vidite, varte ſze od kvaſzá Farizeuſov KŠ 1771, 126; Szküszte i vidite, kak prijaznivi je Goszpôd TA 1848, 26; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1754, 108; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1771, 153; Teda Herodes gda bi vido, kaj je ospotan KŠ 1771, 8; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki KŠ 1771, 534; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva KŠ 1771, 361; Vido szam pri tom deli KOJ 1845, V; Dare je zato ſena vidila kai je dobro jeſzti SM 1747, 6; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 3
3. dočakati, doživeti: Steri ſcsé viditi dobre dni KŠ 1754, 59
4. v medmetni rabi izraža opozorilo, spodbudo: Vidis neimám nikoga SM 1747, 71; vidis, brat, keliko jezero 'Zidovov je vörvajoucsi KŠ 1771, 408; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpoduje BKM 1789, 413; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpodüje SŠ 1796, 133; Ár 'sena ſzvojega mo'sá vis poſtuje SIZ 1807, 54; Vis, nerázumna 'zivina Nevcsini niksega bina KAJ 1848, 293; dobro dête moje, vis, kak nevolen szem jasz KAJ 1870, 8; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 18; vidijo, plemenita goszpoda, to szo moj ocsa KAJ 1870, 54; Vidi, da vecs ne pregrejsi BKM 1789, 220; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30
vìditi se -im se
1. videti se, viden biti: Li vidi ſze, ka je z-Vlaskoga orſzága KŠ 1771, 668; kaksté neznameniti szi sze on bidti vidi KAJ 1848, III; Taksega hipa sze nyemi i edno megnenye dúgo bidti vidi KAJ 1870, 159; Gda ſze oni zvuna tej mouk Vidijo KŠ 1754, 274; da ſze ſzkoro vteliki rázlocsni jezikmi vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Naj ſze ne vidis lidém, ka ſze poſztis KŠ 1771, 19; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; csinijo, naj ſze vidijo od lüdi KŠ 1754, 21; I vidile ſzo ſze pred nyimi, liki zbloudnoſzt KŠ 1771, 254
2. zdeti se: Csi ſze glih nám csáſzi vidi SM 1747, 73; Zbrojávajte piſzma, ár ſze vám tak vidi, ka vu nyih, 'zitek vekivecsni máte KŠ 1754, 4; Csüli ſzte preklinyanye, ka ſze vám vidi KŠ 1771, 150; Ka ſze ti kvárno vidi BKM 1789, 15; geto ſze ti naj neoupacsno ne vidi KŠ 1754, 5b; Ar oni ſzo náſz malo vreimena, kak ſze nyim vidilo, kastigali SM 1747, 30; med sterimi szo sze mi te edne zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII; Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; Tak i vi ſze zvuna vidite lidém pravicsni KŠ 1771, 77
3. ugajati, biti všeč: Tettzeni; dopádnoti, viditi sze KOJ 1833, 175; naj csini kak ſze mi vidi SM 1747, 72; Vzemi me, gda ſze ti vidi Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; Kel’ko ſze vam vidi, jejte ino píte SIZ 1807, 32; tak teda, kak sze komi vidi KOJ 1833, 90; z-jarp tiszto vözememo, stero sze nam vidi AI 1875, kaz. br. 8; Vidilo ſze je i meni zrédom tebi piſzati KŠ 1771, 161; Nej sze je vidilo Sztvoriteli nebeszkomi SIZ 1807, 8; vidilo sze je nyemi pohájati KOJ 1833, IX
vidóuči -a -e
1. videč: djánya grejh? Ov ſze doprneſzé znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva mojega KŠ 1771, 361; Vidoucsi pa to lüſztvo, ſzmilüvao ſze je KŠ 1771, 31; Ona pa vidoucsa, zburkala ſze je KŠ 1771, 163; I vſze lüſztvo vidoucse, ka je vcſinyeno KM 1796, 111; zdobri del vaſi vidoucsi vas 'zitek dicsijo Bogá KŠ 1771, 706; Vidoucsi i’ od pléſzanya vö obrnyeno plecse SIZ 1807, 56
2. viden: ſze je i ſzkázao vidoucſi od nyih KŠ 1754, 112; Szkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; Vſzáksem ſzveſztvi pa more biti Vidoucse zemelſzko dugoványe KŠ 1754, 184; Czérkev je vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; Ne pride vecs doli knám zvidoucſim tálom KŠ 1754, 113; zvidoucsim tálom pa ete Áldov aldüje Pop KMK 1780, 51; darüjes na obládanye vszejh mojih vidoucſih protivnikov KM 1783, 66; je Boug ete ſzvejt zne'zivoucſimi, vidoucſimi i nevidoucſimi ſztvármi napuno KŠ 1754, 93
vidóuči -a -e sam. vidni: da ſzo ſzti nevidoucsi ta vidoucsa vcsinyena KŠ 1771, 690; Ár mi ne glédamo ta vidoucsa KŠ 1771, 536; Ne 'zelej düſa eta vidoucsa BKM 1789, 283
vìdivši tudi vidévši tudi vidévči -a -e ko je videl: Jezus i nikoga nej vidivſi zvün te 'zené ercsé KŠ 1771, 292; Sto vidévſi nyéno 'saloszt KM 1783, 239; Pa rejszan vidévsi Gejza, da sze lüsztvo vösztrejbi KOJ 1848, 10; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſſa da videvsi vaſſa dobra dela, dicsio KŠ 1754, 156; Vidivſi pa zvejzdo, radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 7; Bojdmo záto veſzéli, Vidivsi Bo'za dela BRM 1823, 73; Vidévcsi Jo'zef, ka nyegovo delo zakrito osztána AI 1875, kaz. br. 7
vídeni tudi vídjeni -a -o viden: Ki je videni po vnougi dnévi od onih KŠ 1771, 383; I oni ſzliſavſi ka 'zivé, i viden je bio od nyé KŠ 1771, 155; Videno je, kak ti o Bôg, hodi TA 1848, 53; szunce je nê vecs videno KAJ 1870, 84; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premanyávam KAJ 1870, 6; Tam jeſzte blá'zenſztvo Od ôcs nej vidjeno BRM 1823, 339

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vinéjšnji tudi vünéjšnji -a -e prid. zunanji: Kakda vinejsnye KŠ 1754, 92; Naj ſzi 'zivina od vinejsnyega dela pocſiné KŠ 1754, 26; Vari me od kvára dneſz vinejsnyega BKM 1789, 364; brezi vſze ſzile vinejsnye KŠ 1771, 339; Sinovje ſze vo vr'zejo vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 145; ſzlugo vö vrzte vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 85; csi kaj zvinejsnyim delom poſtujemo KŠ 1754, 9; ſzkazlivoſzti, ſtera ſze li zvüna zprávde vinejsnyim delom bliſcsi KŠ 1771, 743; právde, ſtera ſzamo vinejsnya csinejnya ravnati more KMK 1780, 46; Gde je tá ſzmrt? Vu Vinejsnyi kmiczaj KŠ 1754, 144; nego csi gli ſze vünejsnyi nas cslovik KŠ 1754, 192; Nyihovo notrejsnye i vünejsnye delo KŠ 1754, 92; kama pridem vu vünejsnyi váruſs KM 1790, 22; Ka zapovidáva Notrejsnyo i vünejsnyo csiſztoucso KŠ 1754, 45; vrzte ga vu vünejsnyo kmiczo KŠ 1771, 73; Na vünejsnye gledoucs, c, naj ſzpoznajo KŠ 1754, 197; Meo je te prvi ſator i vünejsnye ſzveſztvo KŠ 1771, 684; vrág, kteri zvünejsnyim ſzküsávanyem miſzli zapelati SM 1747, 42; more dobro delo biti? Zvolnoga ſzrczá, zvünejsnyim tálom KŠ 1754, 80; csi kaj znaſsov vünejsnyov ſzlü'zbov molimo KŠ 1754, 9; Od vünejsnyi rogáti grejhov ſze zdr'zi KŠ 1754, 69; Vünejsnye nepriátele je meo Dávid KM 1796, 6
vinéjšnji -a -e sam. zunanji: Oni ſzo tebi vinejsnyemi, Dávali cséſzt BKM 1789, 83; kak ſze májo oponáſati kvinejsnjim KŠ 1771, 610; naj i to vinejsnye nyihovo csiſzto bode KŠ 1771, 77; ali ni tou nej na vinejsnye gledoucs KŠ 1754, 11a; Ár ka mi je potrejbno i te vinejsnye ſzouditi KŠ 1771, 499

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vísiti -ím nedov.
1. viseti: Cslovik, steri na dreivi viſzi SM 1747, 17; Sztènna tábla na szténi viszi KAJ 1870, 91; doli obernjenov glavov na zádnji nogáj visi AI 1878, 7; Ka je ſzkri'za viſzilo KŠ 1754, 258; na drügoj sztejni szo viszile solszke regule KOJ 1845, 6; pren. naſſa velika nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212
2. biti odvisen: Ar je vſze lüſztvo viſzilo od nyega poſzlüſajoucse KŠ 1771, 238; I viſzim od tébe BKM 1789, 366; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla právda KŠ 1771, 75; bojno z-satanom, od ſtere viſzi ali korouna, ali kaſtiga vekivecsna KM 1783, 196; rejcs Bo'za Zſtere zvelicsanye viſzi BKM 1789, 23; ali edna od te drüge viszi KOJ 1833, 114; Hranênye ne viszi jedino od krvi AIP 1876, br. 3, 6; od tébe viſzimo KŠ 1771, 838; Ár od tébe viſzimo mi BKM 1789, 135; Ár od tébe i mi viszimo KAJ 1848, 313; Vsza, vsza od nyega viszijo KAJ 1848, 13
viséči -a -e viseč: na kri'snom viszécs drejvi KM 1783, 243; ki ſzi na kri'snom drejvi viſzécſi pravo KM 1783, 77; od viszécse zláte pecsati zláti liszt imenüvan KOJ 1848, 35; gda ſzi nyega na kriſi viſzécsega glédala KM 1783, 81; Kak ſzo pa barbaruske vidili viſzécso to ſztvár KŠ 1771, 427

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vkanjǜvanje -a s varanje, goljufanje: I ſzkrbi toga ſzvejta i vkanyüvanye bogáſztva zadavijo to rejcs KŠ 1771, 112; pokedob sze za volo tatbine i vkanyüvanya grejhov godi KOJ 1845, 120; ki te na vkanyüvanye podbádajo KOJ 1845, 52; Kakda ziménom Bo'zim nepoſteno 'zivémo? zvkanyüvanyem KŠ 1754, 17; Vüszta nyegova szo puna z vkanyüvanyem TA 1848, 8; ki ſze veſzelijo vu vkanyüvanyaj KŠ 1771, 720

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vkrádnoti -em dov. ukrasti: Kakda vkrádnemo KŠ 1754, 50; da ga vucseniczke vkrádnejo KŠ 1771, 97; Ne vkradni TF 1715, 16; Ne vkradni SM 1747, 45; nego naj vkrádne i zakole KŠ 1771, 300; kai ſzem nei odneſzal (vkradno) SM 1747, 12; Racsun ti je dati csi ſzi ti kaj v-kradno SŠ 1796, 92; povrnouti moremo onim, od ki ſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; kaj ſzo vucseniczke prisli, ino ſzo ga vkradnoli KŠ 1771, 98; ino ſzo ga vkradnoli KM 1796, 114
vkrádnjeni -a -o ukraden: Z-nase hi'ze blágo vkrádnyeno AIN 1876, 24; Tò vkrádnyeno pa nazáj dati KŠ 1754, 53; Liki edno vkrádnyeno blágo senkas meni AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vkǜpdàti -dènem dov.
1. zbrati: V dobroj letini Bratovcsina nekaj száma vküpdá KOJ 1845, 95
2. poročiti: szo tákso deklino steli z-menom vküpdati AI 1875, br. 2, 7
vkǜpdáni -a -o zbran: szo z vküpdánimi pejnezi to cérkev dozvrsili KOJ (1914), 111

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vkǜpdjáti -dènem dov. zbrati: Na tô szo vernicke 12 jezero rainskih na solszki cil vküpdjáli AIP 1876, br. 10, 8
vkǜp djáti se ~ -dènem se skleniti, odločiti se: Ár ſzo ſze vküp djáli 'Zidovje kaj vö ga vr'zejo ſzpráviſcsa KŠ 1771, 297
vkǜpdjáni -a -o
1. sestavljen: szo szoglászniczke vküp-djáni: cs, cz KOJ 1833, 3; Vküpglaszniczke 2. Vküpdjáni, kak: gy AIN 1876, 6; szo recsi vküpdjáne KOJ 1833, 11; Vu szhájani, ino vküpdjáni recsáj sze tak razdelüjo KOJ 1833, 7
2. sklenjen: Pri sterom vküpdjáne roké máta obá KAJ 1870, 118

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vkǜppobràti -berém dov. zbrati, pobrati: Sztolna ôprava sze vküp more pbrati KAJ 1870, 44; Deca svoja šôlska dugovánja vküppoberéjo BJ 1886, 4; liki rozga vküp je poberéjo KŠ 1771, 316; vküp poberte to drtinye KŠ 1771, 283; Vküp ſzo poubrali záto KŠ 1771, 283; Vküp ſzo záto poubrali KM 1796, 126
vkǜp pobràti se ~ -berém se zbrati se: Gda pa szuncze zhája, vküp sze poberéjo TA 1848, 85
vkǜp pobráni ~ -a ~ -o zbran: peszmi szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vkǜp sklàjeni ~ -a ~ -o prid. zložen, sestavljen: To szo vküpszklajene rêcsih AIN 1876, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vladár -a m vladar: Uralkodó, vladár AIN 1876, 25; Vladár je dühovni kincsov BRM 1823, 8; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; Ali naj sze tô ne zgodih, ovi vladárje jéko paszko májo AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vladarǜvanje -a s vladanje: Abdul i za tô szo ga ti országa velikási od vladarüvanya zgonili AIP 1876, br. 6, 6; Zná bidti, ka sze pod nyagovim vladarüvanyom vnogo pobôgsa AIP 1876, br. 7, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Vlàh -a m
1. Italijan, Roman: Vtom táli ſzo naj prednyejſi Vlahi, ali Taliánje (Itali) KŠ 1771, A5a; Szvoj Evangyeliom je piſzao na proſnyo csi gli Deákom, ali Vlahom KŠ 1771, 102
2. Romun, Vlah: Vu Erdélszkom szo pa Vlahi pod vojvodsztvom Hora prászko delali KOJ 1848, 11; vlasci szamo tô csákajo, naj sze boj razséri AIP 1876, br. 5, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vléčti tudi vléjčti tudi vléjči vlèčem nedov.
1. vleči, s silo povzročati premikanje: Húzni; vlejcsti KOJ 1833, 160; zgrabivſi vlekli ſzo nyidva na placz KŠ 1771, 392; i nej ſzo ga (vlák) vecs mogli vlejcsi od vno'zina rib KŠ 1771, 334; i popadnovſi Pavla vlekli ſzo ga vo z-czérkvi KŠ 1771, 409; pren. Csi je szlejdnya litera krátka a ali e, tiszto more kám v-genitivusi, kám v-ovi casusai vlejcsti KOJ 1833, 22
2. potegovati se, prizadevati si: Borits sze rejszan prime za vogerszko koróno vlejcsti KOJ 1848, 27; kak me tejlo vlecsé na hüdo po'selejnye KM 1783, 122; Za ſzebov 'zaloſzt vlecsé BKM 1789, 280; Moja szlaboſzt me vlecsé BRM 1823, 9; vlejcſi, moje ſzrczé ktebi KŠ 1754, 226; Vlêczi mi ſzrdcze k-ſzebi BRM 1823, 463; Vlêczi me od szvêta k-szebi KAJ 1848, 172; Vezniki, Szamosztojécsi ne vlecséjo za szebom drügoga veznika AIN 1876, 66; vſze bom za ſzebom vlejkao KŠ 1771, 308; nego csi ga bode Ocsa, ki je mené poſzlao, vlejkao KŠ 1771, 285; Tak ſzi me i ti kszebi vlejko BKM 1789, 416; Szrcé Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Ako me je Te ſzvejt, od Bogá vlejko SŠ 1796, 135; Oni, ki szo z-kraliczov vlekli KOJ 1848, 54; Kſzebi vlejcſi té dén BKM 1789, 21; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Kaje k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; i nyé, liki vlicsé po na dobrouto Bo'zo KŠ 1771, 433; oſpotávczov, ki bodo vu dvojnoſzt vlekli KŠ 1771, 716; Ocsa moj, vlejczi i mené k-tebi KM 1783, 219
vléčti se tudi vléjčti se tudi vléjči se vlèčem se
1. vleči se, premikati se: ktebi ſze vlecsé ino pridrü'zi KŠ 1754, 227
2. trajati: Do protoletja de sze tô tak vleklo AIP 1876, br. 2, 6
vlečéči tudi vličéči tudi vlečévči -a -e vlekoč: sli bodo vlecsécsi vlêko szemena TA 1848, 107; Saulus, vlicsécsi mo'zé i 'zene KŠ 1771, 364; edno szrno sztrêlo i tô velikom vehéri domo vlecsévcsi, 'zeni eto pravo AI 1875, kaz. br. 7
vlèčeni -a -o vlečen: popádjeni od poganov, vlecseni po braſzklavoj zemli KŠ 1771, 101; Evangyeliſta ſz. Marko po braſzklavoj czeſzti Vlecseni BKM 1789, 329; pren. szo sze nej dopádnile nike sztáre, po lüsarszkom vlecsene peszmi KOJ 1845, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vmorjenjé -á s umor: Tou vmorjenyé sze je tecsasz zgoudilo KOJ 1848, 61; Ka prepovidáva? Vmorjenyé KŠ 1754, 35; ka nyénomi szini za vmorjenyé celjenszkoga Grofa Vouriha nikaj nedene KOJ 1848, 61; pren. Tak bi escse to bláſzenſztva 'zelênye Grátalo ſzrdcza nasega vmorjenyé BRM 1823, 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vnèsti vnesém dov.
1. odnesti: Ragadni; vneszti KOJ 1833, 169; Ali kakda more ſto i poſzoudo nyegovo vneſzti KŠ 1771, 40; pride ſatan i vneſzé to rejcs KŠ 1771, 112; pren. králeſztvo nebeſzko ſzilo trpi, i ti ſzilni je vneſzéjo KŠ 1771, 36; tvojo grejsno düso, ino jo vneszéjo vu vouzo peklénszko KM 1783, 207; Me Csesztô na grêh vneszéjo KAJ 1848, 149; Da nevneszéjo kak oroszlán, düse moje TA 1848, 6; Sto bi mi nebéſza vneſzao KŠ 1754, 262; Sto bi mi nebéſza vneszo BKM 1789, 309; da nebi szmrt Gejzo II. Vneszla KOJ 1848, 29; Düjh Goſzpodnov je vneſzao Filipa KŠ 1771, 367; Med tem je szmrt Leopolda I. vneszla KOJ (1914), 146
2. ugrabiti: nasega Goſzpodára csér ſtero ſzte nam poſzili vneſzli SIZ 1807, 42; Kraliczo szo pa csemérje tak vneszli KOJ 1848, 54
vnèsti se vnesém se
1. biti odnesen, dvignjen: da ſze cslovik zdühom i ſztejlom tá vneſzé KŠ 1771, 440; Potom mi 'zivoucsi kcsaſzi ſze 'znyimi vneſzémo vu obláke KŠ 1771, 621; Kakti liszt od vetra ſze vneſzo hitro tá BKM 1789, 418
2. biti ugrabljen: Gda bi ſze pa vneſzla ládja KŠ 1771, 424
vnèšeni -a -o
1. odnesen: ali je pa zvün tejla bio vneſenoga notri do trétye nébe KŠ 1771, 550; Oh keliko ji je ovo noucs na ſzoudbo pred tvoj ſzodczki ſztolecz vneſſeni KM 1783, 5
2. ugrabljen: naj bi po példi z-ſzilov vneſſene ovcſicze obouji grejh nyemi na oucſi vrgao KM 1796, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vodìti vòdim nedov.
1. voditi, delati, da kdo kam pride: jeli more ſzlejpi ſzlejpoga voditi KŠ 1771, 185; Csi tebé prav scsé voditi KAJ 1870, 7; konyom czejli nyihov trüp vodimo KŠ 1771, 750; Te témni je nêmeo, ki bi ga vodo KAJ 1870, 37; Kmeſzti ſzo ga odali, Zvézanoga vodili BKM 1789, 71; Szlejpi pa Szlejpoga csi bode vodo KŠ 1771, 50
2. delati, da kdo ravna v skladu z moralnimi načeli: jaſz te hocsem zmoimi ocsmi voditi SM 1747, 96; Ki sze Jezusa dr'zi, I od nyega voditi dá KAJ 1848, 221; i na ſztezai nyega vodis SM 1747, 85; Bláj'zen je koga ti vodis BKM 1789, 331; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ſzvoje lüſztvo, nyé vodi KŠ 1754, 105; Tvega Düha, Ki náſz vodi BKM 1789, 125; recsi, da med nyimi edna to drügo kakti vodi KOJ 1833, 114; vodi mene utvoioi praviczi ABC 1725, A7b; Vodi me vu tvoioi praviczi SM 1747, 93; Vodi me vu iſztini tvojoj KŠ 1754, 157; tak ravnaj i vodi ſzrczá naſa KŠ 1771, 833; Goszpodne vodi me vu praviczi tvojoj TA 1848, 5; Ti me vodi z-dühom szinovne bojazni KAJ 1870, 5; nego kaibi druge na práve vöre pout vodili TF 1715, 7; On nász bode vodo do szmrti TA 1848, 39
vodìti se vòdim se voditi se: Ár kikoli ſze od Düha Bo'zega vodijo KŠ 1771, 464; Od nyega bom ſze vodo BKM 1789, 163
vòdjeni -a -o voden: Z-ocsinszkim tálom szem od tébe vodjen KAJ 1848, 257

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vö̀ ìti tudi vö̀ ìdti ~ ìdem nedov.
1. iti ven, oditi: preczi ſzmo iſzkali vö idti vu Maczedonio KŠ 1771, 392; Či je tebi vöidti potrêbno BJ 1886, 5; Eto pokolejnye nejde vö KŠ 1771, 37; i tam oſztante, dokecs vö idete KŠ 1771, 32; Ovo, vu püscsini je, nejdite vö KŠ 1754, 12a; nejdte vö KŠ 1771, 81; Záto vöidite od nyih KŠ 1771, 539; ne bos vö ſou odnut KŠ 1771, 15; vö bodo sli angyelje KŠ 1771, 46; Gda bi pa vö sla zvodé KŠ 1771, 367; gda ſzam vö ſou od Maczedonie KŠ 1771, 600; vö je ſou ſzejács ſzejat KŠ 1771, 111; ſtero je vö slo vu Grcsko zemlo KŠ 1771, 554; z-tejh varov szo vösli na zverjádisztrelbo KOJ 1848, 6; pren. Z-korenyá ide vö szteblo KAJ 1870, 15; Trombönte gláſz bode vö ſou KŠ 1754, 271
2. končevati se: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51; Vu nomeni, steri z-globokoglásznimi literami vöidejo KOJ 1833, 43
vö̀idóuči -a -e gredoč ven: vöidoucsi Jezus zhi'ze, ſzeo ſzi je KŠ 1771, 42; i on vö idoucſi vu vſza kre Jordána bodoucsa dr'sánya KM 1796, 93; Onedva pa vöidoucsa, razgláſzila ſzta ga KŠ 1771, 30; Farizeuske vöidoucsi KŠ 1771, 38; pren. Z-grozov sze zglédne Z-szvêta vöidôcs KAJ 1848, 4
vö̀idóuči -a -e sam. izhajajojoči: osſzkruni csloveka, nego to vö idoucse zvüſzt KŠ 1771, 50; negao ta vöidoucsa od nyega KŠ 1771, 123
vö̀ idévši ~ -a ~ -e ko je šel ven: I vö idévſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vojskǜvanje -a s vojskovanje, bojevanje: ſtero ſze toga ſztároga pozoja vojszküvanye zové KŠ 1771, 441; pren. Prouti tejli mocsno je vojſzküvanye SŠ 1796, 129; Rosjé vojſzküvanya naſſega je nej telovno KŠ 1754, 161; Neg’ da ti dás mené Na to britko vojſzküvanye BKM 1789, 68; Düh tvoj naj me pobüdjáva Na sztálno vojszküvanye KAJ 1848, 19; Bôg, ki vcsi prszte moje na vojszküvanye TA 1848, 116; Bojdi veren v-vojſzküvanyi BKM 1789, 256; Zvüna vojſzküvanya, znoutra pa ſztráhi KŠ 1771, 540

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vòla tudi vòlja -e ž
1. volja: a ni ſze nyemi vola neſzpuni TF 1715, 47; Boidi volja Tvoja TF 1715, 28; Boidi vollya tvoia ABC 1725, A4b; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; Boidi volja tvoja SM 1747, 43; Vola mrtva vgrejhi KŠ 1754, 124; bojdi vola tvoja KŠ 1771, 206; naj ſze po meni ſzpunyáva tvoja Bo'sánszka vola KM 1783, 2; Szrczé, mislejnye, i vola Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Li ta Tvoja dobra vola BRM 1823, 9; ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; pouleg voule Bogá Nebeſzkoga TF 1715, 12; pouleg nyegove ſzvéte volje ſivé TF 1715, 10; poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; náſz vo oſzloubodo pouleg voule Bo'ze KŠ 1754, 118; ne ſzpádne na zemlo brezi voule Ocsé KŠ 1771, 33; ravnaj pouleg tvoje ſz. voule KM 1783, 5; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Stvári od svoje vole se giblejo AI 1878, 4; volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze KŠ 1754, 127; Szo vsza, i voli nyegvoj podlo'zna KAJ 1848, 8; Vnyega voulo ſze ſcsém zroucsiti SM 1747, 72; Tebi darüjem volo mojo KM 1783, 5; Dokecs more ſzpuniti, Szvojega Ocsé volo BKM 1789, 12; Ocsé volo szpuni BRM 1823, 10; da bi szkoro volo meo oditi KOJ 1848, 4; Bog vu voli, i vſzem SM 1747, 33; V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; blaſenſztva, steroga ſzem ſzpravil zvoljom ocza mega SM 1747, 83; i vſzej voulov je zracsúnani med ti edenájſzet Apoſtolov KŠ 1771, 343; jáko ſze tak protivi z-voulov, ki ſze ne paſcsi povéksávati KM 1796, 5
2. v zvezah: po volji po želji, na ljubo: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268; Tebé zadovoli, krühom po vouli BKM 1789, 357; i meni je nikaj nje po vouli KM 1790, 46; Ár je düsi po vôli hodo TA 1848, 40; Li tô njemi je po vôli KAJ 1870, 9; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8;
za voljo zavoljo, zaradi: za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; ino za nyihovo voljo da nám nezadersi TF 1715, 29; za vollo moih nepriatelov ABC 1725, A7b; deite za nasso vollyo poſztano ABC 1725, A6b; ti meni za nyega volio miloſztiv SM 1747, 60; za voljo grehov moi SM 1747, 38; i za nyih volo tou'ziti KŠ 1754, 118; I bodete odürni vſzeim za mojega imén volo KŠ 1771, 33; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; od stere je szpêvao za volo rêcsi Kúsa TA 1848, 6; Eden gospod je za volo küšávanje péske pámeti, od potüvo AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vòlnost -i ž voljnost, naklonjenost: Jezus, Ocsé dobra volnoſzt BRM 1823, 56; ka sze tô od vszákoga naprêplacsnika “Prijátel”-a zvolnosztjov gorivzeme AI 1875, br. 4, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vö̀olǘpani -a -o prid. izkopan: kôla, na steri sze to vöolüpano kaménye vozi KAJ 1870, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vö̀potégnoti -em dov. potegniti, izvleči: vö vtégnovſi rokou vo potégne mecs KŠ 1771, 90; On vö potégne nogé moje z mre'ze TA 1848, 19; to prvo ribo vö potégni KŠ 1771, 57; Ti ſzi mené zmoje materé utrobe vö potégno KŠ 1754, 242; tak je potom ſztè ſzmoutnoſzti vö potégno dén KŠ 1754, 93; Simon, majoucsi mecs vo ga je potégno KŠ 1771, 325; Gda jo je vö potégno KM 1790, 38; vö me je potégno z veliki vôd TA 1848, 11; Ali komaj Lajos peté vöpotégne KOJ 1848, 46; ovczo, i csi bi ſzpádnola v Szobotto vu jamo, jelijo ne popádne, i ne potégne vö preczi v Szobotto KŠ 1771, 38
vö̀potégnoti se -em se potegniti se, izvleči se: Tá sze je vöpotégnola z-kosára KAJ 1870, 100
vö̀ potégnovši ~ -a ~ -e ko je potegnil, izvlekel: varivács vö potégnovſi mecs KŠ 1771, 393; vö jo potégnovſi ribicske na brejg KŠ 1771, 46
vö̀potégnjeni -a -o tudi vö̀ potégnjeni ~ -a ~ -o potegnjen, izvlečen: na drugi dén je vö potégnyeni ſz-te jame KM 1796, 81; ka te drügi obecso, ka országa vójznyena kôla po cajti vöpotégnyena bodo AI 1875, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vö̀povèdati -povém dov.
1. izreči, izgovoriti: more tak csiszto vöpovedati KOJ 1833, 8; vſzáko rejcs csiſzto vö povej BKM 1789, 7b; Gda je záto Goſzpoud eta vö povedao, gori je vzéti KŠ 1771, 156
2. povedati, izpovedati: csi je ſto ſteo vö povedati KŠ 1771, 487; vö povejm ſzkrita KŠ 1771, 45; Vöpovêm nazveszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3; piszmo, v-sterom vöpovejo, ka nescso csüti AIP 1876, br. 5, 2; nikomi vö ne povej, ka ſzi mi eta nazvejſzto KŠ 1771, 415; Komaj je tou vö povedao KM 1790, 20
3. izpovedati, izjaviti: ki de kaj proti meo, tô v-szedsztvi vöpovê AI 1875, kaz. br. 2; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; je zapovedao pri tom osztati, ka ona vöpovej KOJ 1833, 78; ruszki caszar vöpovedo, ka on boj zacsne AIP 1876, br. 12, 3
4. izraziti: dugoványa z-verbumom vöpovejmo KOJ 1833, 58; lasztivnoszti vöpovêmo AIN 1876, 29
vö̀povèdati se -povém se izgovoriti se: vszákim vüszt odpiranyem sze edna -edna szillaba vöpové AIN 1876, 8
vö̀povédani -a -o
1. izrečen, izgovorjen: Jasz vöpovêdani govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 7; V-Goripiszi je vöpovêdano obecsanye dokoncsati dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; vszáka zemla sze pôleg vöpovêdanoga násztopa gorivzeme AI 1875, br. 2, 4
2. razglašen, določen: dugoványi za navküpne szo vöpovêdani AI 1875, br. 1, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vö̀ preminóuti ~ -ém dov. umreti: Naj, gda vö preminém ſzvejta BKM 1789, 202; I z-'zivim vüpanyem z-szvêta vöpreminém KAJ 1870, 5; Kak vö ſzvejta preminés, Zangyelmi bodes vnebéſzi BKM 1789, 15; Gda pa vö preminés, dáj ſze To korouna SIZ 1807, 39; Doklam vszi vö preminémo BKM 1789, 380; Vſzi verni, ſteri vö preminéjo KŠ 1754, 143; niſteri pa, ka je v-Bithynii 73. leta vö premino KŠ 1771, 158; Csi nasi lübléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8
vö̀ preminóuči ~ -a ~ -e umrli, rajni: vſterom ſzo ti vu právoj vori vö preminoucſi ſzvéczi KŠ 1754, 159
vö̀ preminóuči ~ -a ~ -e sam. umrli, rajni: Szvéti je 'ze práh tam pocsivajôcsi Vöpreminôcsi KAJ 1848, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vóuski tudi vóski -a -o prid. ozek, ki ima majhno razsežnost glede na širino: Keskeny, vôszki -a -o AIN 1876, 12; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; Škorpion má voski zádnji tao AI 1878, 39; pren. Ar teſzna ſzo vráta i voſzka je pout KŠ 1754, 143; i vouſzka je ta pout KŠ 1771, 22; ſteri to vouſzko pout nájdejo, ſtera na 'zitek pela KŠ 1754, 11b; bomo nazháj poglednoli na eto zdaj escse vôszko ali szledi sürko pôt AI 1875, kaz. br. 1; Ino po toj vouſzkoj czeſzti Li nyega naſzledüje BKM 1789, 258; Nej ſzte vouſzki vnami KŠ 1771, 539
voskéjši -a -e ožji: prileti k-csele potoki, steroga nema csasza dugo preglejüvati, gde bi bio voszkejsi KOJ 1848, 74; ta znotrejsnya [soba] pa malo voszkejsa KOJ 1845, 38; Protesztantje szo zaglüsali za razproztrejnye na voszkejse prirezanih sloboscsin KOJ 1848, 108
nájvoskéjši -a -e najožji: Jeszo kôla cêle, pô- i strttálne mere Tá ova szo jáko sürka, eta pa najvoszkêsa KAJ 1870, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vö̀ vr̀čti tudi vö̀ vr̀či ~ vr̀žem dov. izvreči, vreči ven: Zakaj tákse trbej vo vrcſi KŠ 1754, 195; i zdaj náj ſzkrivoma ſcséjo vö vrcsi KŠ 1771, 394; zakaj ſzmo ga mi nej mogli vö vrcsti KŠ 1771, 57; ne vr'zem ga vö KŠ 1771, 285; csi náſz vö vr'zes KŠ 1771, 27; bogáſztvo pou'zro, vö je vr'ze KŠ 1754, 51; I vütro vö vr'ze dvá 'zukavcza KŠ 1771, 204; zbije jo ino, na gnoj vr'se KOJ 1845, 89; grejsnike ſz.-Krſztsánſzkoga ſzpráviscsa vö vr'zejo KŠ 1754, 194; i vö vr'zejo imé vaſe KŠ 1771, 184; vr'zi vö prvo trám zoká tvojega KŠ 1771, 21; ſzlugo vö vrzte KŠ 1771, 85; naj vö vr'zem trouho zoká tvojega KŠ 1771, 21; i vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; gda je 'ſe odnet vö vrgao Jebuzeuſſe KM 1796, 61; i vö ſzo ga vrgli zvinograda KŠ 1771, 70
vö̀ vr̀čti se ~ vr̀žem se
1. izvreči se, izločiti se: vcsrejvo ide, i vu ocsiſcsávniczo ſze vö vr'ze KŠ 1771, 51; Eta dácsa sze za toga zroka vövr'ze AI 1875, br. 2, 6; gda ſze zetakſega ſafarſztva vö vr'zemo KŠ 1771, 836; Szinovje etoga králeſztva ſze vö vr'zejo vi vinejsnyo kmiczo KŠ 1754, 145; Szinovje etoga králeſztva ſze vö vr'zejo vi vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 25; da bi ſze zſzpráviſcsa vö ne vrgli KŠ 1771, 309
2. določiti: sze navküpni sztroski vövr'zejo AI 1875, br. 1, 1
vö̀ vr̀ženi ~ -a ~ -o izvržen, izločen: Znám gda bom vö vr'zeni z-ſafarſztva KŠ 1771, 224; Na tébe szem vövr'zen z-utrobe materé moje TA 1848, 12; zakaj je szrabliva ovcza vövr'sena z-pajdástva KOJ 1845, 94; Gda bi pa vö vr'zeno bilou to lüſztvo KŠ 1771, 30; i veli toga vö vr'zenoga po pokouri nazáj vzéti KŠ 1771, 527; nám z-Paradi'soma vövr'senim haszniti nakano KOJ 1833, IX; i vo ſzta vr'sena z-lejpoga Paradi'soma KM 1796, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vö̀zlǘčati -am dov. izvreči, izmetati: Z cérkvij szo denok nej szmeli kejpove vözlücsati KOJ (1914), 135; drügi dén ſzo to lagojejso náklado vö zlücsali KŠ 1771, 425
vö̀zlǘčani -a -o izmetan, izvržen: Z-Cérkvi szo vözlücsani oltárje KOJ 1845, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vö̀zmenìti -ím dov. menjati, zamenjati: Ka pa tvoje csiszto szlüsanye bi vözmêno z-glühosztjov KAJ 1870, 78
vö̀zmènjeni -a -o menjan, zamenjan: tam, gde za tô zemla vözmenjena AIP 1876, br. 10, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vréden tudi vréiden tudi vréjden -dna -o prid.
1. vreden, ki ima dobre, pozitivne lastnosti: neije ſztanovito vreiden, kaibiſze med kerſchánſztvo racſunao TF 1715, 48; ſzáda i poſeleinya vreidni bil SM 1747, 6; nej je mené vrejden KŠ 1771, 34; Dika ti bojdi, Arſzi, Jezus, vrejden toga BKM 1789, 92; nebode on vrejden neb. Domovine KOJ 1833, X; Szpomina vreden je grof Nádasdi KOJ (1914), 152; je zagviſno tosbé vreidna ta reics TF 1715; Stera ſztvár Bo'sa je náj bole ſzpominanya vrejdna KMK 1780, 10; Iména i hvále je vrêdna ſzkrb BRM 1823, IV; toliko szam jesz tebi vrêdna AI 1875, kaz. br. 7; Csi je na lübézen vrêdna AIN 1876, 15; greisnike zval na vredno Diko SM 1747, 67; hvále je vrêdno i tô BRM 1823, IV; Bogme szi mi hvále vrêdno, perce KAJ 1870, 7; Ar csi ſzam kriv i vrejdnoga ſzmrti ſzam kaj vcsino KŠ 1771, 419; kaj me vcsinis vrejdnoga KŠ 1754, 258; Almosa kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; Tak sta vrejdna, naj tej nyidva lübijo BJ 1886, 10; Árſzmo mi toga a ni ednoga nei vreidni TF 1715, 29; da vrejdni bodemo vujti KŠ 1754, 113; Ki pa bodo vrejdni preſtimani KŠ 1771, 240; hvále vrejdni, ki ſzo je vtom jeziki nigda vküp ſzprávlali BKM 1789, 2; ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Náj bole ſzpominynya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári KMK 1780, 9
2. upravičen, primeren: bin má, za ſteroga volo je vrejden káranya KŠ 1754, 56; ino zvreidnim tálom kaſtigo zaſzlüſimo TF 1715, 29; pogibeli, ſtera bi zvrejdnim tálom na náſz prisla KŠ 1754, 223; liki ſze je kurvinſzke ru'znoſzti ſtala zvrejdnim tálom zvalou KŠ 1771, 487
3. ki ima določeno ceno: hi'za, csi pa ne bode vrejdna KŠ 1771, 32; blágo, edne Roké pejſzka vrejdno KŠ 1754, 264

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vsadìti -ím dov. vsaditi, narediti, da se kaj globlje, trajneje ustali v kom: Vſzádi trplivoſzt po tvem Düjhi vméne BKM 1789, 313; Deſzétero zapouvid jo je vſzrczé csloveka vſzádo KŠ 1754, 7; vſzákſe vſzajenyé, ſtero je nej vſzádo Ocsa moj KŠ 1771, 50
vsadìti se -ím se vsaditi se: vtrgni ſze vö ſzkorenyom i vſzádi ſze na mourji KŠ 1771, 228
vsádjeni tudi vsàjeni -a -o vsajen, posajen: On je kako edno dreivo vſzadjeno poleg vodenoga potoka SM 1747, 25; pren. vkrotkoſzti primte to vſzajeno rejcs KŠ 1771, 746

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vtr̀gnoti tudi vtèrgnoti -em dov.
1. iztrgati, uničiti: i vtrgne to poſzejano rejcs vſzrczé nyegovo KŠ 1771, 43
2. odtrgati, ločiti: je on ſteo mené Vtrgnoti od tébe KŠ 1754, 249; ni ſzmert od Jesusa me ne vtrgne SM 1747, 77; i niscse je ne vtrgne zmoje roké KŠ 1754, 144; vász Ni nikse ſztiszkávanye Ne vtrgne od nyega BKM 1789, 11; Szrczé je od méne vtrgno KM 1783, 253; i priſztoupivſi vtrgnoli ſzo ga i pelali ſzo ga vu tanács KŠ 1771, 358
3. zlomiti: ſinyek ſzi je vtrgno KM 1796, 51
vtr̀gnoti se -em se odtrgati se, ločiti se: nacsi vtrgne ſze záplata nouva od ſztároga KŠ 1771, 108; vtrgni ſze vö ſzkorenyom KŠ 1771, 228; Da ſze od méne ne vtrgni BKM 1789, 66; I on ſze je vtrgno od nyih KŠ 1771, 247
vtr̀gnjeni -a -o utrgan, odtrgan: na deſzkáj, ki pa na kákſem táli od ládje vtrgnyenom KŠ 1771, 427

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vzéti vzèmem dov.
1. vzeti, narediti, da pride kaj h komu ali kam: nej je dobro vzéti krüh deczé KŠ 1771, 51; nego more krájdo v-rôke vzéti AI 1875, kaz. br. 6; i nyegove (knige) naprej vzemem BKM 1789, 8b; da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1870, 7; knige vzemem BJ 1886, 6; i vzeme ſzebom ſzedem drügi dühouv KŠ 1771, 41; Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Pri polskom deli nyemi telikájše vnogo haska vzememo BJ 1886, 14; Vzemi me Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; vzemi tvojo poſztelo KŠ 1771, 28; i vzemi vsza eta od méne KM 1783, 5; náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vzemi me med verne tvoje BRM 1823, 5; Vzemite ino jeite SM 1747, 40; vzemte, jejte KŠ 1771, 89; naj vzeme brat nyegov 'zeno nyegovo KŠ 1771, 74; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo KŠ 1771, 508; ka bi kaj vzéo zhi'ze ſzvoje KŠ 1771, 80; kaibi naſſega blisnyega ſene nevzéli TF 1715, 17; kaibi ſzlejpi pogléd vzéli SM 1747, 11; 'zeno ſzam ſzi vzéo KŠ 1771, 220; kaj ſzi ti vzéo ta dobra tvoja v'zitki tvojem KŠ 1771, 227; vzeuje vrouke krüh TF 1715; je vzéo i pehár KŠ 1754, 203; je priſao potop i vzéo je vſze KŠ 1771, 82; Vzéo je na ſze cslovecse tejlo BKM 1789, 45; Ki ſze je ponizo da Je na ſzé vzéo Ádama BKM 1789, 14; Ké je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vnougi dobrout, ſtere je od nyih vzéo KM 1790, 58; Zaszpáno dête na nárocsa vzéla AI 1875, kaz. br. 7; Hvála za dari, ké ſzmo od nyega vzéli SM 1747, 8; Csi ſzmo to dobro od Bogá vzéli KŠ 1754, 179; zobſztom ſzte vzéli KŠ 1771, 32; vzéli ſzo tejlo nyegovo KŠ 1771, 48; ſtere ſzo vzéle lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 83; vu dományi oupraviczaj nyemi lejhko haſzek vzéli KM 1790, 58; pren. ſzvoi kris na ſze vzéti SM 1747, 29; i vzemem ſzrczé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; i kris ſzvoih na ſzébe vzeme SM 1747, 29
2. dobiti, sprejeti kaj duševnega ali duhovnega: nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Racsun scsé vzéti Goſzpodin Boug od lüdi SŠ 1796, 27; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzéti more SIZ 1807, 9; Kristussa kſzebi vzemem SM 1747, 49; Vzemes ono blá'sensztvo KM 1783, 218; têm le'zê vzemes môcs nad nyim KAJ 1870, 91; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; i nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; K-ſzebi vzeme Kriſztus naſe düſe SŠ 1796, 8; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; Bôg, ki v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; vsze ono szpráviscse v-tanácsivanye vzeme AI 1875, 2; i mi tak ſzvétoga Düha vzememo SM 1747, 17; nyegovo rejcs po pozványi gori vzememo KŠ 1754, 126; 'Sitka ürocsino vzememo SŠ 1796, 45; Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; Szmrtjom hüd’ konecz vzemete BKM 1789, 270; Vucſitelje, ſteri vrouke ne vzemo nei kaibi tolmacſili návuk vöre TF 1715, 5; Csi nam vzemejo Postejnye SM 1747, 80; kaj odpüscsanye grejhov vzemejo KŠ 1754, 79; gda csüjejo to rejcs, preczi jo zradoſztyom vzemejo KŠ 1771, 112; Vzemmo dobri, vzemmo hüdi ovo ſzvesztvo KM 1783, 63; Tam vecſno radoſzt vzemejo BKM 1789, 126; Jezuſa ki v-ſzrczé vzemo SŠ 1796, 37; právde-podsztavo tüdi vtanácsivanye vzemejo AI 1875, kaz. br. 2; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; zaman ne vzemi vu tvoia vüszta ABC 1725, A4a; Vzemi k ſzebi mo düſo SM 1747, 71; Lejpi poklon vzemi BKM 1789, 17; vzemi tak za kincs té zahválnoszt KAJ 1848, 6; vſze na bougsi ſztrán vzemimo KŠ 1754, 54; Vzemmo tou dobrouto BKM 1789, 105; Priliko od vnougi mrtvi ſzi vzemimo BKM 1789, 405; Vzemte ſzvétoga Dühá TF 1715, 34; lebko zvelicsanya vzemte KŠ 1754, 63; ni nikaj 'znyé ne vzemte KŠ 1754, 157; vzemite Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 194; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; Naj ne vzemes najem hüdi KŠ 1754, 257; nai vi obecsanye vzemete SM 1747, 27; naj vzemejo odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 76; biu Kriſztus je, Sto bi mi nyega vzéo KŠ 1754, 262; naj bi eto tesko delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV; dabi ſzinovcſino vzéli KŠ 1754, 115; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Od tébe kaj ſzem vzél, na dobro mi naj bo BKM 1789, 367; kai ſzi prekleſztvo moje na tébe vzél SM 1747, 52; On je grehouv naſſih plácſo na ſzé vzél SM 1747, 12; ino je vzél Oblübo ſzvétoga Duhá SM 1747, 14; Kákse zapouvidi je vzéo Abrahám od Bouga KM 1796, 17; rúszki boj za Czaszara 'sáloszten konecz je vzéo KOJ 1848, 119; kâ je delo konec vzelô KAJ 1870, 133; Krisztus je Vzéo nájem za sztálno vernoszt KAJ 1848, 120; I mi ſzmo vſzi 'znyegove punoſzti vzéli KŠ 1771, 265; dára, ſteroga ſzo Apoſtolje z-Nebéſz vzéli KM 1796, 117
3. zavesti se, vedeti, opaziti: ino nai vpamet vzeme, jelie on eſche natom ſzveiti TF 1715, 43; Reics Bosjo ſzlisſimo, napametjo vzemo SM 1747, 81; trám pa vu tvojem ouki na pamet ne vzemes KŠ 1771, 21; Ka more na pamet vzéti od Adjectivumov KOJ 1833, 29; stero vſzáki lehko na pamet vzeme BRM 1823, II
vzéti se vzèmem se
1. vzeti se: se velki hasek vzeme njénoj (gos) pérji AI 1878, 24; naj ſze po etom betégi na pout etoga ſzvejta vzemem KŠ 1754, 242; Vſzáko ſztvorjenyé Bo'ze ſze naj zhválo dávanyem vzeme KŠ 1754, 168; pren. Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47
2. oditi, zbežati: Jezus vzéo ſze je z-Galilee KŠ 1771, 61; vö idoucsi na pout ſzmo ſze vzéli KŠ 1771, 407; Tou vidévſi Filiſzteuske, na pobejg ſzo ſze vzéli KM 1796, 57
3. zavesti se: I Peter ſze na pamet vzeme i ercsé KŠ 1771, 379; Na pamet ſze vzemo SM 1747, 81; Gori ſze 'se z-büdi, na-pamet ſze vzemi SŠ 1796, 10
vzémši tudi vzemévši -a -e ko je vzel: Pri toga (preminoučega vrejmena) naprávlanyi, za fundamentum vzémsi trétyo jedinszko persóno KOJ 1833, 84; Poszlavcov-kucsa na prêpolo'zeno podsztavo vtanácsivanye vzemévsi AI 1875, kaz. br. 2
vzévši -a -e ko je vzel: formo ſzlü'zbeno na ſzé vzévſi KŠ 1754, 106; i vzévſi ti pét lejbov krüha, hválo je dáo KŠ 1771, 48; gvant mi je gotovi, Na ſzébe ga vzévsi, hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; Szlovenſzke Gmaine, i na pamet vzévsi, kaj one knige potrebüjejo BRM 1823, IV
vzéti -a -o
1. vzet: ki je od váſz vu nébo vzéti KŠ 1771, 342; je okouli vzéti od vojſzké KŠ 1771, 242; Jezus je vzéti vnébo BKM 1789, 110; ſzmrt ino obláſzt vzéta Vrági BKM 1789, 46; je on gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; Hválna peszem za vzéto obládnoszt TA 1848, 7; tejlo ino ſz. krv navküp vzéto jejmo KŠ 1754, 205
2. ustvarjen: vu zemlo, z-ſtere je vzéti KM 1796, 7; cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; Z-Zemlé ſzmo vzéti BKM 1789, 355
3. upoštevan: Eto je v-pamet vzéto od táksi AI 1875, br. 1, 2; ono dugoványe nede v-právdo vzéto AI 1875, kaz. br. 2; záto, ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertük vzéte BKM 1789, 2b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zábiti -im dov. pozabiti: Ne zábi toga ni eden BKM 1789, 431; Nyeg’va ſzam kotriga, zábiti me nescse SŠ 1796, 59; Tô nigdar nezábi KAJ 1870, 50; Zábta tak pojbára, Ocsa ino mati KAJ 1870, 90; Vidli bodo ga i oni takáj, ki ſzo ga zabili BKM 1789, 445
zábiti se -im se spozabiti se: Sztébe ſze zábiti nemrem BKM 1789, 324; Ár ſze je bole nigdár nej roditi, Liki 'snyegova dobra ſze zábiti SŠ 1796, 50
zábleni -a -o pozabljen: Od lüdi osztávleno, 'Zédno, lacsno, zábleno KAJ 1870, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zablóditi tudi zablóuditi -im dov. zabloditi, zaiti: Ovcé májo dobre ovcsárnice, vu stere sze notrizapréjo, da szemta neidejo i nezablôdijo KAJ 1870, 139; Kak nezablôdite med telko potami KAJ 1870, 26; i zabloudila bi li edna (ovcza) 'znyih KŠ 1771, 59; Zabloudo ſzam kak blodécsa ovcſicza KM 1783, 164; pren. teda od Boſjega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3; csi ſto med vami zabloudi od iſztine KŠ 1771, 754; Ki ſzo okoli iſztine zabloudili od czila govorécsi KŠ 1771, 649
zablòdjeni tudi zablóudjeni tudi zablóudnjeni -a -o zablodel, zašel, izgubljen: Ovo jaſz tvoja neſzrecsna zablodjena ovcſicza KŠ 1754, 229; Nej li ſzam jaſz edna, Od devétdeſzét devéte zablodjena BKM 1789, 201; Csi ſze nagodis na tvojega nepriátela zabloudjenoga guncza KŠ 1754, 52; náj bi na hüdo zabloudnyenoga krála pripelao KOJ 1848, 40; idoucsi na goré iscse to zablodjeno KŠ 1771, 59; Zablodjene ovczé ſzmo od Ádama bili BKM 1789, 72; pren. Oh jaj tebi teda düsa zabloudjena KM 1783, 255

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zadavìti -ím dov. zadaviti, umoriti: ſtere vu utrobi ſzvoj ſzád zadavijo KŠ 1754, 38; Csernoga kokota zadaviva KOJ 1845, 114; i oroſzlána zadávo KM 1796, 55; i gori je zraſzlo trnye, i zadavilo je je KŠ 1771, 42; pren. Tou neznas gda ſzmrt pride, Mogao bos na voj'snyo idti, hocsete zadaviti SŠ 1796, 173; Ni te drügi honvéd je nêznao zadaviti 'zelênya szvojega KAJ 1870, 148; csi li ſzám Sz. duhá, ne zadavis zvörov vrét KŠ 1754, 12a; i vkanenyé bogáſztva zadavi to rejcs KŠ 1771, 43; i noucs, v-steroj te ſzmrt zadavi KM 1783, 197; Ár Kriſztus Vekvecsno ſzmrt zadavi BKM 1789, 99; da me ſzmrt nej zadavila KM 1783, 222; Ka me je'ze nej zadavila BKM 1789, 398
zadávleni -a -o sam. zadavljeni: naj ſze zdr'sávate od zadávlenoga KM 1796, 128; naj ſze zdr'závajo od zadávlenoga KŠ 1771, 389

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zadèti -dènem dov.
1. povzročiti, doseči: Ki nekaj z-lejpim, nekaj zposztrassüvanyom tou zadene tam, da sze Ország zdrü'si KOJ 1848, 23
2. zadeti, naleteti: pri sz. Gotthárdi na czaszarszkoga generala Rabutina zadenejo KOJ (1914), 146
3. prizadeti: Pá szo ga raszrdili da szo i Môsesi zlo zadeli TA 1848, 89
4. pomeniti: Ka pa Kriſztus zadene KŠ 1754, 99; ka bi tejlo bilou tou, ſtero telovno po'zelejnye zadene KŠ 1771, 445; da razmis, ka vſzáka rejcs zadene BKM 1789, 7; Jeli znáte eto, ka zadene panis SIZ 1807, 47; Csi trijé glaszniczke vküpszpridejo, te szrejdnyi szám zadene edno szillabo KOJ 1833, 7; koliko méterov i centiméterov zadene AI 1875, kaz. br. 6
zadévši -a -e ki zadeva, pomeni: Ete razlocsek dokoncsa, da 6 sztopájov zadévsi eden klafter, to sze 'ze v-trétjem razlocski nájde AI 1875, kaz. br. 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zadrgávati -am nedov. ovirati: cena vo'znyi jáko viszika, i to nase trsztvo zadrgáva AIP 1876, br. 7, 8; je 'zelêno váma poszebnoszt, stera trstvo ne bi zadrgávala AI 1875, br. 1, 2
zadrgávati se -am se biti v zadregi: Gda bi ſze pa vu ſzebi zadrgávao Peter, ka bi tou za videjnye bilou KŠ 1771, 372; viſesnyi pop i vládniczke popovſzki zadrgávali ſzo ſze od nyih KŠ 1771, 355
zadrgávavši se -a se -e se ki je bil v zadregi: Jaſz ſze pa zadrgágavſi okoli toga ſzpitávanya, erkao ſzam KŠ 1771, 420

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zadržàti tudi zaderžàti -ím dov.
1. zadržati, obdržati: Nede mogla mené zemla zadr'sati SŠ 1796, 60; Te posteni szirmák sze jo je zbranyü-vao zadr'zati KAJ 1870, 126; ali zobecsane plácse kaj doli vtrgnemo i zadr'zimo KŠ 1754, 50; Szebé ti zadr'si ár nejmam 'saloſzti SŠ 1796, 79; naj nikoga ne bi z-poroblenyá kaj zadr'sao KM 1796, 54; Tiſzi pa zadr'zao to dobro vino notri do eti máo KŠ 1771, 269; Bej'zali ſzte lipou, ſto váſz je zadr'zao KŠ 1771, 567; kintse szebi zadr'si KOJ 1848, 37; pren. ino za nyihovo voljo da nám nai vetakove prosnye nezadersi TF 1715, 29
2. zadržati, ne odpustiti: Ka vörnim morejo grejhe zadr'sati KMK 1780, 85; grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite KŠ 1754, 194; koterim pak nyihove greihe zaderſite TF 1715, 34
zadržàti se -ím se
1. zadržati se, ostati daljši čas: nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII
2. zadržati, ne odpustiti: grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite, tejm ſze zadr'zijo KŠ 1754, 194; greihi nevernim ſze pak doli zaderſio TF 1715, 34
zadržáni -a -o zadržan: Ovo nájem delavczov, zadr'záni od váſz kricsi KŠ 1771, 752; ali dönok je vu robſztvi zadr'sáni Paveo KM 1796, 129
zaderžéni -a -o zadržan: koterim pak nyihove greihe zaderſite, zaderſeni nyim boudo TF 1715, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zàgovor -a m zagovor: Mentség; zagovor, szprejcsanye KOJ 1833, 165; Moj zagovor pred tejmi, ki me ſzoudijo KŠ 1771, 506; Tô mi dá te zágovor BRM 1823, 259; zdaj pa zágovora nemajo od grejha ſzvojega KŠ 1771, 318; meſzto na zagovor vzeme od krivicze KŠ 1771, 420; pren. Boj zagovor moj veren BKM 1789, 212; Bojdi zagovor tvoj’ga lüſztva SŠ 1796, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zakrivàlo -a s zagrinjalo: I ovo zakrivalo czérkvi raſzpraſcsilo ſze je KŠ 1771, 96; ſtera i notri ide vu to znotrejsnye zakrivala KŠ 1771, 680; i raszprésztro szi nebésza, kak zakrivalo TA 1848, 74; pren. csi sze sto povupa lutheranam nyih Ekklesie zakrivalo odgreniti KOJ 1845, 74; düsa moja, Ona mi dá ogledalo, Raszprászka zakrivalo KAJ 1848, 178; Stero nám je poſzvéto na pout nouvo i 'zivo po zakrivali, tou je, tejli ſzvojem KŠ 1771, 688

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zamüdìti tudi zamidìti -ím dov. zamuditi, opustiti, pozabiti: Meſſo, nyé tála nej zamüditi KMK 1780, 52; nindi nej zamüditi, ka szmo nyemi dú'sni KOJ 1845, 24; Ár kesno pridti i zamüditi se jas bojim BJ 1886, 6; Záto ne zamidim váſz vſzigdár opominati KŠ 1771, 718; Roditelom nezamidim etoga tanácsa dati KOJ 1833, XVI; ino vcſenyá vékſa zamüdio TF 1715, 6; Goſztokrát zamidi on ſzvojga Bogá BKM 1789, 202; skolniczke dú'snoszti naj nezamüdi szpuniti KOJ 1845, 4; Naj sze bôgsati nemüdis, Zvelicsanya nezamüdis BRM 1823, 3; ki namenijo naprêplácsati naj ne zamüdijo tô vcsiniti AI 1875, kaz. br. 8; Ne zamudi vu tebi bodoucsi dár KŠ 1771, 639; Ne zamüdimo tak eto priliko BKM 1789, 44; vi zvasov deczov ne zamüdte BKM 1789, 6b; Ár ſzem to dobro zamüdo KŠ 1754, 230; Tak, da ſzam nikaj nej zamüdo haſznovitoga KŠ 1771, 405; Doſzta ſzem dobroga zamüdo BKM 1789, 386; Ar ſzam iſztino nyou doſztakrát zamüdo SIZ 1807, 49; csi je zamidila kmou'zi idti KŠ 1771, 504; Mati je nej zamidila nyemi pripovidávati KM 1790, 22; ono, ſtero dobro ſzmo mi zamüdili KŠ 1754, 115; ka ſzo vaſi ſztariske zvami dobroga zamüdili BKM 1789, 6b; püspeczke, szo tüdi nej zamüdili katolicsansztvo varvati KOJ (1914), 119
zamidìti se -ím se dov. zamuditi se, opustiti: csi sze tô zamidi vcsiniti AI 1875, br. 1, 5
zamǘdivši -a -e ko je zamudil, opustil: Jeli ſzmo pregrejsili zamüdivſi ſtero miloſztivnoſzt KMK 1780, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zarèzati -réžem dov. zaklati: krmleno tele, zareſte je KŠ 1771, 223; i zarezo je ocsa tvoj to krmleno tele KŠ 1771, 223
zarèzati se -réžem se zaklati se: piscse sze zarê'ze AIN 1876, 43
zaréjzani -a -o zaklan: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zavrnóti tudi zavernóti -ém dov. zavrniti: nepriatelie moreio zebé nazai zavernoti ABC 1725, A8a; szlü'zbenik more tô zavrnôti AIP 1876, br. 1, 3; med tri gôszke bi jo zavrno KAJ 1870, 176; národe bi pod nyagovo oblászt zavrnôla AIP 1876, br. 2, 6; Fárao je nyé k-erdécsemi mourji zavrno KM 1796, 36; Od técz je czaszarszka vojszka Kruce zavernila KOJ (1914), 147
zavr̀njeni -a -o obrnjen, naravnan: Czaszar, nájlih viteskoga Matyasa I. od szvojih krajov inan zavrnyenoga má KOJ 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zavǜpati -am dov. zaupati: mogao je ſzvoja dela na ſzlugo zavüpati KM 1790, 42; to iſztinſztko ſto zavüpa na váſz KŠ 1771, 225; na pomoucs ino ſzkrb Bo'zo zavüpa SIZ 1807, 6; nego je i na nyega zavüpao czejlo Efe'zánſzko püſpekijo KŠ 1771, 632; Ka je Boug na mé zavüpo BKM 1789, 371; i na edno doviczo ga je zavüpao KM 1796, 75; Szvojega ſziná Jószefa je na rodjenoga Magyara zavüpala KOJ 1848, 111; roditelje ſzo vnouga na nyega zavüpali KM 1790, 58
zavǜpati se -am se zaupati se: da bi ſze na náſz zavüpao Evangyeliom KŠ 1771, 616; Dobro ſze je na Goſzpodna zavüpati KŠ 1754, 15; kaj ſze vu vſzem na váſz zavüpam KŠ 1771, 541; zavüpam sze na obrambo perôt tvoji TA 1848, 48; Niscse ſze naj ne zavüpa SŠ 1796, 16; i zavüpamo sze na szvéto imé nyegovo TA 1848, 25; O, ki sze zavüpajo na szvoje bogátsztvo TA 1848, 39; Zavüpajte sze na nyega TA 1848, 48; Jezus, ſze je nej zavüpao na nyé KŠ 1771, 270
zavǜpavši se -a se -e se ko je zaupal: Na eto tvojo iſztinſzko oblübo zavüpavſi ſze proſzimo te KŠ 1754, 224; med ſterimi bi ſze meo radüvati zavüpavſi ſze na váſz vſze KŠ 1771, 531
zavǜpani -a -o
1. zaupan: Pouleg Evangyelioma, ki je na mé zavüpani KŠ 1771, 635; Angyeo, na koga ſzam jaſz grejsnik zavüpani KMK 1780, 104; vu obcsine, vu sterim szam zavüpan, da mi neszkrátejo poszlati AIP 1876, br. 6, 1; Saffarſztvo je namé zavüpano KŠ 1771, 507; eto na nasega zavüpano AIP 1876, br. 1, 3; Angyeo, mené na tébe zavüpanoga preſzvejti KMK 1780, 102; steri szo na nyega zavüpani bili AIP 1876, br. 11, 7; ſzo na nyé zavüpane ricsi Bo'ze KŠ 1771, 452; Ti pa oſztani vtiſzti, ſtera ſzo na tébe zavüpana KŠ 1771, 651
2. naslonjen: Csi ſzi meo mislejnya vu ſatringo, vu ſzenyo zavüpano KM 1783, 146
3. zaupen: csi szi nej zavüpani, neszpitávaj KOJ 1845, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zdénje -a s prikazen, videz: Odhájaj vſzáko blôdno grêsno zdênye BRM 1823, 98; Ka za grünt má vsze tô zdênye KAJ 1848, 230

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zdihávati tudi zdühávati -am nedov.
1. vzdihovati: Sóhajtani; zdihávati si KOJ 1833; naj ſze vcsimo ktebi zdihávati KŠ 1754, 267; I ktebi zdihávati BKM 1789, 35; zevſze moucſi zdihávam KŠ 1754, 229; k-tebi zdihávam KM 1783, 2; Vnocsi vudné te zdihávam BKM 1789, 456; Za tebom zdihávam BKM 1789, 80; k-Tebi zdühávam BRM 1823, 35; Sóhajtok, zdühávam -ati AIN 1876, 18; Szvétoga Duhá, steri vu náſz zdiháva SM 1747, 35; kaj vſze ſztvorjenye zdiháva KŠ 1771, 465; Düsa k-Bôgi 'ze zdüháva BRM 1823, 14; Telko jezér prsz zdüháva AIP 1876, br. 6, 2; k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; zdihávamo pod bremenom KŠ 1771, 536; kolete ſze i zdihávate KŠ 1771, 751; i düjh moj: naj tebé zdiháva KŠ 1754, 227; Szrczom-ga zdihávaj SŠ 1796, 84; Gori knyemi zdihávajmo BKM 1789, 116; vſzrczi bom zdihávao BKM 1789, 80; ktebi ſzem zdihávao BKM 1789, 164; Noucs, i dén ſzam ſzi zdihávao SŠ 1796, 117; Vu czérkvi zdihávao je KM 1790, 74; Milo ſzi je zdihávala KM 1783, 238
2. tožiti, tarnati: veliko jih pa poznam, ki zdihávajo KOJ 1845, 7; Ne zdihávajte eden prouti drügomi KŠ 1771, 753; Ágág je na ſzmrtnoj vori etak zdihávao KM 1796, 54; Vnogo-krat ſzo ſzi zdihávali nad Petrom roditelje KM 1790, 54
zdühávati se -am se vzdihovati: sze zdühávala bôgi AI 1875, kaz. br. 7
zdihavajóuči -a -e vzdihujoč: Bo'ze miloſztivni! ktebi zdihávajoucs Premislávam ſzi jaſz BKM 1789, 443; I vzéo je to dejte etak zdihávajoucſi KM 1796, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zdržàti tudi zderžàti -ím dov.
1. ohraniti: Tou ſcsé i on zdr'zati KŠ 1754, 265; Ár, ſteri ſcsé düſo ſzvojo zdr'zati, zgibi jo KŠ 1771, 55; Daj nam to vero zdr'zati BRM 1823, 3; Zdr'zim tak moje krsſzcsanſztvo BRM 1823, 7; da ti do koncza zdersis pravo vöro SM 1747, 82; Zdersi náz ABC 1725, A6b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; Zdr'zi ga vu právoj vöri KŠ 1754, 244; vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; i zdr'si me vu tvojoj ſz. miloscsi KM 1783, 5; Rêcs Tvojo zdr'zi med nami BRM 1823, 31; Nyé do szmrti zdr'zi KAJ 1848, 4; Goszpodne! zdr'zi me TA 1848, 4; Stera ſzmo csüli zdr'zmo BKM 1789, 22; naj on náſz varje i zdr'zi KŠ 1754, 174; naj zdr'zi ta pogibléno KŠ 1771, 59; Naj bli'znyega blágo zdr'zimo KŠ 1754, 51; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; mené ſzi pa na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Zdr'zao je cslovik té kejp KŠ 1754, 96; tvoja vöra je tebé zdr'zála KŠ 1754, 197; I mati nyegova je zdr'zála vſze ete ricsi vu ſzrczi KŠ 1771, 172; Mária Devſztvo ſzvoje czejlo zdr'zála BKM 1789, 36; Odkud i zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I cſi zdr'zi nyega, Dobro bode nyega Delo BKM 1789, 3b
2. izpolniti: Nikaj ne obecsaj, ka nemores zdr'sati KM 1790, 16; ki, ka obecsa, ne zdr'zi KŠ 1771, 528; da zdr'zite zapouvidi Goſzpouda Boga KŠ 1754, 157; csi tou zapouvid zdr'zimo KŠ 1754, 34; csi, ſzkákſov ricsjouv zdr'zite BKM 1789, 520; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; Vſzákom dugoványi mertik zdr'ſi KM 1790, 78; naj tvoje zapouvidi zdr'simo KM 1783, 19; Ki nám je obecsanye, Szvoje zdr'zao BKM 1789, 7; I zdr'zao je oblübo KAJ 1870, 50; I tou rejcs ſzo zdr'zali KŠ 1771, 129
zdržàti se -ím se
1. ohraniti se: ona, zſterimi ſze tejlo od gláda vu 'zitki zdr'zati more KŠ 1754, 166; nouvo vino vu nouvo poſzoudo vlejvajo, i obouje ſze zdr'zi KŠ 1771, 29; Boug Sziná ſzvojega naj ſze zdr'zi ſzvejt po nyem KŠ 1771, 272; zdr'zte ſze od etoga hüdoga národa KŠ 1771, 347
2. vzdržati se: Csi ſze pa nemrejo zdr'zati, naj ſze o'zenijo KŠ 1771, 502; on ſze pa zdr'zi KŠ 1771, 495
zdržáni -a -o
1. ohranjen: ka ſzam ſztvorjeni, i do etoga dnéva zdr'sán KM 1783, 3; nebi bilou edno tejlo zdr'záno KŠ 1771, 80; i do naſega vrejmena zdr'zánoj rejcsi KŠ 1771, A7b
2. rešen: koga zdr'zánoga zmourja, 'ziveti ne nihá KŠ 1771, 427; Ár ſzmo po tebi zdr'záni BKM 1789, 90

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zebràti -berém dov. izbrati, izvoliti: ali takse vodé szi zeberéjo KAJ 1870, 25; Hodmo, i zebermo szi Nyé pôt KAJ 1848, 137; Zébrao bi náſz za ſzini ſzvoje BKM 1789, 36; Tô szam szi Zébrala v-popovji AIP 1876, br. 7, 3; ſtere je vö zébrao KŠ 1754, 128; Szpráviscse zébralo ono poszlaniksztvo AI 1875, kaz. br. 2; 'Ze szta nyemi edno deklino zébrala AIP 1876, br. 5, 5; szina szo za kralá zébrali AI 1875, kaz. br. 3
zebráni tudi zabráni -a -o
1. zbran: návuk vore zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; Prikázao je Bougi dári, ali zebráne KM 1796, 8
2. izbran, izvoljen: Od orszácskoga szpráviscsa zebrá-no poszlaniksztva tanácsivanye AI 1875, br. 1, 1; sze pregdá od szpráviscsa zabráno nazavüpsztvi AI 1875, kaz. br. 2; ſcsém zdr'zati, Vu zebránoj mojoj czirkvi BKM 1789, 185; Tou ſzo zapouvidi od Bouga zebráne KM 1783, 277; V cêlom országi zebráni poszlavci AI 1875, kaz. br. 1; Pojdmo noter Vu ſzpráviſcse kzebránim ſzvéczom tvojim BKM 1789, 139; Po drügi zebráni hránaj notriprineszéjo szklêco KAJ 1870, 229
zebráni -a -o sam. izvoljeni: dáj, da jaſz med zebráne tvoje zracsúnan bodem KŠ 1754, 229

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zglìhati -am dov. izenačiti, zravnati: Sz-práhom zgliha mocsne zide KAJ 1848, 182; I zemlouv te zglihajo KŠ 1771, 237; Nego Boug je tak zglihao tejlo KŠ 1771, 515
zglìhati se -am se
1. izenačiti se, zravnati se: Dokecs tejlo gori ſtáne, Ino ſze 'snyom zgliha vküpe SŠ 1796, 119; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
2. poravnati se: kaj, csi ſze dvá z-váſz zglihata nad kakſté dugoványem KŠ 1771, 59; ali ſzo ſze nej mogli zglihati KM 1790, 92
zglìhani -a -o izenačen, primerjan: Nouvoga Zákona exemplár, ſteri je ſzprvim Dühá ſzvétoga piſzmom zglihani KŠ 1771, A4a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zgodìti se tudi zgoudìti se -í se dov. zgoditi se: tak sze more zgoditi, kak vise naprêdáno AI 1875, kaz. br. 3; ſzrécſa, stera ſze vám zgodi SM 1747, 30; Kakda ſze tou zgodi KŠ 1754, 196; i hüſa déra ſze zgodi KŠ 1771, 29; Ka ſze mi li ſz-Tebom zgodi BRM 1823, 10; Vcsászi sze zgodi priszpodáblanye KOJ 1833, 31; trôst odpré, ka sze tô naszkoroma zgodi AI 1875, kaz. br. 1; Tak se nebojim, ka se kaj zgodi meni BJ 1886, 7; eden piſzk ne prejde zprávde, dokecskoli ſze vſza ne zgodijo KŠ 1771, 14; bode sze kaj zgodilo AI 1875, br. 2, 2; Zgoudila ſze je pa i pernya med nyimi KŠ 1771, 264; Tou ſze jepa czilou záto zgoudilo KŠ 1771, 6; Za Taksonya sze je zgoudilo KOJ 1848, 10; v-králeszkoj palacsi sze zgodilo AI 1875, kaz. br. 1; vſza, ſtera ſzo ſze zgoudila KŠ 1771, 60; Gda bi ſze záto ete gláſz zgoudo KŠ 1771, 344
zgòdjeni tudi zgòjeni -a -o ki se je zgodil: Ali zgodjeno sze je nêmoglo nezgodjeno vcsiniti KAJ 1870, 83; Od po ſzmrti Kriſzt. zgojenoga dugoványa KŠ 1771, 328; potrebno bilô sze szpomenôti za bole razumênya szledi zgodjenoga AI 1875, br. 2, 1; i poglednimo to zgojeno rejcs KŠ 1771, 168; Po ſzmrti zgojena dugoványa KŠ 1771, 249

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zgrüntávanje -a s premišljevanje, razglabljanje: Visgálás; zgrüntávanye, preglejüvanye KOJ 1833, 182; Od zgrüntávanya Rejcsih KOJ 1833, 11; Od zgrüntávanya rêcsih AIN 1876, 69; Keliko Tálov má Düsne Vejſzti zgrüntávanye KMK 1780, 67; vcsi zgrüntávanye rejcsih (szónyomozás) KOJ 1833, 1; Po vnôgi zgrüntávanyaj tô právijo AIP 1876, br. 3, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zgübìti tudi zgibìti -ím dov.
1. izgubiti, postati revnejši za kako stvar: naj vſze, nikaj ne zgibim 'znyega KŠ 1771, 285; nezgibi nájem ſzvoj KŠ 1771, 34; Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſzmo delali KŠ 1771, 737; da Törci zgibijo 30 jezér KOJ 1848, 106; da bi vſza ſzvoja na etom ſzvejti zgübo KMK 1780, 71; kaj, ſtere ſzi meni dáo, nej ſzam 'znyih zgübo ni ednoga KŠ 1771, 325; Szmrt .. Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94
2. postati revnejši za kako duhovno dobrino: I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; Ni nyega nigdár ne zgibim BKM 1789, 93; I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; Vu szmrti pa trôst szvoj Zgübi KAJ 1848, 4; tak po grejhi nyou (vero) zgibimo KŠ 1754, 79; Csi ga pa povr'zete, Zgübite to zmo'znoſzt BRM 1823, 8; szillabe etaksi nomeni vszi zgibijo KOJ 1833, 23; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; da bi tákſe dobroute, ino blásenſztva nezgübo SM 1747, 22; teda je ono zgübo SM 1747, 5; Ejva i Ádam ſzta czilou vſze tou zgübila KŠ 1754, 96; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51
zgübìti se -ím se izgubiti se: i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8
zgǘbivši -a -e ko je izgubil: Zápola János zgübivsi dvá zagovornika KOJ 1848, 80
zgǜbleni -a -o izgubljen: Od zgübléne ovczé KŠ 1771, 221; Gda bi on ſzvojega ocsé zgüblene ſzomaricze iſzkao KM 1796, 53; Stere ſzi meni dáo i niſcse je 'znyih nej zgübleni KŠ 1771, 323; i zgüblen je bio, i nájden je KŠ 1771, 223; Ali naj ne bode nad menom zgüblena moka tvojega Sziná KM 1783, 193; szi zapelana i zgüblena ovcsicza KOJ 1845, 49; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zgübleno zvelicsanye KŠ 1771, 602; Nazáj nám je zgübleno, Szpravo vecſno bláj'zenſztvo BKM 1789, 101; Záto, i kiſzo záſzpali vu Kriſztuſi, zgübleni ſzo KŠ 1771, 522; tak ſzo vſza tákſa dela zgüblena KŠ 1771, 438

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zlòžen -a -o prid.
1. pokoren: Vsaki človek je dužen poglavárom zložen biti BJ 1886, 44
2. sestavljen, zložen: Ka je Drügim na haſzek zlo'zeno. Li tô gucsi ſzpametno BRM 1823, 386

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zmènkati -am dov. zmanjkati: nika mi nezmenka TA 1848, 18; naj vüszta moja nezmenkajo TA 1848, 12; pokedob bi moski árpádovoga roda zmenkali KOJ 1848, 42; Jaj! -mi szmo v-dobrom zmenkali KAJ 1848
zmènkati se -am se
1. zmanjkati, poiti: Csi ſze zmenká radoſzt KŠ 1754, 265; csi ne bomo jeli, ſze nám zmenká KŠ 1771, 505; Gda vüh zmenka ſze ſzliſanye SŠ 1796, 28; naj ſze nyima nikaj ne zmenká KŠ 1771, 661; ka bi ſze nám naſa telovna hrána zmenkala KŠ 1771, 853; ár da bi ſze vu püſztini nyima voda zmenkála KM 1796, 18; da je onoj kotrigi, ſteroj je kaj zmenkalo, obilnejſe poſtenyé dáo KŠ 1771, 515
2. opustiti, izpustiti: Csi bi ſze pa kaj zmenkalo vu mojoj ſpouvidi KMK 1780, 107
3. prenehati obstajati: Ar ſzo ſze tvoji pravicsni Zmenkali BKM 1789, 184; prvle bi ſze dönok zmenkalo to mourje KM 1783, 210; Zmenkalo ſze mi je moje tejlo KŠ 1754, 14
zmènkani -a -o pomanjkljiv: da bodete popolni, i czejli, vnikom ne zmenkani KŠ 1771, 745

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zmesvr̀ženi -a -o prid. vrinjen: to zmeszvr'seno litero o ali e 'se vönihájo KOJ 1833, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zmirjéinje -a tudi zmerjenjé -á pomirjenje, sprava: Ka eſzi ſzlisi? Miloſztsa, zmérjenyé KŠ 1754, 41; Ár csi je zavr'zenyé nyihovo zmérjenyé ſzvejta KŠ 1771, 473; Od zmérjenyá KŠ 1771, 58; vu Kriſztuſi, po kom ſzmo zdaj zmérjenyé vzéli KŠ 1771, 457; ino je med nami gori poſztavo to reics, toga zmirjeinya SM 1747, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zmišléjnje tudi zmišlénje -a s
1. izmislek, iznajdba: Ali, liki je tou li cslovecsa náprava i zmislejnye KŠ 1754, 443; Tô je krivo zmislênye BRM 1823, 60; I vsze cslovecse zmislênye Je zaman scsé prebroditi KAJ 1848, 205; Krivoga zmislênya nevervanye BRM 1823, 333; i cslovecse zmislejnye zametávas KŠ 1754, 9b; nego po kejpi, ſzvéczi, naſſem zmislejnyi KŠ 1754, 12; ka je bo'zánſztvo priglihno k zmeſtrijov vö zrejzanomi kamni i zmislejnyi cslovecsemi KŠ 1771, 395; ki bi tvojo ſz. rejcs od náſz kraj jemáli hüdi lüdi zmislejnyem KŠ 1771, 833
2. mišljenje: modrouſzt preveliko, Stero ne obláda zmislejnye ſzveczko BKM 1789, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zmòžen -žna -o prid.
1. mogočen: Boug je zmoſen SM 1747, 73; Zmosni bog jaſz ſzem gotov SM 1747, 91; Da bi nám dáo Boug zmo'zni Sziná KŠ 1754, 251; zrédom tebi piſzati, zmo'zni Theofilus KŠ 1754, 161; Szvéti zmo'sen Boug KM 1783, 2; Zmo'zni otecz Goſzpon Boug BKM 1789, 372; zmo'zen Bôg TA 1848, 6; Zmo'zen, Blázen Szi ti KAJ 1848, 10; Tákſa zmoſna Bosja ſzvéta reics TF 1715, 11; Táksa zmo'zna Bo'za rejcs KŠ 1754, 7; Oh zmo'zna nebeſzka pomôcs BRM 1823, 9; i ka je eto tak zmo'zno tudi vnebéſzaj KŠ 1754, 194; ednáke zmo'znomi Bogá KŠ 1754, 274; Bojdi dika zmo'znomi Ocſi BKM 1789, 14; mojo düso Bougi preporácsam zmo'snomi SŠ 1796, 6; ſzmo tvoie zmoſno imé zbantuvali SM 1747, 55; Raszpresztri tvoio zmosno roko ABC 1725, A7a; Vermo v Poſzvetiteli zmo'znom BRM 1823, 4; Vi szte sz-Krisztusom zmo'zni KAJ 1848, 120; (tejla) obouji pa zmo'zna KŠ 1754, 140; Te zmo'zne Je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; vu tvoje zmo'zne roké preporácsamo KŠ 1754, 224; ki bi Bo'za zmo'zna dela ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; I rouka, zmo'zna dela Je nyegova vcſinila BKM 1789, 16; Vcsi nasz zbrodjávati Zmo'zna nyegva dela KAJ 1848, 5; Düsa naſa Vu Jezusa zmo'sni rokaj boude SŠ 1796, 8; Ár neimamo mi boine, nego zmosnimi SM 1747, 26
2. zmožen, sposoben: gvüsen ſzam, ka je zmo'sen obarvati KŠ 1754, 78; ka je obecsao, zmo'zen je vcsiniti KŠ 1771, 456; On je zmo'zen vſzigdár BRM 1823, 6; zmožen kokot se na to razserdi AI 1878, 3; právda, ſtera bi zmo'zna bila o'ziveti KŠ 1771, 563; kai ſze zmoſnoga prikáse SM 1747, 16; ſteri ſzte zmocsjouv zmo'zni KŠ 1754, 94; Kaj liſztovje ſzo zmo'zni KŠ 1771, 546; Ki ſzte zmo'zni na ſzvejti BKM 1789, 12; Ki ſzte zmo'zni na ſzveti BRM 1823, 8
zmòžnejši -a -o
1. mogočnejši: tak i med hüdimi niſteri ſzo zmo'znejſi KŠ 1754, 95; Na zmo'znejse vu glédate BKM 1789, 269
2. zmožnejši, sposobnejši: Sto je bio zmo'snejsi SŠ 1796, 63; geto szo od méne zmo'znêsi bili TA 1848, 13
nájzmòžnejši -a -e najmogočnejši: kerſzt touje te nai zmoſneiſſi Sacramentom TF 1715, 11; Oh ti vſze pravicze, i zvétoga 'zitka náj zmo'znejsi branitel BKM 1789, 335; kſteroj ſze naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

znàti znám nedov.
1. znati, vedeti: Jelie potreibno katechismusa vſze tále znati TF 1715, 48; Jasz govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 5; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; pa dönok neznas vogrszkoga jezika KOJ 1833, XIX; Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9; da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; niti steti neznájo KOJ 1845, 110; Opice jáko znájo plezati AI 1878, 6; da bom kêm hitrê csteti znao KAJ 1870, 6; ali že je molitve znála BJ 1886, 4; Geto ſzo nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5
2. z nedoločnikom izraža možnost uresničitve dejanja: Ár mála moucs malo zná opraviti KOJ 1833, XIV; zná temno pôt be'zája szkoncsati KAJ 1848, III; Po novom leti, zná bidti ecse prvle AI 1875, kaz. br. 8; Vremena-recs zná znamenüvati AIN 1876, 45; (lisica) zná se okrásti v kurečnjek AI 1878, 9; Neznamo mi tebi nikaj plácsati BKM 1789, 36; Csi znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; ſzi lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Ki szo znali tü osztáti KOJ (1914), 97
3. vedeti: trbej je znati, grejhov odpuscanye KŠ 1754, 207; Vſzákomi ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; Ka sze dosztája znati KOJ 1833, 104; Kak sze zovém, znati scéjo KAJ 1870, 5; cslovek nemore znati, ka sze pripeti AI 1875, kaz. br. 7; Vsaka stvár nas napeláva več znati AI 1878, 3; dobro znám, kaje nei znamenye Tela TF 1715, 40; Dokecs bom ſiv, Neznam dobro SM 1747, 72; ti ſzám Me obarjes, jaſz tou znám KŠ 1754, 246; I gde Neznam BKM 1789, 403; Znam, ka je pogübelnoſzt BRM 1823, 9; Znam jasz, v-kom verjem KAJ 1848, 4; to jaz dobro znam AI 1875, kaz. br. 71; Znam, ka se naš vučitel veseli BJ 1886, 6; Odkud ti tou znás TF 1715, 37; Odkud pa znás KŠ 1754, 181; Neznas, ſtero vöro v-skrinyo te denejo SŠ 1796, 40; Vêmda znás Ka od bundasa vecs neves KAJ 1870, 10; csi glih znás, ka jasz szam dobro namêno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; Bogá nai csini, kak zná SM 1747, 72; On Zná dobro KŠ 1754, 263; Ár zná Ocsa vas KŠ 1771, 18; Ár cslovik toga nezna BKM 1789, 19; Ki doſzta gucsi, ali doſzta zná KM 1790, 16; Niscse toga nezna gde nyemi je mrejti SŠ 1796, 12; ki ſzo, neznamo od koga, doubili Biblio KŠ 1771, A5a; Neznamo gda merjémo SŠ 1796, 91; Mi nikaj z nyou neznamo SIZ 1807, 18; ali neznajo, ſto je bode v'zivao KŠ 1754, 241; ár neznajo, cſinijo KM 1783, 77; naj nezna lejva tvoja KŠ 1771, 18; naj znás pravicsno povedati KM 1783, 147; Naj pa znáte, kaj obláſzt má KŠ 1771, 28; i bodeta znala, kai je dobro SM 1747, 6; i nebodte znali KŠ 1771, 43; Zagvüsno záto znaj vſza hi'za Izraelſzka KŠ 1771, 347; Znájte, ka ſzte nej ſzpreidocſen odküpleni KŠ 1754, 119; Znájte, ka je on právi Boug BKM 1789, 7b; Da bi biu pak dobro znao TF 1715, 8; dabi vi ználi, kai vi ſitek vekivecsni mate SM 1747, 22; Da bi pa znali, ka je tou KŠ 1771, 38; Goſzpodne, znao ſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Ár je nej znao, ka bi gúcsao KŠ 1771, 129; da je 'se nej znála csidna je KOJ 1848, 3; I dönok obarvati néznao Nyega KAJ 1848, 4; i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
4. poznati: ti znás moje ſohkoſzti SM 1747, 69; naj znám ſzvedouſztva tvoja KŠ 1754, 157; Bosje Zapoveidi more dobro znati SM 1747, 89; je potrejbno iſztino Bo'zo znati KŠ 1771, A4b; znás, i vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; naj vsaki tvojo példo vidi ino zná BJ 1886, 8; Csi pa znamenite grejhe známo KŠ 1754, 199; Ar stere je od vekivekoma znál SM 1747, 30; da ſzo ga vſzi lidjé nej znali KŠ 1771, A4b; neznam váſz KŠ 1771, 84; ſteroga vi neznate KM 1796, 95; one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; poganye, ki neznajo Bogá KŠ 1771, 619; ki imé tvoje znájo TA 1848, 7; Po'zelejnya ne bi znao KŠ 1754, 65
5. oznaniti: Gábriel Márii znati dao BRM 1823, 10
znàti se znám se
1. znati se: Pokedób sze zná vogrszki Jezik hváliti KOJ 1833, IIII; Tu sze zlehkôtiti zná Bremen KAJ 1848, 6; ka sze zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; szo sze znali zjedinati KOJ 1833, IX
2. vedeti se: sze prav nezná KOJ (1914), 99; da sze nebi znalo, gde je pokopan KOJ 1848, 5
3. poznati se: Tiſzti vucsenik ſze je pa znao zviſesnyim popom KŠ 1771, 325
znajóuči tudi znajóči -a -e vedoč, poznavajoč: Znajoucsi pa Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 39; ete pa znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; grejhe, ſtere ſzam znajoucs ali neznajoucs vcsino KM 1783, 67; Znajôcs, kâ mi tu dobro bô KAJ 1870, 5; Znajoucſi, ka vardejvanye vaſſe vöre mirovnoſzt ſzprávla KŠ 1754, 84; I tou csinte, znajoucsi vrejmen KŠ 1771, 478; bilou vogrszki znajoucsih Szlovenov KOJ 1833, XVI; ár znajoucsim právdo gucſim KŠ 1771, 461; vſzakojacske jezike znajoucse mo'záke
znàvši -a -e ker je vedel, poznal: On pa znavſi nyihovo ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 140

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

znotréišnji tudi znotréjši tudi znotréši tudi znotréjšnji tudi znotréšnji -a -e prid. notranji: nas cslovik donok te znotrejsnyi ſze ponávla KŠ 1771, 536; Znotrejsnya pobo'snoszt sze nemore zadusiti KOJ (1914), 140; Moka znotrejsnya KŠ 1771, 244; Trplejnya znotrejsnyega KŠ 1771, 87; Da dugoványa razszodjáva Pôleg znotrêsnye vrêdnoszti KAJ 1848, 8; na znotrejšem stráni tej lupin se hránijo AI 1878, 40; Oroſzlány, koteri znotreiſnyim ſzküſávanyem porinouti TF 1715, 43; naj du'snoſzti ſzpunimo i znotrejsnyim tálom KMK 1780, 46; kak prednyi miniszter obdr'zo je znotresi dugovány pelanya AI 1875, br. 1, 2
znotréjšnji -a -e sam. notranji: to znotrejsnye vaſe je pa puno zgrablivoſzti KŠ 1771, 209; Znotrešnja je jáko znešana AI 1878, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zréjzanje -a s izrezanje, zrezanje: glédajte to zrejzanye KŠ 1771, 596

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zrendelǜvanje -a s ukaz, določba: To, to je moj czil i zrendelüvanye KAJ 1848, 175; pouleg zrendelüvanya vekivecsnoga Bogá oznanyene KŠ 1771, 486; steriva ſzta ſze pouleg Bo'sega zrendelüvanya doli zavézala SIZ 1807, 13; Kakda bi poznao jasz Dú'znoszti moje zrendelüvanye KAJ 1848, 228

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zr̀nje -a s zrnje: Kako to psenicsno zrnye zgnijé SŠ 1796, 25; Ali odked je mela? Zrnya KM 1790, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zròk -a m vzrok: Drügi zrok nahájaſze vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; zrok toga je KŠ 1754, 183; Zrok, zakaj je zapovid dána KŠ 1771, 456; té je zrok ſzmrti KMK 1780, 11; Ali pa kakſté zrok komi na tou biti KM 1783, 276; Kriſztus, ſteroga ſzte vi ſzmrti zrok BKM 1789, 122; Eden drügi zrok pa je páli to SIZ 1807, 7; I etoj velikoj nevôli je sin zrok bil BJ 1886, 9; kteri hidou csinio brezi zroka SM 1747, 93; csi botre zovémo za etoga zroka volo KŠ 1754, 188; da za volo grejha zroka ne dámo KŠ 1771, 839; moremo za drügoga zroka Bogá lübiti KMK 1780, 33; moka, Stero je trpo brez zroka BKM 1789, 63; türen sze je nej mogo zvrsiti ztoga zroka KOJ 1833, IX; steri szo rávno za toga zroka volo pred nyé polo'zeni KAJ 1848, IV; Za toga zroka mogocsno bilo kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; Oprvim ete zrok SIZ 1807, 7; Eto ſzo tiſzti zrokovje SIZ 1807, 25; Stera sze za tej naprej zracsúnani zſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; ſtero je za veliki zrokov volo naſztavo SIZ 1807, 7; pred náſz dávajo one zroke SIZ 1807, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zvàti zovém nedov.
1. klicati: ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Ár ſzam nej priſao zvát te pravicsne KŠ 1771, 29; Ki pride kſzebi zvát BKM 1789, 8; tebe na pomocs zovém SM 1747, 56; Jaſz pa ſzvedoka Bogá zovém KŠ 1771, 531; Szvétoga Dühá zové SM 1747, 35; Grejsnike kſzebi zové BKM 1789, 18; nyega na pomoucs zovémo TF 1715, 47; na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Zovi mené na pomocs SM 1747, 57; zovi te delavcze KŠ 1771, 64; zovi ga na pomoucs SŠ 1796, 11; Boga kpomocsi zovimo SM 1747, 81; I nyegovo imé na pomoucs zovmo BKM 1789, 160; Naj nyé na pomoucs zovémo KŠ 1754, 22; da bi na pokouro zváo KŠ 1754, 240; kaibi mi nyegovo Imé na pomocs zváli TF 1715, 13; Zváo ſzem ga vmojoj nevouli KŠ 1754, 256; ti ſzi greisnike zval SM 1747, 67; zEgyptoma ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; Boug je mené zvau TF 1715, 23
2. vabiti: csi botre zovémo KŠ 1754, 188; zovte je na goſztüvanye KŠ 1771, 72; Zváo bom lüſztvo KŠ 1754, 127
3. imenovati: kak te du'zno zvati morem KŠ 1754, 234; kak sze niscse nemre za ocso zvati KOJ 1833, III; Koga za Otso zovés KŠ 1754, 153; kako i kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; zemelſzka znamejnya li krüh i vino zové KŠ 1754, 8b; Biblio, ſtero Hieronymus pa za obcſinſzko zové KŠ 1771, A5a; Kriſztus i Paveo krüh i vino zovéta KŠ 1754, 8b; Etiva vkupe za roditele zovémo BJ 1886, 9; vész, ſtero Törczi zovéjo Aja-alik KŠ 1771, 571; Nikoga za Ocso ne zovte KŠ 1754, 155; kteroga Immé bodes Jesus zvál SM 1747, 10; kteroga bode zvál Immanuel SM 1747, 10; i zváo bos imé nyegovo Jezus i zváli bodo imé nyegovo: Emmánuel SM 1747, 6; i zváo je imé nyegovo Jezus SM 1747, 6; nego ſzo ga za Vragá zváli KŠ 1754, 10b
zvàti se zovém se imenovati se, biti: Kak sze zovém, znati scséjo KAJ 1870, 5; ti ſze zovés ſzvetloſzt SM 1747, 66; kak sze zovés KŠ 1754, 10a; kako ſze tak od ſzvétoga Pavla zové TF 1715, 6; Zakai ſze zové Cslovik Bosji keip SM 1747, 4; Kak ſze zové té Boug KŠ 1754, 89; Nacſi ſze zové Levi KŠ 1771, 1(B1a); tak ſze zové i kni'zicza KMK 1780, A2 (3); vribaj, ſtere ſze meſzou zovéjo KŠ 1754, 211; Odkud ſze vſzi lidjé la'zczi zovéjo KŠ 1771, 436; Angyele, ſteri ſze vrazjé zovéjo KMK 1780, 10; záto sze stampani piszki zovéjo KAJ 1870, 6; Za cecávce se zovéjo one stvári AI 1878, 5; naj ſze 'ze vecs tvoj ſzin nezovém KŠ 1754, 231; bode ſze Bosji ſzin zvál SM 1747, 10; náj ménſi ſze bode zváo KŠ 1771, 14; zvalou ſze bode Szin Bo'zi KŠ 1754, 107; Peter, ki ſze je Simon zváo KŠ 1771, 699; nyegov ocsa ſze je Cziz zváo KM 1796, 53; geto ſze je prvle Hália zvalou KŠ 1771, 612
zvajóči tudi zvajóuči -a -e kličoč: poſzlali ſzo knyemi zvajoucsi ga KŠ 1771, 111; Gdakoli szi csüje düh moj Na dobro zvajôcsi glász tvoj KAJ 1848, 267
zovéči -a -e kličoč, imenujoč: Liki je Sára podlo'zna bila Ábrahámi za goſzpodna ga zovécsa KŠ 1771, 708
zváni -a -e
1. imenovan: I zváni je od Bogá viſesnyi pop KŠ 1771, 679; Henrik Czaszar, ovak fticsar zváni KOJ 1848, 8; Záto je zvána ona nyiva, nyiva krvi KŠ 1771, 93; to dejte, zváno je imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 169; poſzlati Judaſa, zvánoga Barabáſa KŠ 1771, 389; v potoki Mokos zvánom KOJ (1914), 108; zváni ſzo naj prvle vu Antiochii vucseniczke krſztsanye KŠ 1771, 377
2. vabljen: Gda bos zváni od koga na goſztüvanye KŠ 1771, 218

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zvèditi zvéjm tudi zvém dov. izvedeti: Tapasztalni; szpoznávati, zvediti KOJ 1833, 175; od koga morejo nyegovo dugoványe zvediti KŠ 1771, 602; prilika je zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; da zvêm, kâ mi je preminôti TA 1848, 32; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30; i tam zvej Bo'so volo KM 1796, 124; i z-Onezimuſa lejhko zvejjo KŠ 1771, 610; Poganje tó hitro zvejo KOJ 1845, 86; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo KŠ 1771, 412; naj niſcse ne zvej tou KŠ 1771, 117; Gda bi pa Jezus zvedo KŠ 1771, 53; i zvedili bi, ka ſzta nevcsena csloveka KŠ 1771, 351; radi bi zvedli, kak živé AI 1878, 3; Stero geto je zvedo Jezus AI 1878, 127; gda ſzi zvejdla, ka je gori ſztano KM 1783, 80; Gda ſzo pa zvedili ka je KM 1783, 395; csi ſzo zvedli, ka niſcse na nyá ne merka KM 1790, 70
zvèdevši -a -e ko je izvedel: Szalaszki Szlovenye vsze neszpodobnoszti zvedevsi KOJ 1914, 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zveličánstvo -a s zveličanje: Eto je pa to Zvelicsánſztvo SM 1747, 22; ka je poganom poſzlano zvelicsánſztvo Bo'ze KŠ 1771, 430; Nemre ti v-nyem biti tvoje zvelicsánſztvo SŠ 1796, 27; Od blasenoga zvelicsánſztva SM 1747, 95; Zrok zvelicsánſztva má ſzpoznati BKM 1789, 126; Jesus, ki ſzi Zvelicsánſtvo mi ſzpravil SM 1747, 70; I vidilo bode vſzáko tejlo zvelicsánſztvo Bo'ze KŠ 1771, 173; Naj zadobim zvelicsánſztvo V-nébe odicsenoſzti BRM 1823, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zvünéjšnji tudi zvünéišnji tudi zvünéšnji tudi zvinejšnji -a -e prid. zunanji: ino ſega zvüneiſnya TF 1715, 44; Moka zvünejsnya KŠ 1771, 244; Grejh ſze zové zvünejsnye delo tejla KŠ 1771, 440; Trplejnya zvünejsnyega KŠ 1771, 87; ár szo tej na szvojo zvünejsnyo formo k-szebi trno szpodobni KOJ 1833, 140; Jo'zef za zvünesnyo, 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; Csi zvünejsnye telovno delo oprávlamo KŠ 1754, 24; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; Poſztiti ſze ino zvüneiſnim tálom priprávlati TF 1715, 44; jeli je ſzpuno i zvünejsnyim tálom KŠ 1754, 209; i zvünejsnyim tálom bi rad kradno KŠ 1771, 437; naj du'snoſzti nej ſzamo zvünejsnyim tálom dopunimo KMK 1780, 46; ali csi ſzſami zvünejsnyim delom po'selo doprneszti KM 1783, 146; zdaj te zvünejsnye peháre csiſztite KŠ 1771, 209; i pobüdjáva 'zelejnye na zvünejsnya hüda dela KŠ 1771, 440
zvünéjšnji -a -e sam. zunanji: jeli je nej vcsino tiſzti i to znotrejsnye, i je to zvinéjsnye vcsino KŠ 1771, 209; naj i dobro ſzvedouſztvo má od zvünejsnyi KŠ 1771, 639; Te zvünejsnye pa Boug ſzoudi KŠ 1771, 499; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi KŠ 1771, 620

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ž predl.
1. z or. z: ino ako Ti verno ſnyim ſiveu bodes TF 1715, 9; Scsiſztoga nazvescsávanya KŠ 1754, 131; ſivi ſnyim Bougi na Diko TF 1715, 9; ino je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; bej'sao je 's-nyim navküp KM 1790, 18; Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; i snyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Záko, ſteroga 'znyimi vcsinim KŠ 1771, 688; Prebivam Do koncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19
2. z rod. iz: idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; kâ sze szpominas 'znyega TA 1848, 7; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; i 'znyé zhájajoucsim dobrim delom tákſo lübeznoſzt ſzka'zujmo KŠ 1771, 340; kai bi ſze ſnyé vcſili TF 1715, 19; Záto nász Boug 'Znyegovi rouk Nedá vtrgnoti KŠ 1754, 252; zſnyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; daſze snyih vön ne vernemo SM 1747, 85; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, IV

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

želèti -éjm nedov.
1. želeti: ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; nej doſzta 'seleti SIZ 1807, 10; Na blaſeno ſzmert ſeleim SM 1747, 2; i escse vecskrát 'zelejm KŠ 1754, 261; kakda váſz vſze 'zelejm vu lübeznoſzti KŠ 1771, 591; Selejm pokouro cſiniti KM 1783, 291; aki dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; ſteri ne 'zelejs pogibelnoszt grejsniki KŠ 1754, 243; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; kako zdai narodgyena Decza mleiko ſelei TF 1715, 8; Ar teilo ſelei SM 1747, 26; Ka 'zelej tá zapouvid KŠ 1754, 16; geto tak 'zelej potrejbcſina KŠ 1771, A4a; Dobro vam on 'zelê BRM 1823, 5; Ki dobro vino 'zelê dobiti AI 1875, kaz. br. 8; csi nyemi hüdou 'zelejmo KŠ 1754, 37; tak i vi ſeleite mleiko reicſi Bosje TF 1715, 8; reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite SM 1747, 24; i angyeo zákona, ſteroga 'zelejte KŠ 1771, 815; 'Zejejjo, dabi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; zdrávje 'zelejjo KŠ 1771, 389; ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Oh! ne 'zeli záto i moje ſzmrti KŠ 1754, 232; Ne 'zelej lüczki 'zén BKM 1789, 183; i 'seli nyim KOJ 1845, 29; ſzi naſſega 'zitka ne 'zelmo KŠ 1754, 178; bratje, 'zelte proroküvati KŠ 1771, 520; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; peſzmi, ſtere ſzem dávno 'zelo BKM 1789, 3b; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870, 4; knige, ſtere ſzi dávno 'zelo vtvojem jeziki BKM 1789, 2; Geto je 'zelo vſze váſz KŠ 1771, 596; da Jo'zefi nê kastigo 'zelo AI 1875, kaz. br. 7; kaj ſzo vnougi 'zeleli viditi KŠ 1771, 43; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8
2. hrepeneti: I tvojo hi'zo 'zelejm BKM 1789, 4b; tak rávno 'selej dusa moja k-tebi KM 1783, 2; Jezus Tebé 'zelejmo BKM 1789, 37; Ako nyega 'zelejte, Zdr'zi vász BKM 1789, 11; I 'zelejo ktebi ſze vrnouti KŠ 1754, 246
3. terjati, zahtevati: Dativus 'selejo verbumi oni, z-sterimi imenüjemo KOJ 1833, 128
želejóuči -a -e
1. želeč: Ovo jaſz 'zelejoucſi ſztebov gúcsati KŠ 1754, 229; 'zelejoucsi vſzákſega csloveka zvelicsanye KŠ 1771, A4b; i ſzeo je vu edno ládjo, 'ſelejoucſi odidti KM 1796, 81; Melankton dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; zrépa ſzo ſtiri kotve vö vrgli 'zelejoucsi, da bi dén bio KŠ 1771, 426
2. hrepeneč: ma düsa csáka 'zelejoucs zdiháva BKM 1789, 206
želévči tudi želévši -a -e želeč: Dête szlatko mleko 'zelévcsi, pilô AI 1875, kaz. br. 8; i je vszáki dén vecs glászi csüti 'zelévsi mér AIP 1876, br. 9, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žér tudi žír -a m
1. žir: ka sze z-logá odáva: gubacs, 'zér AI 1875, br. 1, 6; Bükev Sád (žér) má bodéčasto glavico AI 1878, 46
2. hrana, živež: Záto mi pri nyem ne zfali nikſi 'zér BKM 1789, 4; Zlejpim 'zérom ponouvi BKM 1789, 48; To leto Z-lêpim 'zirom ponôvi BRM 1823, 32; Boug dáj z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žerjávi -a -o prid. žareč: 'Serjávi vogeo Eleven ſzén KM 1790, 93(a); ár je 'zerjáva néba KŠ 1771, 53; Na tô je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; vidili ſzo 'zerjávo vougelje KŠ 1771, 335; pred Paradi'som je pa z-'serjávim mecsom Kerubim poſztávleni KM 1796, 7; Sztrejle letijo 'zerjáve BKM 1789, 350

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žméčen -čna -o prid. težek: jecsmen 62–63 kilogramm 'zmécsen za pivo AIP 1876, br. 2, 8; i ka je osztalo, tô je 'zmécsno bremen znôvis AIP 1876, br. 5, 2; Holubára 'zmécsne szmike te nepoznan .. sze znao ognoti AI 1875, br. 1, 4
žméči -a -e težji: Poetom tri mertüki bodo pri 'zmécsoj meri nücani AI 1875, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žmètno prisl. težko: ono piſzmo, vu ſterom je ſzvojo ſzvéto volo od cslovecsánſzkoga národa, jáko 'zmetno ſzprávlenoga, zvelicsanya vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Ka radi csinimo ne ſzpádne nam 'smetno KM 1790, 16; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; a tô nyej 'zmetno sztanolo AI 1875, kaz. br. 7
žmetnéj tudi žmetné teže: smetnej ti bode moke trpeti KM 1783, 213; koliko je vesznic, ka sze leh'zé ali 'zmetnê pôva AI 1875, br. 2, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žòj -a tudi žò žòja m obresti: Tak nász je z-Bougom zméro Lüczki 'zoj vuKriſztuſi KŠ 1754, 251; naj sze od 100 poszojenih rájnsk vecs kak 6. za 'so (interes) nejemlé pod kastigo KOJ 1848, 94; veliki 'zój vzemejo AIP 1876, br. 7, 1; Pod eto dácso szo vr'zeni na 'zój vödáni pênezi AI 1875, br. 2, 6; i pridoucsi bi jaſz vzéo to moje 'zojom KŠ 1771, 85

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 425