tolkálce -a [tou̯kalce] s (ā)
manjšalnica od tolkalo: okrašeno bronasto tolkalce
♦ glasb. lesena ali kovinska paličica z glavico ali metlico na koncu, s katero se tolče na tolkalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tolkálec -lca [tou̯kalca tudi tou̯kau̯ca] m (ȃ)
kdor igra na tolkalo: tolkalci in pihalci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tolkálo -a [tou̯kalo] s (á)
1. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje: potrkati s tolkalom; bronasto tolkalo / tolkalo na vratih
2. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi; tolkač: treti poper s tolkalom; kovinsko, leseno tolkalo
3. glasbilo, na katero se igra s tolčenjem na napeto opno, ploščo: boben, činele in druga tolkala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.