Tiskanje

administrácija -e ž (á)
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

administrácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

administratíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje
♦ zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola

administratívno

prisl.:

administrativno določene cene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ákvakultúra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

avtonomíja -e ž (ȋ)
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija
// knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
2. delovanje naprave brez uporabe zunanjih virov energije: akumulator omogoča avtonomijo avtomobila do razdalje 560 kilometrov; vgrajena baterija prenosnemu računalniku zagotavlja več ur avtonomije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

avtonomíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bíopolítika -e ž (ȋ-í)
upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij: biopolitika in posledice globalizacije
// veda o tem: študij biopolitike; bioetika in biopolitika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.

iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.

iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.

iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.

iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.

iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.

iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.

iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]

neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila

1.1.

neformalno

neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla

neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah

FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’

centrála-esamostalnik ženskega spola

vodilno središče
- centrala za kaj
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim
posredovalna naprava za zveze, povezave
- centrala za kaj, koliko
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

centrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta
2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralno zaklepanje sistem za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila / centralni komite [CK] v socializmu osrednje vodstvo komunistične partije
3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi sodobne vzgoje; centralna figura romana
♦ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki

centrálno

prisl.:

stanovanje je ogrevano centralno

centralno upravljati podjetje

sam.:, pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

centrálni nadzórni sistém -ega -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

čezdajati -dajem nedovršni glagol

1. kdo; komu, kaj delati, da kaj prehaja k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dajati, izročati

2. kdo; koga_tož., s prisl. določilom kraja delati, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročati

FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

čezdan1 -a -o deležnik

1. ki je dan drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dan, izročen

1.1 v trpniku, (od koga), komu/čemu

1.2 kot prilastek

2. komu ki je dan drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročen, prepuščen

2.1 čemu (k čemu) ki dopušča vpliv česa na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen

3. komu ki je dan komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podarjen

4. (zavoljo česa) ki mora umreti zaradi česa pomembnega; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čezdan smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

čezdati -dam dovršni glagol

1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se

1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti

4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati

5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti

FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih

FRAZEOLOGIJA: čezdati koga smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Čustvena inteligenca
Ali je pravilneje uporabljati besedno zvezo čustvena inteligenca ali čustvena inteligentnost , ko mislimo na sklop kompetenc in veščin za učinkovitejše zaznavanje, obvladovanje in upravljanje s čustvi? V angleščini se uporablja termin emotional intelligence , v slovenščini pa izraz prevajamo kot čustvena inteligenca . Je ta smiseln in primeren?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dan2 -a -o deležnik

1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu

1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen

1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen

1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen

1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan

2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen

3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen

3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno

4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan

6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan

7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan

8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan

10.1 pri datiranju zapisan, objavljen

11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan

11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen

12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik

12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu

13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan

14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dáti dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup; dati za doto; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte / pog. nazaj dati vrniti
// podariti, pokloniti: tega ni treba plačati, ampak ti kar dam; dati za rojstni dan, za spomin; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega / narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago; dati na vpogled / dati komu časten naslov; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite / kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali; dati svoj delež za kaj; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje; dati čevlje v popravilo; dati kaj v promet; dati osnutek zakona v javno razpravo; dati otroka v rejo; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto; podjetje je dalo na trg nov izdelek; dati denar v banko, pog. na knjižico; dati oglas v časopis; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
b) z namenilnikom: dati delat obleko; dati meso prekajevat; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
5. pog. plačati: koliko si dal za avto? dati za mašo; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati / kot klic pri dražbi kdo da več?
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa; polje je dalo obilen pridelek; konferenca je dala važne rezultate; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko; račun da rezultat; pog. koliko dá to? znese / zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo; dati svoj glas za odbornika; dati bolniku injekcijo; dati izjavo izjaviti; dati obljubo obljubiti; dati odgovor odgovoriti; dati odpoved odpovedati službo; dati komu poljub; dati transfuzijo krvi; dati znak, znamenje; dati komu dobro vzgojo; dati na posodo posoditi / dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev; publ. v delo so dali mnogo truda vložili / ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti / pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele) / pog. prosim, dajte mi gospoda XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim
9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj lahko godi: ozke razmere mu ne dajo delovati; delo mu ne da počitka; skrbi mu ne dajo spati; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala; tega si ne dam reči; ne da si dopovedati
10. nedov., ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
11. z nedoločnikom ukazati, naročiti: dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina; dajmo si ogledati še to oglejmo si; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se / kot poziv pri pitju dajmo ga!
12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res
d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; nikomur ne da blizu je nedostopen; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; pog. dati komu košarico prekiniti (ljubezensko) razmerje; zavrniti ponudbo; zavrniti njegovo ponudbo za ples; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; dati na znanje sporočiti, pojasniti; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star; pog. prav ti dam soglašam s teboj; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ rel. dati odvezo; šah. dati mat

dáti se

z nedoločnikom

izraža

osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi:

dati se motiti, odpraviti, potolažiti, pregovoriti, preprositi

daj se prepričati

/ pog. daj se kaj videti pridi (na obisk)

/ ekspr. ni se jim dal kar tako; ekspr. ne dajte se

možnost, da se z osebkom kaj zgodi:

to se ne da brati

snov se da cediti

stvar bi se dala bolje urediti, s pridom uporabiti

vrata se ne dajo zapreti

/ brezoseb.: ne da se povedati z besedami; nič se ne da opraviti, spremeniti; z njo se ne da živeti; ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako; ne da se mu pomagati ni mu mogoče

s smiselnim osebkom v dajalniku

izraža pripravljenost koga za kako dejanje:

ne da se mu delati

pridi, če se ti da

/ elipt. ne da se mi v kino

v prislovni rabi,

v zvezi kar se da

izraža zelo visoko stopnjo:

kar se da srečni smo

kar se le da natančno poglej

teci, kar se le (najbolj) da kolikor moreš

kar se da hitro, lep karseda

dán

-a -o:

ne jemlji nazaj dane stvari

to ni bilo dano iz prijaznosti

to je bilo dano vam v varstvo

na dano znamenje so začeli teči

/ knjiž.: tolikšna sreča mi ni bila dana; ni mi bilo dano, da bi ga spoznal; ni mi bilo dano tako lepo peti ne morem, ne znam; vsakomur je dano na voljo, kam pojde

/ star., pri datiranju dano v Ljubljani, dne 23. novembra 1866;

prim. daj, dan2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

debirokratizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
odpravljati, opuščati birokratizem: čas je, da začnemo debirokratizirati zdravstveno delo; debirokratizirati gospodarsko upravljanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

decentralizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje

decentralizíran

-a -o:

decentralizirana uprava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

deetatizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
odpravljati etatizem: deetatizirati gospodarsko upravljanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol

1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride

3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati

4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči

6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti

8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti

9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti

10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: dejati kaj pod roke koga, dejati koga izpred obličja, dejati koga na ketine, dejati koga od života, dejati koga v pan, dejati na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

délovni móst -ega mostú m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Delovni tok
Prosim za mnenje o ustreznosti rabe termina delotok kot sinonima za termin delovni tok , ki označuje natančno opredeljeno in informatizirano zaporedje opravil v neki aktivnosti, poslovnem procesu ali le njegovem delu. Menim, da gre za podobno poenobesedenje kot v primeru krožišče namesto krožno križišče .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

demokratizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uvajati, uveljavljati demokracijo: demokratizirati državo; demokratizirati upravljanje / demokratizirati življenje; družbeni sistem se vedno bolj demokratizira / demokratizirati umetnost

demokratizíran

-a -o:

demokratizirana družba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

detájlen -lna -o prid., detájlnejši (ȃ)
ki zajema, upošteva vse podrobnosti, nadrobnosti; podroben, nadroben: detajlen načrt, opis, prikaz; plan se ne spušča v detajlno gospodarsko upravljanje / detajlna skica skica posameznega dela

detájlno

prisl.:

detajlno izdelana scenerija

detajlno razložiti potek dela

detajlno spoznati vso problematiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dimenzíja -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

diseminácija SSKJ² samostalnik ženskega spola

seznanjanje širše javnosti z rezultati raziskovalnega, projektnega dela, zlasti z organizacijo različnih dogodkov

SINONIMI:

diseminiranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. dissemination ‛razširjanje’, nem. Dissemination iz lat. dissēminātio ‛sejanje, razširjanje’, iz ↑diseminirati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dôbro uprávljanje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dôbro vladovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

drón samostalnik moškega spola

daljinsko upravljana leteča priprava za vojaške namene, podobna manjšemu letalu ali helikopterju

1.1

taka priprava za spremljanje gibanja, snemanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

drúžba -e ž (ȗ)
1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov: človeška družba; sodobna družba; gospodarstvo, življenje družbe; družina je osnovna celica družbe; najvplivnejša plast družbe; dialektično pojmovanje družbe; problemi današnje družbe; razvoj, ureditev družbe; odnos do družbe; nauk o družbi / ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča / družba je prevzela v svoje roke vsa proizvajalna sredstva
2. s prilastkom na določen gospodarski in politični način organizirana skupnost ljudi: kapitalistična, socialistična družba; razredna družba; poskusi graditve nove, brezrazredne družbe / patriarhalna, rodovno-plemenska družba
// ljudje v taki skupnosti: takratna fevdalna družba ga je prezirala
3. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: družba je posedla okoli mize; vsa družba se je imenitno zabavala; uvesti koga v družbo; glasna, vesela družba; izbrana, kavarniška, pivska, zaključena družba; v to gostilno redno zahaja družba profesorjev / vedenje v družbi / bil je vodja rokovnjaške družbe
// prisotnost koga, zlasti zaradi zabave: izogibaj se njegove družbe; sam zase se drži, ne mara družbe, za družbo; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; biti v družbi s kom; ni čutil potrebe po človeški družbi; prijetno se počuti v ženski družbi / povsod se je pojavljala v družbi svoje prijateljice
4. navadno s prilastkom podjetje z več solastniki ali delničarji: filmska, letalska, petrolejska, trgovska družba; nacionalizacija bank in zavarovalnih družb / delniška družba [d. d.] družba, pri kateri (osnovni) kapital predstavljajo delnice, katerih lastniki so glede na vložek posamezni vlagatelji; komanditna družba trgovska družba, v kateri nekateri člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi pa le do višine vloženega deleža; pooblaščena investicijska družba [PID] posredniška družba med posameznimi imetniki lastniških certifikatov in podjetji z namenom zbiranja certifikatov in odkupa delnic; družba za upravljanje [DZU] družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; družba z neomejeno odgovornostjo [d. n. o.] družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; družba z omejeno odgovornostjo [d. o. o.] družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka
● dela mu družbo je z njim, da ni sam; Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; preg. po slabi družbi rada glava boli
♦ rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; šol. spoznavanje narave in družbe nekdaj učni predmet o tem v osnovni šoli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

drúžben -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na družbo:
a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje
b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo
c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; družbena kontrola; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ; družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.; družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe; družbeno varstvo otrok
č) lanske družbene publikacije
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje
2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja; družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor javni sektor
♦ ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; pravn. družbena pravna oseba v socializmu pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti

drúžbeno

prisl.:

družbeno delovati

družbeno angažirana umetnost

družbeno neprilagojena in vzgojno zanemarjena mladina

družbeno organizirano gospodarstvo

družbeno prebujeno meščanstvo

♦

ekon. družbeno potrebno delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

drúžbenoupráven -vna -o prid. (ȗ-á)
nanašajoč se na družbeno upravljanje: volitve družbenoupravnih organov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

držávna jávna slúžba -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

DUTB

Predlog

1 DUTB-ja tudi DUTB DUTB samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

Družba za upravljanje terjatev bank

IZGOVOR: [də̀utəbə̀], rodilnik [də̀utəbə̀ja] tudi [də̀utəbə̀]

BESEDOTVORJE: DUTB-jev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

DUTB

Predlog

2 DUTB samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

Družba za upravljanje terjatev bank

IZGOVOR: [də̀utəbə̀], rodilnik [də̀utəbə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

elektrónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; glasb. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah
2. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; elektronski dokument / elektronski naslov naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega del je znak @
// nanašajoč se na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronski mediji; elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja / elektronski forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronska konferenca konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska redovalnica storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta; elektronska tajnica računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki; elektronska varuška priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor
3. v zvezi elektronska pošta sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja: v informacijski dobi lahko na vsakem koraku uporabljamo internet in elektronsko pošto; odgovoriti po elektronski pošti
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
4. v zvezi elektronska denarnica prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: študentje nekaterih univerz imajo dostop do elektronskih denarnic
// kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: elektronske denarnice so predplačniške

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

fáktoring in factoring -a [druga oblika fêktoring-] m (ȃ; ȇ) fin.
finančna storitev, pri kateri se z odkupom dolgov, kratkoročnih terjatev drugega podjetja omogoči financiranje, zavarovanje in upravljanje terjatev: domači, mednarodni faktoring; družba za faktoring; v prid. rabi: faktoring banka; faktoring družba; faktoring podjetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

fasanje [fȃsanje] samostalnik srednjega spola

polnjenje orožja s strelivom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

finánčno poslovánje -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

finánčno poslovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

fíntech, fínteh samostalnik moškega spola

dejavnost, ki se ukvarja s finančnotehnološko podprtim upravljanjem premoženja

1.1

podjetje, ki se ukvarja s tako dejavnostjo

1.2

kot pridevnik

ki je v zvezi s tako dejavnostjo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

fiskálno prislov

iz ekonomije

takó, da zadeva finance, navadno državne, in njihovo upravljanje, zlasti davčno politiko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

fónd -a m (ọ̑)
1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju
2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond
♦ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času; dispozicijski fond

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Generalka
Katera bi bila najustreznejša ženska oblika poimenovanja general , ki predstavlja najvišji vojaški čin v kopenski vojski? V Jezikovni svetovalnici je bila glede na zadetke v referenčnem korpusu Gigafida predlagana rešitev generalica (gl. odgovor Ženska oblika generala je »generalica«? ), ker naj bi bila generalka pomensko obremenjena. V SSKJ2 sta navedena oba izraza, tako generalica kot generalka , v Vojaškem slovarju (Ministrstvo za obrambo, 2002) pa je navedena samo oblika generalinja .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

geográfski informacíjski sistém -ega -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

GHz simbol

simbol za enoto gigaherc, gigahertz

del pridevniške zloženke v obliki n-GHz gigaherčni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑gigahertz

gláva-esamostalnik ženskega spola

središčni del živega telesa za upravljanje gibalnega in razumskega oziroma zavestnega delovanja
- glava koga/česa
glavi podoben del česa glede na obliko ali vlogo
- glava česa

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

glava v/na
, glava z/s
, glava za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

glávno koló pri regulátorju -ega -ésa -- -- s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gospodársko státusno právo -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gospodarstvo ► gȯspȯˈdaːrstvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

individualízem -zma m (ī)
1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: izogibati se individualizma; pristaš individualizma
// miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: razširil se je nebrzdan individualizem; egoizem in individualizem / družinski, umetniški individualizem
2. individualno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: gospodarski individualizem
♦ filoz. etični individualizem nazor, da je najvišji cilj, največja vrednota samo posameznik; filozofski individualizem nazor, da obstaja samo posamezno bitje ali stvar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

institucionálno jávno uprávljanje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

instrumentálno jávno uprávljanje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

internacionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. razširiti med več držav: internacionalizirati oboroženo intervencijo, vojno
2. po mednarodnem dogovoru dati kaj v uporabo, upravljanje več državam: internacionalizirati mesto, pristanišče
3. publ. napraviti, da se kaj obravnava, rešuje v mednarodnih komisijah, organizacijah: internacionalizirati problem narodnostnih manjšin

internacionalizíran

-a -o:

internacionalizirana reka

internacionalizirano ozemlje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Internet stvari
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu internet of things ( IoT ), ki označuje internet, v katerega se povezujejo in medsebojno komunicirajo predmeti in naprave. Našla sem naslednje termine: medmrežje stvari , medomrežje stvari , internet stvari . Kateri je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

investicíjski kupón -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izkoríščanje -a s

uporaba, upravljanje česa, ki prinaša ugodne, pozitivne posledice

SINONIMI:

izkoriščevanje, izraba, izrabljanje

uporaba česa v gospodarske namene

SINONIMI:

eksploatacija, eksploatiranje

uporaba moči, zmožnosti koga za ustvarjanja dobička, ugodnih pozitivnih posledic zase

SINONIMI:

izkoriščevanje, ekspr. izmozgavanje, ekspr. izsesavanje, ekspr. izžemanje, slabš. vampirstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

Izvršilna oblast
Za eno izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov, se uporabljata dve različici, in sicer izvršna oblast in izvršilna oblast . Zanima me, ali gre za sinonima.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

jávno uprávljanje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako je prav: »upravljamo tveganja« ali »upravljamo s tveganji«?

V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji). Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako uporabljamo zvezo »občutljiv na«?

Zanima me, ali je sploh pravilno rabiti zvezo občutljiv na in v kakšnih primerih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kako zapisati začetnice v zvezi »spodnja Sava«?

Kakšne začetnice naj uporabim pri spodnji Savi, npr. hidroelektrarne na spodnji Savi, plovba na spodnji Savi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

knjíga -e ž (í)
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige
// delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja
2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / bela knjiga dogovorno oblikovana zbirka načel, zahtev za urejanje in upravljanje določenega področja; blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga
// tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti znane osebnosti
3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah
● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra
♦ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; pravn. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kolektivízem -zma m (ī)
1. nazor, ki poudarja pomen in interese kolektiva, skupnosti: navdušen pristaš kolektivizma / ideje kolektivizma
// miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: duh kolektivizma se je vse bolj širil
2. kolektivno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: boj za gospodarski kolektivizem / kolektivizem patriarhalne družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kolektívno uprávljanje ávtorskih pravíc -ega -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kománda -e ž (ȃ)
1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj!
// pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov
2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando
♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota
// sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando
3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov
● pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja
4. oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande
5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kománden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na komando ali komandiranje; poveljniški: imajo odličen komandni kader / komandne položaje v vojski so zasedli tujci / to je bilo povedano v komandnem tonu ukazovalnem, poveljevalnem
♦ navt. komandni most najvišji del krova, od koder se ladja upravlja; teh. komandni pult ali komandna miza pult, miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov; komandni stolp stolp, iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču; komandna kabina kabina, iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; voj. komandno mesto mesto, prostor, na katerem je poveljstvo pred bojem in po njem; poveljniško mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

komándni púlt za ódrske napráve -ega -a -- -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

koncesíja -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

korporacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na korporacija 1: korporacijski dobiček; korporacijske znamke; korporacijsko pravo; korporacijsko upravljanje / korporacijski gozdovi / korporacijski sistem korporativni sistem; korporacijska država korporativna država

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Korporativno upravljanje
Za način vodenja podjetij, ki vključuje organizacijske in regulativne ukrepe, se na področju ekonomije pojavljata termina korporativno upravljanje in korporacijsko upravljanje . Zanima me, kateri slovenski termin je ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krajína -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Krajinski park Sečoveljske soline

Predlog

Krajinskega parka Sečoveljske soline samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

krajinski park pri Sečovljah

IZGOVOR: [krajínski párk sečôvəlʼske solíne], rodilnik [krajínskega párka sečôvəlʼske solíne]

PRIMERJAJ: sečoveljski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

króglica -e ž (ọ̑)
1. manjšalnica od krogla: površina, velikost kroglice / pobrati, zakotaliti kroglico; steklena kroglica / bonbon v obliki kroglice / mn. glina je v kroglicah / sablja z zaščitno kroglico / volilna kroglica nekdaj s katero volivec glasuje / sledilna kroglica računalniški miški podoben pripomoček za upravljanje s kazalcem na zaslonu
♦ farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice
2. teh. tak predmet iz kovine kot sestavni del ležaja: število kroglic v ležaju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kuhalna plošča, kuhalnik, kuhalna cona, kuhališče
Ker v našem podjetju ustvarjamo novo bazo podatkov v informacijskem sistemu, iz katerega se ti podatki črpajo za proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov ter dobavo sestavnih delov in njihovo distribucijo, bi radi uporabili enotno terminologijo za posamezne kuhalne aparate in njihove sestavne dele. Sodelavci v razvoju, prodaji, marketingu in standardizaciji se ne moremo uskladiti glede termina, ki označuje napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (ang. hob ). V rabi se pojavljata dva termina – kuhalna plošča in kuhališče –, kar ustvarja zmedo. Poleg tega se kuhališče uporablja tudi za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kuhalnik (ang. cooker ) – uporablja se tudi namizni kuhalnik (ang. table cooker ) – označuje manjšo prenosno napravo z elementi za upravljanje z različnimi viri napajanja. S kuhalno ploščo in kuhalnikom je povezan tudi termin kuhalna cona (ang. cooking zone ), ki označuje del kuhališča , ki se segreva in na katerega se postavi posoda. Za isti pojem se uporablja tudi kuhalno mesto , kuhalno območje , kuhalno polje in tudi kuhališče . Kuhališče se torej uporablja za tri pojme – napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (sinonim kuhalna plošča ), za del celotne gornje površine kuhalne plošče ali kuhalnika , ki se segreva in na katerega se postavi posoda (sinonim kuhalna cona ), in za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kakšno je vaše mnenje glede teh poimenovanj?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kV simbol

simbol za enoto kilovolt

del pridevniške zloženke v obliki n-kV kilovoltni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑kilovolt

lastnína -e ž (ī)
1. pravn. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / intelektualna lastnina avtorjeva izključna pravica do prodaje, uporabe izdelka, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju; industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo
♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina družbena, državna lastnina
2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina; kraja intelektualne lastnine; upravljanje z intelektualno lastnino / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina
● knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod
3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lokálna gospodárska jávna slúžba -e -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lokálna jávna slúžba -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lovskoupravljavski

Predlog

lovskoupravljavska lovskoupravljavsko pridevnik

nanašajoč se na lovsko upravljanje

IZGOVOR: [lôu̯skouprau̯ljáu̯ski], ženski spol [lôu̯skouprau̯ljáu̯ska], srednji spol [lôu̯skouprau̯ljáu̯sko]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mahinácija -e ž (á)
1. ekspr. preračunljivo, navadno nezakonito dejanje: zaplesti se v mahinacije; z raznimi mahinacijami je dosegel svoje cilje; denarna, gospodarska mahinacija / delati mahinacije; tajna mahinacija
2. zastar. ravnanje, upravljanje: mahinacija s strojem je čisto preprosta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mandát -a m (ȃ)
1. pravn. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat
// listina o tej pogodbi: pokazal je mandat
2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade
3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo
// ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata
4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju knjig

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mandát-asamostalnik moškega spola

pooblastilo
- mandat koga
- , mandat za koga/kaj, koliko
- , mandat v/na čem, kje, kako
- , mandat s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

manẹ́ver -vra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

manipulácija -e ž (á)
1. opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: palete za manipulacijo drobnejšega kosovnega blaga; prostor za manipulacijo; pren., slabš. nekaterim je novejša poezija samo manipulacija pojmov
// adm. tehnično delo z uradnimi spisi, dokumenti: blagajniška, pisarniška manipulacija / stroški za manipulacijo
2. ravnanje, upravljanje: zamotane manipulacije; manipulacija z žerjavom / hipnotizer je delal manipulacije z rokami gibe
3. nav. slabš. preračunljivo ravnanje, dejanje: zakaj so bile potrebne vse te manipulacije, če si vedel, da ne bo nič; denarne manipulacije
4. gozd. manjša organizacijska enota za izkoriščanje gozda: upravnik (gozdne) manipulacije
♦ les. ravnanje z lesom v vseh fazah sečnje, prevoza in predelave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

manipulácija -e ž, pojm. (á) palete za ~o drobnejšega kosovnega blaga; pisarniška ~; ~ z žerjavom ravnanje, upravljanje; poud. okoristiti se z denarno ~o |s preračunljivim ravnanjem, dejanjem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mẹ̑nedžer -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ménedžment -a m, pojm. (ẹ̑) visoko razvit ~ (vodenje, upravljanje); skup. vrhovni ~ vodstvo, vodilni uslužbenci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

míkroračunálniški regulátor -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

míza -e ž (í)
kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom
// tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano / vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza; panoramska miza mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih; previjalna miza za previjanje dojenčkov
● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno
♦ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mobílnost -i ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

módul -a m (ọ̑)
1. samostojno zaokrožena enota (stopnja) v izobraževalnem procesu: izobraževalni modul za tekstilno industrijo
2. teh. sestavljivi del kake naprave: sestaviti module / komandni modul del nekaterih vesoljskih ladij z napravami za upravljanje in posadko; lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni; pohištveni moduli
3. teh. izbrana osnovna mera za velikost česa: pri načrtovanju upoštevati modul / delati gradbene elemente po modulu
♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa; mat. modul število, ki izraža kako razmerje; rač. pomnilniški modul pomnilnik z najmanjšo zmogljivostjo; strojn. modul standardna osnovna mera za velikost zob pri zobnikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

móst mostú m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

načŕt uprávljanja -a -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Nadzorovana raba protimikrobnih zdravil
V angleški strokovni literaturi se v zadnjih dveh desetletjih vse pogosteje uporablja tudi termin antimicrobial stewardship , ki je zamenjal prejšnji termin antibiotic policy. Antibiotiki so učinkovine, ki delujejo samo proti bakterijam, protimikrobne učinkovine pa so širši pojem in vključujejo tako učinkovine, ki delujejo na bakterije kot tudi učinkovine, ki delujejo na viruse, glive in parazite. Zaradi naraščajoče odpornosti predvsem bakterij in pomanjkanja novih učinkovin so države sprejele programe, kako izboljšati rabo protimikrobnih učinkovin (predvsem antibiotikov), da bi še lahko obdržali učinkovitost starih učinkovin, zato smo doslej uporabljali slovenski ustreznik nadzorovana raba antibiotikov. Prosimo za mnenje o ustreznosti termina.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje]

izhodiščna delovna površina na zaslonu z osnovnimi elementi za upravljanje računalnika, elektronske naprave

STALNE ZVEZE: aktivno namizje, navidezno namizje, oddaljeno namizje, virtualno namizje
ETIMOLOGIJA: iz na mizi

navéza SSKJ² samostalnik ženskega spola

skupina posameznikov ali organizacij, ki deluje kot celota, se ukvarja z enako dejavnostjo in ima navadno skupne (nepoštene) namene, interese

1.1

iz športa

skupina igralcev, ki deluje kot celota z istim ciljem

kar nastane kot posledica medsebojnih stikov, sodelovanja in omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje

SINONIMI:

zveza

2.1

odnos med dvema človekoma kot posledica takih stikov

SINONIMI:

zveza

iz ribištva

del vrvice, ki je oblikovan v vozel, na katerega se pritrdi plovec

STALNE ZVEZE: v (tesni) navezi

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

navigácijski navigácijska navigácijsko in navigacíjski navigacíjska navigacíjsko pridevnik [navigáciski] in [navigacíski]

ki je v zvezi z navigacijo 1.

1.1.

navigaciji 1.

ki je v zvezi z navigacijo 2.

ETIMOLOGIJA: ↑navigacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

navigátor -ja m (ȃ)
1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: letalski navigator; navigator na rušilcu; opravljati delo navigatorja / navigator vesoljske ladje
// elektronski navigacijski pripomoček, ki od satelitov prejema podatke za izračunavanje zemljepisne širine, dolžine, nadmorske višine in lastne hitrosti: navigatorji za motoriste, voznike; večina cestnih navigatorjev ima že naložen zemljevid Evrope; upravljanje z ročnim navigatorjem / vožnja z navigatorjem / satelitski navigator
2. knjiž. pomorščak, mornar: dogodivščine navigatorjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nèiniciatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni iniciativen: neiniciativno upravljanje / knjiž. neiniciativen človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nèprofítna stanovánjska organizácija -e -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nogovánje samostalnik srednjega spola

pozdrav z dotikom nog, brez tesnega telesnega stika

ekspresivno

upravljanje česa z nogami

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

občutljív -a -o prid., občutljívejši (ī í)
1. sposoben občutiti, zaznavati: občutljivi in neobčutljivi deli organizma; ugotoviti, če so prsti še občutljivi; čutnice so občutljive le za določene dražljaje / knjiž. estetsko, likovno občutljiv človek dovzeten
// sposoben zelo občutiti, zaznavati: nekateri ljudje so bolj občutljivi kot drugi; pokostnica je občutljiva in ob udarcu zelo boli / občutljiv za mraz, vremenske spremembe / ekspr. njegovo občutljivo uho se je upiralo taki glasbi; pren. je občutljiv za resnico
2. sposoben čustvovati, doživljati: razumen in občutljiv igralec; bil je najobčutljivejši med nami vsemi / ima občutljivo srce
// ki se hitro čustveno vznemiri, zlasti negativno: bolehni otroci so občutljivi / umetnik je občutljiv za svoje delo / vsak je občutljiv, če gre za njegovo dobro / ne bodi no tako občutljiv, saj ni mislil nič hudega zamerljiv
3. v zvezi z za pri katerem pod vplivom česa nastane sprememba, reakcija: vitamini so občutljivi za kemične vplive; za svetlobo občutljiva snov; pren. naš narodni obstoj je občutljiv za spremembe v sosednjih državah
4. v zvezi občutljiv na dotik ki omogoča upravljanje z dotikom: uporabniški vmesnik, občutljiv na dotik; zaslon je občutljiv na dotik
5. ki pokaže že zelo majhno količino merjenega: meriti z občutljivimi aparati, instrumenti; občutljiv sprejemnik; pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši aparat za vsak duhovni utrip
6. ki ni sposoben uspešno prenesti negativnih okoliščin, vplivov: čiščenje občutljivih tkanin; skladiščenje občutljivega blaga
● paziti na red zlasti pri občutljivih otrocih dovzetnih za bolezen; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; publ. ideološko občutljiva tema neprijetna, težavna; bombe so vrgli na najbolj občutljive nasprotnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode

občutljívo

prisl.:

mesto je živ organizem, ki občutljivo reagira na spremembe

občutljivo se vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oblák Frazemi s sestavino oblák:
bíti v oblákih, čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím, čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, dvígniti oblák prahú, gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradôve v obláke, kàj je [šè]v oblákih, nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím, obljúbljati gradôve v oblákih, pásti z oblákov, plávati v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradôve v obláke, živéti v oblákih

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obvladovánje tvéganj -a -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obvladovánje tvéganj -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

okoljevárstveno soglásje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

operatívno uprávljanje -ega -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oprávljanje od zádaj -a -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oprávljanje od zgôraj -a -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ordinariát -a m (ȃ)
1. knjiž. redna profesura: ustanoviti nov ordinariat
2. rel. urad za upravljanje škofije: škofijski ordinariat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oródje-asamostalnik srednjega spola

predmet, priprava, program, ki omogoča opravljanje dela, dejavnosti
- orodje v čem, kje
- , orodje pri čem/kom, kje
- , orodje iz česa, od kod, od kdaj

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

orodje za
, orodje z/s
, orodje proti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oskrbovánje -a s (ȃ)
glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

píd -a m (ȋ)
pooblaščena investicijska družba: vložiti certifikate v pid; delnice pidov; preoblikovanje pida; upravljanje pidov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

podemokrátiti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj demokratično: podemokratiti družbeni sistem; upravljanje se je podemokratilo / ekspr. podemokratiti strokovno izrazje narediti bolj razumljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

podemokrátiti -im dov. -en -ena; podemokrátenje (á ȃ) kaj ~ upravljanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Podredne zloženke: »lovskoupravljavski«

Kot lektorica Lovske zveze Slovenije sem se znašla v težavi. Pred leti je bil sprejet Lovski zakon, v katerem je napačen zapis zloženke lovsko upravljavski (napisano narazen). Slovenski pravopis 2001 navaja, da podredne zloženke v takem primeru pišemo skupaj. Zato sem se o zapisu v zakonu pred leti posvetovala z dr. Dularjem, ki je svetoval, naj v praksi uporabljam pravilen zapis, ker zakona ne moremo spreminjati. Tako je veljalo do nedavnega, ko se avtor z zapisom ne strinja in se sklicuje na zakon, čeprav je seznanjen, da zapis ni pravilen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

portfélj -a m (ẹ̑)
1. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih, listovnik: jezikovni portfelj
2. fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe: v portfelju imamo nekaj delnic, ki so močno zrasle; kakovost, vrednost portfelja; oblikovanje, prestrukturiranje portfelja; sestava, struktura portfelja; upravljanje portfelja / delniški, kreditni, naložbeni, zavarovalni portfelj; portfelj v delnicah, obveznicah / razpršitev portfelja povečanje njegove kakovosti, vrednosti, dolgoročne donosnosti z vlaganjem njegovih sredstev v vrednostne papirje različnih panog, področij, območij
3. zastar. listnica: odprl je portfelj in vzel ven denar
● knjiž. minister brez portfelja brez listnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

portféljski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na portfelj 2: portfeljski lastniki, vlagatelji; portfeljski prilivi so se zmanjšali; portfeljska analiza; portfeljske naložbe; portfeljsko upravljanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

posádnik -a m (ȃ)
v carski Rusiji namestnik kneza za upravljanje mesta ali voljeni upravitelj mesta: zbrali so se vsi posadniki / mestni posadnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

poslovánje -a s (ȃ)
glagolnik od poslovati: izboljšati poslovanje; nepravilno, redno poslovanje; uspešno poslovanje; poslovanje državnih organov, podjetja; obseg poslovanja; stroški poslovanja / blagajniško, denarno, materialno poslovanje / elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

poslôvni nivó vódenja -ega -ja -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

poslovódenje -a s

(poslovno) vodenje, upravljanje gospodarske družbe, podjetja, zavoda ali ustanove

SINONIMI:

menedžerstvo, menedžment

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

poslovódski izpít -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

predája -e ž, pojm. (ȃ) ~ postojanke; prevzemi in ~e blaga; neobč.: ~ podjetja v upravljanje izročitev; pogoji (vojaške) ~e vdaje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda]

prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ogled njegove oblike, kot je predvidena za tiskanje, shranjevanje

1.1.

predhodni ogled, namenjen zlasti za podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj

napoved česa s strnjenim, povzemalnim prikazom vsebine

STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled
ETIMOLOGIJA: ↑pred + ↑ogled

prestolováti -újem nedov.

s prislovnim določilom izraža, da kdo na imenovanem mestu izvaja vodenje, upravljanje, oblast

SINONIMI:

publ. imeti sedež, knj.izroč. rezidirati

GLEJ ŠE SINONIM: dvigati se, gospodovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

Prevajanje terminov: »knowledge worker« in »knowledge management«

Pogost termin, ki se sedaj pojavlja, je knowledge management, ki ga večkrat sploh ne prevajajo, če pa ga že, je to upravljanje znanja oziroma upravljanje z znanjem. Kateri je bolj pravilen?

Kako pa bi prevajal knowledge workers? Ali delavci znanja?

Znanstveni delavci pomeni nekaj drugega in je v bistvu ožji pojem.

Je sploh možno iz znanja narediti pridevnik, npr. znanski delavci in znansko upravljanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prográm za vrvíščarja -a -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

proizvódni ménedžment -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

proizvódni nivó vódenja -ega -ja -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prostorôčen in prostoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
1. narejen s prosto roko, brez pripomočkov: prostoročna risba / prostoročno risanje
2. pri uporabi, izvajanju katerega so roke proste za druga opravila: prostoročni telefon; prostoročna naprava, slušalka / prostoročno klicanje, telefoniranje / prostoročno odklepanje in zaklepanje vozila; prostoročno upravljanje s strojem / prostoročna vožnja s kolesom pri kateri se krmila ne drži z nobeno roko

prostorôčno

in prostoróčno prisl.:

prostoročno narejena keramika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

púlt -a m (ȗ)
1. mizi podobna priprava med prodajalcem in kupcem, na katero se daje blago: dajati, zlagati blago na pult; stati pred pultom, za pultom / prodajni, točilni pult
// navadno s prilastkom temu podobna priprava z namenom, kot ga izraža prilastek: delovni pult v kuhinji; hladilni pult z vgrajeno hladilno napravo; receptorski pult
2. navadno s prilastkom priprava s poševno (vrhnjo) ploskvijo, na katero se med branjem položi knjiga, list: dirigentski pult; govorniški, pisalni pult
● pog. dobiti meso izpod pulta dobiti v mesnici meso po protekciji; publ. za dirigentskim pultom bo nastopil znan dirigent dirigiral bo
♦ glasb. (notni) pult; rad. mešalni pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. komandni pult z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Računalništvo v megli, računalništvo na robu
Ne najdemo primernega slovenskega poimenovanja za angleški termin fog computing , ki označuje centralizirano obdelavo podatkov na osrednjem strežniku ali v lokalnem omrežju, s čimer poveča zmožnosti shranjevanja velike količine podatkov in uporablja prednosti fizične bližine za komunikacijo, konfiguracijo in upravljanje s podatki. Fog computing se pogosto uporablja skupaj z angleškim terminom edge computing , ki označuje drugačno obdelavo podatkov, katere del je opravljen že na posameznih napravah, vključenih v lokalno mrežo, vsaka od njih pa prispeva svoj delež k obdelavi informacije. Naši pomisleki pri dobesednem prevodu angleških terminov so predvsem v povezavi s frazemom »prodajanje megle«, saj bi morebitne stranke lahko dobile negativno predstavo, da gre za slab ali neprimeren način dela v računalništvu, po drugi strani pa se nam zdi termin edge computing super, ker vzbuja asociacijo na računalništvo na »špici razvoja«. V obeh primerih pa je verjetno najbolje poleg slovenskega termina v oklepaju obdržati izvirni angleški termin. Kaj menite vi?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ràvnanje -a s
1. ravnanje, vodenje, usmerjanje: I daj nam vszem prav szpoznati Poti ravnanya bo'zega KAJ 1848, 135; Potom országa ravnanya z-novics na prednyara prislo AI 1875, kaz. br. 3; Cslovik more Ravnanye ſzvétoga Duhá naſzledüvati KŠ 1754, 22; Etak eto ſzvéto piſzmo, haſznovito na ravnanye KŠ 1771, A8b; Molitev za Bo'ze ravnanye TA 1848, 19; nyemi ne dopiſzti Szvitá po vſzamogoucsem ravnanyi KŠ 1754, 164; Goſzpodne Bo'se, naj po tvojem ravnanyi tak moremo prejk pridti KM 1783, 12; Za toga zroka dekoli v orszácskom ravnanyi privértivati AI 1875, kaz. br. 2; Sz. Evangyeliom je pa z-Bo'sim ravnanyem tak ſzpiſzao KM 1796, 132; pod ravnanyom szvoje matere KOJ 1848, 45; i z-ravnanyem bo'zim zadovolen vendrar KAJ 1848, III
2. upravljanje, ravnanje: mi Szlovenye pod Vogrszkim Ravnanyom bi prebivali KOJ 1833, VII; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; i puſztili ſzo ſze vu mourje raſzpiſztivſi takájſe vajati ravnanya KŠ 1771, 426; je czejloga ſzvojega dvora ravnanye na nyega zavüpao KM 1796, 25; gradovenim Officérom priludno kmetov ravnanye zapovedala KOJ 1848, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rôka -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó)
1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge, mišičaste roke; roka v komolcu, zapestju; čez roko obešena torbica; roke in noge / peljati dekle pod roko spremljati, voditi jo, držeč svojo roko pod njeno, navadno v višini komolca; desna, leva roka; braniti se z golimi rokami brez pripomočkov; človek s suho roko; imeti umetno roko protezo, ki nadomešča to okončino; glasovati z dviganjem rok / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku / klesati roko / roka opice
// del te okončine od zapestja do konca prstov: držati, imeti roke v žepu; stisniti roko v pest; pred jedjo si umiti roke; zebe me v roke; držati se za roke; mehke, negovane, tople roke; hrbet roke / na roki nosi prstan na prstu, navadno prstancu; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; risati s prosto roko / pri pozdravu dati, stisniti, stresti komu roko; seči komu v roko / kot podkrepitev trditve, obljube ná roko, da bom držal besedo / z oslabljenim pomenom ponuditi, sprejeti roko sprave spravo
// notranja stran tega dela: imeti raskave, žuljave roke / od presenečenja ji je padlo pismo iz rok; nastaviti dlan in piti iz roke; podajati si kaj iz rok v roke; pljunil je v roke in prijel za lopato; držati, imeti kaj v rokah / ekspr. tak je, da bi iz roke jedel zelo je krotek, ubogljiv / kot označba na pošiljki v roke XY
2. nav. ekspr. ta okončina glede na dejanje, delo, ki ga opravlja: prepustiti se rokam bolničarja / pazi se, ker me že srbijo roke ker bi te najraje udaril; dvigniti roko proti komu, nad koga udariti, (pre)tepsti ga; nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; umreti od sovražne roke / denar mu gre nerad iz rok skop je; delo mu gre od rok hitro dela; gledati komu pod roke nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; to sem prislužil z rokami s fizičnim delom
// nav. ed., s prilastkom ta okončina glede na način opravljanja dejanja: imeti lahko, mirno, zanesljivo roko; voditi vse niti dogajanja z izkušeno, spretno roko / ta pa ima roko je zelo spreten; radi jo imajo zaradi njenih pridnih, spretnih rok zaradi pridnosti, spretnosti; narediti na hitro roko na hitro
3. ekspr., s prilastkom človek, kot ga določa prilastek: potrebovati delavne, pridne roke / pri njih manjka odločna, ženska roka / po tem ozemlju je segala pohlepna tuja roka tujci
4. v prislovni rabi, v zvezi na roko, na roke izraža, da se delo opravlja z rokami ali z določenim orodjem, ki se drži v rokah, ne pa s strojem: delati čevlje na roko; okopavati, žeti na roke; na roko tkani prti ročno
5. ekspr., s predlogom, v zvezi z dati, imeti, vzeti izraža ročno opravljanje določenega dela ali konec, začetek takega opravljanja: cel dan ima kramp, metlo v rokah; rada vzame pletenje v roke / daj že enkrat knjigo iz rok nehaj brati; dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; umreti s puško v roki v boju
6. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, dobiti, imeti izraža, da kdo ima, razpolaga s čim, kar se prime, drži v rokah: zdaj imam vsa potrdila v rokah / te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; dobiti dober dokaz v roke
// izraža osebo, ki razpolaga s čim, ima kaj v lasti: posestvo je v drugih, tujih rokah; gostilne so v zasebnih rokah / zemlje ni dal iz rok do smrti je ni prepustil, izročil; hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo; premogovniki so prešli v roke tujega kapitala / pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; novica je iz prve roke iz neposrednega vira
7. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, imeti, vzeti izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: izlet ima v rokah tajnik; vzgoja je v njihovih rokah; oblast je v rokah ljudstva / predsednik je sam vzel stvar v roke; vzeti usodo v svoje roke / odločitev je v vaših rokah; zadeva je že v rokah sodišča; imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem
// v zvezi z določenimi glagoli izraža vpliv, nadzorstvo, oblast koga nad kom ali čim: komaj se je rešil iz njihovih rok; prevzeti oblast iz rok ljudstva; mesto je v rokah vojske / iztrgati koga iz rok smrti rešiti ga smrti; ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; otrok je v dobrih rokah
8. ekspr., s prilastkom moč koga ali česa, ki se uveljavlja po kom drugem: roka oblasti, pravice, sodišča ga ni dosegla / njegova roka je dolga njegova moč, oblast sega daleč; publ. biti podaljšana roka organizacije pomagati pri uresničevanju njenih namenov, nalog
9. ekspr., v zvezi biti, imeti pri roki izraža, da je komu kaj glede na dejanje, pri katerem se uporablja tudi roka, blizu, na primernem mestu: orodje ima urejeno, da je takoj pri roki; nobenega zemljevida ni pri roki / izgovor ima zmeraj pri roki / jest hodi v gostilno, ki je najbolj pri roki
10. pog., v zvezi biti od rok izraža, da je komu kaj glede na določeno dejanje daleč, na neprimernem mestu: trgovina je precej od rok
● ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; pog. če le more, drži roke v žepu, križem lenari, ne dela; ekspr. držati, imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. trgovci so si meli roke so bili zadovoljni, veseli; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata; ekspr. lahko si kar roko podasta oba sta enaka, slaba; knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; pog. položiti roko nase narediti samomor; ekspr. (položi) roko na srce in priznaj bodi odkritosrčen; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. biti si na roke, na roko pomagati drug drugemu; biti v prijateljskih, dobrih odnosih; pog. na roke, na roko jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; pog. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; ekspr. skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev; dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. padel je policiji v roke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; ekspr. (za)prosil je za njeno roko zasnubil jo je; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; pog. kupiti, prodati pod roko nezakonito, skrivaj; ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam; grad. žarg. z roko podprt tram z ročico; evfem. nima čistih rok je kriv; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; ekspr. on je njegova desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec; pog. biti dobrih rok radodaren; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. to bo naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno; ekspr. imeti dve levi (roki) biti len, neroden pri delu; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. odtegniti komu prijateljsko roko prijateljstvo, pomoč; dati komu proste roke dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; ekspr. imeti zvezane roke ne moči storiti kaj odločilnega; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu; ekspr. ima prijateljev, da jih na prste ene roke prešteješ zelo malo; ekspr. saj nimam deset rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; film., fot. fotografirati, snemati iz roke tako, da se drži kamera, fotografski aparat v roki; igr. igrati iz roke brez talona; rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju; teh. mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; robotska roka naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sámomotivácija samostalnik ženskega spola

motivacija samega sebe

ETIMOLOGIJA: sam + motivacija

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sámoupráva -e ž (ȃ-ȃ)
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države: imeti, izgubiti samoupravo; stopnja samouprave; sporazum, zakon o samoupravi; avtonomija in samouprava / organi lokalne samouprave; reforma lokalne samouprave; minister, odbor za lokalno samoupravo / krajevna, mestna samouprava; občinska, pokrajinska samouprava
// knjiž. neodvisnost, samostojnost: manjšinska samouprava; samouprava narodov glede jezika, šol
2. samoupravljanje: naša družbena ureditev je slonela na samoupravi; občanova pravica do samouprave / samouprava delovnih organizacij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sámoupráva -e ž

samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države

SINONIMI:

avtonomija

GLEJ ŠE SINONIM: samoupravljanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

sámoupráven -vna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na samoupravo ali samoupravljanje:
a) samoupravno ozemlje / samoupravna enota
b) samoupravni odnosi; samoupravne pravice občanov; samoupravna načela; samoupravno odločanje / v socializmu: samoupravni položaj delovnega človeka; samoupravni razvoj naše družbe; samoupravna organizacija; samoupravna ureditev socialistične države; samoupravni splošni akti akti, ki na splošno urejajo družbenogospodarske in druge samoupravne odnose; samoupravni organ oseba ali telo, kateremu je po predpisih, statutu ali z drugim splošnim aktom zaupano neposredno upravljanje; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese; samoupravno dogovarjanje
♦ pravn. samoupravna sodišča v socializmu sodišča, ki se ustanovijo s samoupravnim aktom

sámouprávno

prisl.:

samoupravno odločati

samoupravno urejati medsebojna razmerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sédež -a m (ẹ̑)
1. kar je namenjeno za sedenje: pripraviti sedeže; vstati s sedeža; sesti na sedež; mehek, slab, trd, udoben sedež; oblazinjeni sedeži; širina sedeža / preobleči sedeže; za sedež je izbral rogovilasto vejo / avtomobilski sedež; obnovljeni gledališki sedeži; ležalni sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; pomožni sedež; priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti
// mesto, prostor za sedenje: sedež je imel pri oknu; odstopiti sedež starejšemu; pokazati, ponuditi komu sedež / rezervirati sedež na vlaku, v gledališču; ta avtomobil ima pet sedežev; sedeži in stojišča / balkonski, galerijski, ložni, parterni sedež; avt. žarg. smrtni sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost in njeno vodenje, upravljanje: sedež organizacije, podjetja / v tej stavbi je sedež občine, sodišča / sedež vrhovnega poveljstva so premestili v zaledje
3. publ. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; (poslanski) mandat: kandidirati za sedež v parlamentu; stranka je dobila večino sedežev v vladi / ministrski sedež ministrski položaj, ministrska funkcija
♦ aer. katapultni sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; alp. sedež priprava iz vrvi, traku za spuščanje, zavarovanje plezalca pri plezanju; spuščati se v sedežu spuščati se po vrvi s preprijemanjem, popuščanjem enega konca vrvi, napeljane okrog plezalčeve noge in ramen; obrt. sklopni sedež ki se da zložiti tako, da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev; rel. apostolski ali sveti sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; strojn. sedež ventila stični del med čepom in robom pretočne odprtine v ventilu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sekvéster -tra m (ẹ́)
pravn., nekdaj uradno določeno začasno upravljanje premoženja: postaviti podjetje pod sekvester
// uradno določen začasni upravitelj premoženja: bil je sekvester tovarne
♦ med. odmrlo tkivo, zlasti kosti, sredi zdravega tkiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sekvéster -tra m, pojm. (ẹ́) pravn. postaviti podjetje pod ~ |začasno upravljanje premoženja|; snov., zdrav. |odmrlo tkivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sekvestrácija -e ž, pojm. (á) pravn. ~ posestva |začasno upravljanje|; zdrav. ~ kostnega tkiva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sekvestrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn., nekdaj uradno določiti začasno upravljanje premoženja: sekvestrirati posestvo; deželna vlada je sekvestrirala rudnik
♦ med. odmrli del tkiva sekvestrira se loči od zdravega tkiva

sekvestríran

-a -o:

sekvestrirano premoženje, zemljišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sekvestrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sekvestríranje (ȋ) kaj pravn. ~ posestvo |dati v začasno upravljanje|; zdrav. Odmrli del tkiva ~a |se loči od zdravega tkiva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sklàd kmetíjskih in gózdnih zemljíšč skláda -- -- -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

skrbníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na skrbnike ali skrbništvo: skrbniške dolžnosti / motil jo je njegov skrbniški odnos do nje / skrbniški organi skušajo reševati probleme vzgojne zanemarjenosti otrok skrbstveni organi
♦ polit. Skrbniški svet organ Organizacije združenih narodov, ki nadzoruje upravljanje skrbniških ozemelj; skrbniško ozemlje ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu Organizacije združenih narodov, upoštevajoč težnje prebivalstva po osamosvojitvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

skrbníštvo -a s (ȋ)
1. dejavnost skrbnikov: razrešiti koga skrbništva; sprejela je skrbništvo nad sosedovimi otroki; z zakonom urejeno skrbništvo; skrbništvo in rejništvo / priti pod skrbništvo; biti pod skrbništvom
● ekspr. hotel se je otresti njenega večnega skrbništva nadzorstva
2. polit. upravljanje skrbniškega ozemlja: prevzeti skrbništvo / to ozemlje je bilo dolgo pod francoskim skrbništvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

skúpnost etážnih lastníkov -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

solvéntno poslovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

strategíja zelênih površín -e -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Strateški menedžment
Kateri slovenski termin s področja ekonomije/organizacije in poslovodenja je primernejši kot ustreznik angleškega termina strategic management : strateški management , strateški menedžment , strateško upravljanje in poslovodenje ? Gre za načrtovanje in vodenje dolgoročnih organizacijskih strategij za uspešno poslovanje organizacije. Ali je treba v besedilu uporabljati en sam termin za isti pojem ali termine lahko poljubno zamenjujem?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

streljaj [streljȃj] samostalnik moškega spola

strel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

stréžniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na strežnike: opravljati strežniška dela / strežniška obleka / medicinsko in strežniško osebje / strežniški izdelki za upravljanje spletnih vsebin; strežniški operacijski sistem, program; strežniške storitve, tehnologije / strežniški procesor; strežniški računalnik; strežniška oprema / strežniška zmogljivost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

strôjnica -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

svetílna réža -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

svetílni móst -ega mostú m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

škljòc medmet

posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata

1.1.

1.2.

1.3.

kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata

2.1.

kot samostalnik

ekspresivno

2.2.

kot samostalnik

ekspresivno

2.3.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi

škofíjstvo -a s (ȋ)
star. urad za upravljanje škofije; (škofijski) ordinariat: dopis, pritožba na škofijstvo / škofijstvo ga je poklicalo na zagovor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

šofêrski šofêrska šofêrsko pridevnik [šofêrski]

manj formalno ki je v zvezi s šoferji ali šofiranjem

ETIMOLOGIJA: ↑šofer

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

šofíranje šofíranja samostalnik srednjega spola [šofíranje]

manj formalno upravljanje cestnega motornega vozila

ETIMOLOGIJA: ↑šofirati

télekománda -e ž (ẹ̑-ȃ) teh.
1. nav. mn. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: voditi helikopter, stroj s telekomandami
2. upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: uvesti telekomando

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

temeljíto nač. prisl.

izraža, da dejanje, stanje, lastnost zadeva temelj, bistvo česa

SINONIMI:

knj.izroč. dodobra, knj.izroč. do dobrega, ekspr. enkrat za vselej, ekspr. korenito, knj.izroč. radikalno

GLEJ ŠE SINONIM: natančno1, popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

tŕženjski -a -o (ŕ; ȓ) ~o upravljanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Tujka ali poslovenjena beseda: »menedžer« ali »manager«?

Ali naj v magistrski nalogi manager, management zapisujem kot tujko ali naj to slovenim in pišem menedžer in menedžment? V nazivu fakultete pa je tujka, in sicer Fakulteta za management Koper.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

upráva -e ž (ȃ)
1. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: modernizirati upravo; urediti upravo, sodstvo in zakonodajo; zaposliti se v upravi; vodilna mesta v upravi / civilna, vojaška uprava
// organi, ki opravljajo to dejavnost: organizirati upravo; državna, javna, občinska uprava; struktura deželne uprave / strokovno neustrezna uprava upravni delavci
// s prilastkom osnovna enota za opravljanje dejavnosti na kakem področju splošnega pomena: carinska, davčna uprava; geodetska uprava; pravosodna uprava
2. organi v kaki delovni skupnosti, ki odločajo o življenju, opravljanju temeljnih nalog v tej skupnosti: poslati dopis upravi podjetja; fakultetna, gledališka, rudniška, tovarniška uprava; pritožiti se na upravo pristanišča; prostori uprave / taboriščna uprava / biti v službi na upravi / delavci so se zbrali pred upravo upravno stavbo, upravnimi prostori
3. upravljanje: prevzeti upravo nad določenim ozemljem; priti pod državno upravo / zaupati komisiji upravo gledališča / slaba uprava stavb
● pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen
♦ vojaška uprava začasna izvršna oblast vojske na zasedenem ozemlju; uprava državne varnosti do 1967 organizacijska enota zveznega in republiškega organa za notranje zadeve, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; uprava za notranje zadeve območni organi Ministrstva za notranje zadeve za opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev; zgod. mandatna uprava med obema vojnama upravljanje tujega ozemlja, za katero določeno državo pooblasti mednarodna organizacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

upráva -e ž (ȃ) modernizirati ~o; oddati pritožbo na ~i; zaposliti se v ~i; davčna ~; fakultetna ~; pojm., redk. ~ stavb upravljanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

upráven -vna -o prid. (á ā)
nanašajoč se na upravo ali upravljanje:
a) upravna razdelitev države; upravne reforme; dobiti upravno samostojnost / upravni okoliš; upravna enota; upravne meje; upravno središče otoka / upravni delavec; upravni predpis; upravne in druge javne službe; upravne zadeve / upravni aparat upravni organi kake skupnosti; upravni odbor društva; upravni organ organ, ki opravlja upravne zadeve; upravna odločba odločba, ki jo izda upravni organ; upravna taksa taksa, ki se plača v upravnem postopku
b) upravna hierarhija / upravne stavbe v središču mesta
c) določiti upravne naloge v delovni organizaciji; upravna opravila / upravni prostori / upravni odbor organ upravljanja v podjetju / srednja upravno-administrativna šola; višja upravna šola
♦ adm. upravni postopek postopek, po katerem poslujejo upravni organi; upravna enota državni organ, ki na določenem območju izvaja naloge javne uprave, zlasti pri odločanju o zahtevkih, vlogah državljanov in organizacij; pravn. upravni spor spor, v katerem sodišče odloča o zakonitosti dokončne odločbe v upravni zadevi; upravna izvršba izvršba, pri kateri izvršilni postopek opravi upravni organ; upravno pravo predpisi, ki urejajo organizacijo in delovanje upravnih organov; upravno sodišče sodišče, pristojno za upravne spore; ptt upravno pismo pismo v ovitku s povratnico, ki ga pošilja državni organ fizični ali pravni osebi; šol. višji upravni delavec naslov za diplomanta višje upravne šole; upravni tehnik naslov za diplomanta srednje upravno-administrativne šole

uprávno

prisl.:

upravno kaznovati

upravno razdeliti deželo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

upravítelj dédiščine -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

upravljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na upravljanje: nadzorna in upravljalna praksa v holdingu / upravljalna naprava
♦ rač. upravljalna enota enota za krmiljenje in usmerjanje delovanja računalnika pri procesiranju, pomnjenju in prenašanju podatkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

uprávljanje -a s (á)
1. glagolnik od upravljati: nadzorovati upravljanje; upravljanje države / prevzeti podjetje v upravljanje; upravljanje gledališča, šole / upravljanje posestva / upravljanje premoženja; nepravilnosti pri upravljanju s skladom sklada / upravljanje strojev, naprav / avtomatično, daljinsko, ročno upravljanje / upravljanje tovornjaka / upravljanje tehnoloških procesov
♦ ekon. administrativno upravljanje gospodarstva pri katerem odločajo o urejanju, usmerjanju gospodarstva državni organi
2. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: družba prevzema od države upravljanje; sodelovanje državljanov pri upravljanju države; ločiti funkcijo vodenja od funkcije upravljanja; organi upravljanja; sodstvo in upravljanje
// dejavnost, ki se ukvarja z odločanjem o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: organizacija dela in upravljanja v podjetju / družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

uprávljanje -a s

odločanje o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa

SINONIMI:

gospodarjenje, uprava

GLEJ ŠE SINONIM: ravnanje, vodenje
GLEJ ŠE: pilotiranje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

uprávljanje -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

uprávljanje od zádaj -a -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

uprávljanje od zgôraj -a -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Upravljanje pametnih mest
Zanima me, kateri slovenski termin je najboljši ustreznik za angleški termin smart city governance , ki označuje upravljanje mest, v katerem se za izboljšanje kakovosti življenja uporabljajo pametne tehnologije.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

uprávljanje s tvéganji -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

uprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uprávljanje (á) kaj ~ podjetje; ~ premoženje; publ.: ~ ladjo krmariti; ~ letalo pilotirati; ~ tovornjak voziti; upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

upravljávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na upravljavce ali upravljanje: upravljavska samovolja; imeti upravljavske sposobnosti / upravljavska dejavnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

uprávnik vèčstanovánjske stávbe -a -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

uprávni procés -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

uprávno poslovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vèčtočkôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
1. ki poteka, deluje istočasno na več točkah, mestih: večtočkovni vbrizg; večtočkovna ključavnica ki zaklene vrata na več mestih vzdolž celotnega vratnega krila; večtočkovna komunikacija, videokonferenca
2. rač. ki omogoča povezovanje podatkov iz dveh ali več virov, navadno avdiovizualnih naprav: večtočkovna nadzorna enota; večtočkovno upravljanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Velepodatki
Vprašal bi vas, kako pravilno prevesti termin big data , ki označuje veliko množico podatkov, ki nastaja z veliko hitrostjo, in sicer z vsako našo aktivnostjo na spletu ali z delovanjem povezanih naprav, npr. pametnih ur, pametnih hladilnikov. V rabi se pojavljata veliko podatkovje in masovni podatki .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Velika ali mala začetnica: vaški odbor

Zanima me, kakšen je pravilen zapis vaškega odbora ali krajevne skupnosti, kadar gre za točno določen vaški odbor ali krajevno skupnost.

Primer: V vaškem/Vaškem odboru Kungota smo se odločili ...

Drugi primer: Dogodek je organizirala krajevna/Krajevna skupnost Rače.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Virjéntov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vladovanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin governance , ki označuje 'vodenje in koordinacijo vseh akterjev v javno-političnem procesu' (gl. članek Irene Bačlija, Gaje Červ in Maje Turnšek Hančič "Governance": vladanje, upravljanje, vladavina ali vladovanje? v Družboslovnih razpravah 73, 2013, str. 99 – 119). Moti me termin vladovanje . Ali je termin vladovanje sploh ustrezen?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vôda -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vódenje -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vôžnja -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vzajémni sklàd -ega skláda m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]

sunkovit trk s čim

dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar

2.1.

2.2.

rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama

3.1.

izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo

4.1.

ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet

ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti

neformalno kdor je pod vplivom mamil

STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

zakláden -dna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na zaklad: odpreti zakladno skrinjico
♦ arheol. zakladna najdba najdba več predmetov, namenoma shranjenih ali zakopanih na kakem kraju
2. nanašajoč se na upravljanje z javnim, državnim denarjem: zakladni minister / zakladni denar; zakladna menica kratkoročni vrednostni papir, pri katerem za izplačilo obveznosti jamči država in ki posledično pomeni manj donosno, vendar zato varnejšo naložbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zbóren1 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zbor: upravljanje ustanove v tem obdobju je bilo zborno / poslušati zborno petje zborovsko / zborna recitacija; zborno branje / zborni zapisnik / določiti zborno mesto za izlet
♦ pravn. zborno sodišče sodišče z več sodniki

zbórno

prisl.:

o pomembnejših stvareh so odločali zborno

soditi zborno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zbóren1 -rna -o (ọ̑) Upravljanje ustanove je ~o
zbórni -a -o (ọ̑) ~o mesto; pravn. ~o sodišče
zbórnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zemljíšče -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zemljíška polítika -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

žiroplán, giroplan samostalnik moškega spola

letalnik z oddeljenim repom, ki ima manjši propeler za pilotovo kabino in večjega na vrhu kot helikopter

SINONIMI:

žirokopter

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Življenjske veščine
Zanima me raba termina življenjske spretnosti in sinonima življenjske veščine . Ali se lahko oba omenjena termina enakovredno uporabljata kot ustreznika za angleški termin life skills , ki jih Svetovna zdravstvena organizacija definira kot spretnosti odločanja, reševanja življenjskih problemov, učinkovitega ravnanja, izvajanja vsakodnevnih aktivnosti, kot so upravljanje z denarjem, skrb zase, varnost in zdravje, mobilnost, druženje, potrebnih za neodvisno delovanje v skupnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.