asimilȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
čeznaráven -vna -o prid. (á) 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: čeznaravna postava 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: upodabljati čeznaravno lepoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
izrážati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Zelo rad/ izraža svoja čustva/razpoloženje.
2.
kdo/kaj kazati, upodabljati kaj 'razpoloženje, čustvovanje'
Njen obraz izraža grozo/žalost.
3.
kdo/kaj vsebovati, vključevati kaj 'pomen, lastnost'
Pridevniki izražajo več stopenj svojega pomena.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami označevati kaj določenega
Izraža občudovanje/priznanje/podporo/upanje v zmago.
5.
kdo/kaj prikazovati, podajati kaj
Izraža dolžino /v metrih/.
6.
iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Medmet izraža začudenje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
karikírano nač. prisl. (ȋ) ~ upodabljati osebe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kázati tudi kazáti kážem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.
3.
nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.
4.
kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.
5.
navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.
6.
kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj Letna bilanca kaže hudo izgubo.6.1.
nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.
7.
kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.
8.
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.9.1.
V šoli je kazal pridnost.
9.2.
Ta obleka ga je kazala mlajšega.
10.
čustvenostno,
navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost' Kaže pustiti vse skupaj.10.1.
v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
krokírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. s krokijem upodabljati: krokirati pokrajino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
líčiti lȋčim in líčim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
malati ► ˈmaːlat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
oblȋka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
obráziti -im nedov., obrážen (ā ȃ) zastar. 1. oblikovati: obraziti kip / obraziti drevesa v parku // slikati, upodabljati: obraziti na strop prizore iz mitologije 2. izobraževati: učil in obrazil je kmete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
obráziti -im nedov. slikati, upodabljati: Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti, Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
obrazováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. 1. oblikovati: obrazovati predmete / človek mora obrazovati v sebi ideal // slikati, upodabljati: pogosto so ga obrazovali kot viteza / pisatelj obrazuje v delu najtemnejše strani življenja prikazuje, opisuje2. izobraževati: vzgajati in obrazovati mladino obrazujóč -a -e:
obrazujoči umetnik
obrazován -a -o:
obraz je imel le napol obrazovan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
podájati1 -am nedov. (ȃ) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočati, da ta lahko to prime, vzame: podajati opeko pri pokrivanju;
podajati polne skodelice skozi okno;
podajati snope;
podajali so si vedra iz rok v roke / nožice podajajo hrano čeljustim; podajati strojem material / star. jemala je jabolka iz košare in jih podajala otrokom dajala; podajati seno na voz metati, dajati// šport. metati, odbijati žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podajati z glavo; preveč so si podajali in premalo metali na koš 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočati seznanitev s čim: v knjigi podaja dogajanje na Primorskem med obema vojnama;
v uvodu podaja pregled evropskega slikarstva v tem obdobju / plastično podajati predmete upodabljati
♦ šol. podajati učno snov // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spravljati kaj v neposredno zaznavno obliko: podajati besedilo; podajati pesem deklamirati / podajati glasbeno delo izvajati; doživeto podajati vlogo igrati// knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: proučil sem zadevo in podajam naslednjo izjavo; podajati poročilo o štiriletnem delu poročati3. nar. oštevati, pestiti: kaj bi ga podajali, saj vidite, koliko dela ima;
ostro je izpraševal profesorje in hudo podajal študente
● zastar. sivi lasje so mu podajali nekaj častitljivega dajali; knjiž. podajati komu roko dajati; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. veselje in žalost si podajata roko si sledita; nastopata drug ob drugem; ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlopodájati se
1. pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: temna obleka se ji je lepo podajala; ruta se ji prav nič ne podaja / tako govorjenje se mu ni podajalo ni bilo primerno zanj; prstan se ji ne podaja ji ni prav
2. star. odhajati, odpravljati se: mladina se podaja v mesto / smučarji naj se ne podajajo na nevarne terene naj ne hodijo / podajati se na dolgo pot iti / zgodaj se podajajo spat, k počitku gredo
// navadno v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podajati se v nevarnost, težave
3. zastar. vdajati se: podajati se močnejšim / podajati se strastem
4. spreminjati položaj, obliko pod pritiskom, težo: deska se je pod koraki podajala; most se pod vozili podaja / kolena se mu pri hoji podajajo / zastar. sneg se podaja udira
● poslušal je fante in dekleta, kako se podajajo šalijo, prerekajo; knjiž. podajati se s potepuhi družiti se; ekspr. podajati se na lahkomiselna pota začenjati ravnati lahkomiselno
podájan -a -o:
doživeto podajana vloga; jasno podajana snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
podọ̑ba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
portrẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
prílika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
Raba glagolov »moči« in »smeti«Glede slovničnih pravil, pri prepovedanju določenih izrazov ali njihove uporabe, uporabljamo ne moremo ali ne smemo? Npr. pri glagolih s povratnim zaimkom se (bati se), NE MOREMO ali NE SMEMO upodabljati zaimka si (bati si)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
realístika -e ž (í) knjiž. 1. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže; realizem: za povojno književnost je značilna romantično patetična realistika 2. realističnost, realizem: to realistiko je slikar dosegel z najpreprostejšimi sredstvi / osrednji spor v drami je podan s prepričljivo realistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
realízem -zma m (ī) 1. priznavanje, upoštevanje dejstev, uresničljivih možnosti: pri ocenjevanju položaja je bil potreben realizem;
politični, življenjski realizem / njegov realizem ga varuje pred razočaranji; zanjo je značilen realizem // realističnost: realizem kipa, prizora na sliki ga je prevzel 2. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže: v teh antičnih pesnitvah prevladuje realizem 3. evropska umetnostna smer v 19. stoletju, ki si prizadeva podajati resničnost tako, kot je, se kaže: pri Slovencih se je realizem uveljavil precej pozno;
realizem v glasbi, slikarstvu;
predstavniki, teoretiki realizma;
realizem in naturalizem // obdobje te umetnostne smeri: realizem navadno omejujejo z letnicama 1830 in 1880
♦ filoz. realizem srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti; spoznavna teorija, po kateri obstaja zunanji, objektivni svet neodvisno od človekove zavesti; naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; poetični realizem; romantični realizem; socialni realizem; ped. pedagoški realizem pedagoška smer, zlasti v 17. stoletju, ki se zavzema za stvarno, jasno prikazovanje obravnavanih stvari; um. novi realizem zahodnoevropska umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere glavno izrazno sredstvo so predmeti iz vsakdanjega življenja; socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
realízem -zma
m1.
prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost táko, kot je, kot se kaže 2.
filoz. srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavestiSINONIMI:
filoz. realistična filozofija
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: socialistični realizem
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
rísati ríšem nedov. (ȋ) 1. s črtami upodabljati: zna risati in slikati;
risati hišo, obraz, pokrajino;
risati na papir, v glino;
risati s svinčnikom / dov. večkrat je risal Tita narisal / pog. rad riše otroke slika, upodablja / risati po fotografiji, po naravi
♦ um. risati s kredo // s črtami delati: risati diagram, zemljevid; risati razpredelnice z ravnilom; risati na zemljevidu smer poti / s prstom risati po pesku delati črte / risati s prosto roko 2. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: letala rišejo bele črte na nebo;
sonce riše na steno svetle proge;
drevesa so risala dolge sence;
kri riše po tlaku krvavo sled / skrb mu riše gube na mlado čelo 3. knjiž. opisovati, prikazovati: risati zgodovinsko obdobje;
prepričljivo riše ženske like / domišljija mu je risala lepšo prihodnost
● ekspr. jastreb je risal kroge letal v krogih; nar. gorenjsko skupaj sva (jo) risala tja šla, hodilarísati se ekspr.
kazati se v obrisih: skozi obleko se je risalo njeno telo; na obzorju so se risali gorski vrhovi; pohištvo se je risalo v mraku
// pojavljati se, biti na podlagi: čudne sence so se risale po steni / sončni žarek se mu je v svetli črti risal čez obraz / zaničljive poteze so se mu risale okrog ust
// biti viden, kazati se: nasmeh se mu je risal na obrazu; groza, pobitost, strah se mu riše v očeh
rišóč -a -e:
otrok ga je poslušal, naprej rišoč po pesku; na obzorju rišoči se obrisi mesta; rišoča deklica
rísan -a -o:
risani portreti; jasno risani značaji / risani film film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja; ustvarjanje, katerega izrazna oblika so risani filmi
● risana puškina cev cev, ki ima znotraj spiralaste žlebove; star. risana puška risanica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
rísati -ríšem
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
rísati ríšem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo s črtami upodabljati navadno na gladki površini
/Počasi/ je že risal.
2.
kdo z risbo upodabljati koga/kaj / o kom/čem
Motiv si /prizadevno in z neverjetno voljo/ riše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo prikazovati kaj
(Svojim domačim) je risal domače motive (za spomin).
4.
iz umetnosti kdo znati, obvladati kaj
Rad riše živali /v olju/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
risati ► ˈriːsat ˈriːšen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
slȋka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
Slika nekaj »prikazuje«, »upodablja«, »kaže« ...?Če želimo povedati, kaj je upodobljeno na sliki, kaj od naštetega je pravilno: slika prikazuje ali slika kaže ali slika upodablja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
slíkati -am nedov. (ȋ) 1. upodabljati kaj z barvami, navadno umetniško: slikati morje, obraz, pokrajino;
slikati na les, platno;
slikati z močnimi barvami, s čopičem / dal se je slikati portretirati / slikati portrete, tihožitja / slikati na prostem; slikati po modelu, spominu 2. prenašati s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: slikati otroka;
slikati se za izkaznico // delati, da rentgenski žarki po presvetlitvi telesnih delov, organov potemnijo film: slikati gleženj, zob, želodec; (rentgensko) slikati hrbtenico 3. nav. ekspr. opisovati, prikazovati, navadno zelo živo, plastično: drugih dogodkov mu ni slikala preveč podrobno;
v domišljiji si slika srečno prihodnost / film dobro slika življenje zapornikov / slikati v živih barvah, z živo besedo 4. obrt. prekrivati (stene) z beležem, s kredo: slikati stopnišče
● ekspr. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici
♦ um. slikati na steklo upodabljati na hrbtno stran šipe z barvami, ki ne presevajo, zlasti v ljudski umetnosti; slikati v akvarelu, olju, pastelu; slikati v fresko tehniki slíkan -a -o:
zanimivo slikana slika; slikana je na vrtu; mnoge osebe v romanu so slikane neprepričljivo
♦ um. slikana šipa šipa, okrašena z emajlnimi lazurnimi barvami; slikano okno v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
stilizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. oblikovati, upodabljati kaj z značilnimi in poenostavljenimi črtami, lastnostmi: otroci pri risanju nehote stilizirajo;
stilizirati ptiče, rastline // delati, da ima kaj le glavne značilnosti: stilizirati kostume; stilizirati prizorišče dogajanja / stilizirati realnost 2. stilno oblikovati, preoblikovati besedilo: članek je treba še stilizirati;
premišljeno stilizira svoje stavke stilizíran -a -o:
stilizirani plesni gibi; okras iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov; zakon ni dobro stiliziran; stilizirana igra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
stilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; stilizíranje (ȋ) |izražati, upodabljati z glavnimi lastnostmi, potezami|: kaj ~ rastline na sliki; premišljeno ~ stavke |slogovno oblikovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
upodábljanje -a s (á) glagolnik od upodabljati: upodabljanje lovskih prizorov;
upodabljanje na stene, v kamen / likovno upodabljanje / klišejsko upodabljanje oseb v romanih / upodabljanje geometrijskih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
upodábljati -am nedov. (á) 1. predstavljati, izražati kaj z likovnimi, grafičnimi sredstvi: upodabljati bogove;
upodabljati pravico kot žensko s tehtnico / upodabljati z barvami, s črtami / reliefi upodabljajo živali na reliefih so upodobljene
♦ geom. upodabljati geometrijske tvorbe predstavljati jih z grafičnimi sredstvi po načelih opisne geometrije2. predstavljati, izražati kaj z besedami ali drugimi izraznimi sredstvi sploh: pisatelj upodablja življenje;
upodabljati v knjigi preproste ljudi / upodabljati boj s kretnjami, z mimiko; filmsko, igralsko upodabljati / knjiž. glavnega junaka je na premieri upodabljal gost igralupodabljajóč -a -e:
kipi, upodabljajoči grške junake; upodabljajoči umetnik umetnik, ki ustvarja umetniška dela z likovnimi sredstvi; upodabljajoča umetnost slikarstvo, kiparstvo, grafika
upodábljan -a -o:
realistično upodabljani kmetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
upodábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; upodábljanje (á) koga/kaj ~ v knjigi preproste ljudi; ~ lovske prizore; ~ v kamen; ~ z barvami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
upodábljati -am
nedov.1.
kaj predstavljati, izražati kaj z likovnimi, grafičnimi izraznimi sredstvi 2.
kaj predstavljati, izražati kaj z besedami ali drugimi izraznimi sredstvi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
upodábljati – glej podọ̑ba
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
upodȃbljati, -am, vb. impf. ad upodobiti; 1) assimilieren, Cig. (T.); u. se, sich ähnlich machen, ähnlich werden, Let.; — 2) formen, gestalten, bilden, Jan.; durch Abbildungen darstellen, Cig. (T.), nk.; upodabljajoče umetnosti, bildende Künste, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
upodobováti, -ȗjem, vb. impf. = upodabljati, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
uteléšati -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način: v svojih delih pisatelj uteleša svoje estetske nazore / folklora uteleša ljudsko teženje po lepem / ponoči so se take misli in želje utelešale v podobe in privide 2. knjiž. upodabljati, predstavljati: utelešati dramske osebe / v obeh likih avtor uteleša svoje notranje protislovje 3. knjiž. prikazovati kako lastnost, kak pojav v določeni osebi: utelešati pogum v junakih romana // imeti to, kar izraža določilo, v zelo veliki meri: v sebi je utelešal nekakšno plemenito ravnotežje / za otroke je oče utelešal vso modrost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
uteléšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uteléšanje (ẹ́) koga/kaj ~ svoje estetske nazore v romanu; neobč. ~ dramske osebe upodabljati, predstavljati; neobč. utelešati kaj za koga/kaj Za otroke je oče utelešal modrost predstavljaluteléšati se -am se (ẹ́) v koga/kaj Ponoči so se njene želje utelešale v privide
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vihár Frazemi s sestavino vihár:
vihár v kozárcu vôde
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vizionáren -rna -o prid. (ā) 1. sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionaren pesnik, znanstvenik // ki izraža, kaže kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionarna pesem / upodabljati resničnost v vizionarnih podobah; slikar je ustvaril vizionarno pokrajino / vizionarni cilji, načrti 2. knjiž. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnoviden: dekle je vizionarno / imeti vizionarno moč vizionárno prisl.:
vizionarno napovedati kaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.