uprávljati -am nedov. (á) 1. urejati, usmerjati življenje v kaki družbeni skupnosti: upravljati državo, občino;
centralistično upravljati;
občani neposredno upravljajo / upravljati zasedeno ozemlje / deželo je upravljal vladarjev namestnik je vladal v njej// odločati o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: delavci sami upravljajo; upravljati podjetje, rudnik, šolo 2. odločati o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: upravljati gozdove;
upravljati hišo / upravljati premoženje, zapuščino; upravljati s skladom sklad3. s širokim pomenskim obsegom s posebnimi pripravami uravnavati delovanje česa: upravljati kotle in turbine z enega mesta;
upravljati stroj;
upravljati televizijsko kamero voditi, usmerjati / avtomatično, daljinsko, ročno upravljati / upravljati krmilo usmerjati; upravljati zavoro z nogo pritiskati nanjo; publ. uči se upravljati z orožjem ravnati// publ. usmerjati, uravnavati premikanje česa: upravljati motorno kolo; upravljati ladjo krmariti; upravljati letalo pilotirati; upravljati tovornjak voziti// publ. usmerjati, uravnavati sploh: upravljati polet rakete; upravljati proces v plavžu / upravljati lokalne zadeve urejatiupravljajóč -a -e:
upravljajoči signali; upravljajoče osebe
uprávljan -a -o:
iz daljave upravljan stroj; federativno upravljana država; moderno upravljano podjetje; sam.: upravljavci in upravljani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
administrírati -am nedov. (ȋ) upravljati: administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope // rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
centrálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta;
centralna Afrika;
centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ;
centralna vlada;
centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralno zaklepanje sistem za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila / centralni komite [CK] v socializmu osrednje vodstvo komunistične partije3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi sodobne vzgoje;
centralna figura romana
♦ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točkicentrálno prisl.:
stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.:, pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
oskrbováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom;
oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše območje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom 2. opravljati delaa) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu;
oskrbovati dojenčka / zna oskrbovati konje b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto;
rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo;
oskrbovati nasad // upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati 3. star. opravljati1:
njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval
● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščinooskrbován -a -o:
oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
resór -ja in -a m (ọ̑) 1. delovno področje ministra: stranke so si razdelile resorje v vladi;
prevzeti resor za pravosodje / ministrski resor; minister brez resorja minister brez listnice2. delovno področje, navadno v javni upravi: organizirati delo uprave po resorjih;
gospodarski resor / voditi, upravljati finančni resor odsek, oddelek
● njegov resor so zlasti socialna vprašanja ukvarja se zlasti s socialnimi vprašanji; pog. ta dela ne spadajo v moj resor v mojo pristojnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
teptálec -lca [teptau̯ca tudi teptalca tudi təptau̯ca tudi təptalca] m (ȃ) kdor kaj tepta: teptalci smučišča / ekspr. teptalec pravice // stroj za teptanje snega: upravljati s teptalcem smučišča; gosenice teptalca za urejanje tekaških stez; voznik teptalca; buldožerji in teptalci / snežni teptalci; teptalci snega, za sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
džemát -a m (ȃ) pri muslimanih osnovna enota v organizaciji islamske verske skupnosti: upravljati džemat;
voditelji lokalnih džematov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
institúcija tudi inštitúcija -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova: upravljati, voditi institucijo;
gospodarske, izobraževalne, kulturne, vzgojne, znanstvene institucije;
institucije zdravstvenega varstva 2. knjiž. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: gospodarski sistem ne more sloneti na dveh različnih institucijah;
državne, pravne institucije;
institucija izvenzakonske skupnosti
♦ pravn. institucije rimskega prava učbenik rimskega civilnega prava; Justinijanove institucije; soc. družbena institucija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
joystick -a [džôjstik] m (ȏ) naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; igralna palica: upravljati figuro z joystickom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
koménda -e ž (ẹ̑) rel. 1. najmanjša upravna enota viteškega reda: posest komende;
predstojnik komende / križniška komenda // poslopje, kjer je sedež te upravne enote: zidati komendo; cerkev, grad in komenda 2. nekdaj posestvo, premoženje viteškega reda: dobiti, upravljati komendo;
delavci v komendi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
podjétje -a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov;
podjetje se uspešno razvija;
upravljati podjetje;
ustanoviti podjetje;
direktor podjetja;
poslovna politika podjetja;
gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; javno podjetje [JP] ki je v lasti države ali lokalne skupnosti in je ustanovljeno za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev; satelitsko podjetje ki je ustanovljeno ob širitvi matičnega podjetja in opravlja isto dejavnost; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet
♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja;
za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
škofíja -e ž (ȋ) 1. samostojna upravna enota Katoliške cerkve: upravljati škofijo;
v tej škofiji je okoli tisoč cerkev;
sedež škofije
♦ rel. lavantinska škofija ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru; sufraganska škofija škofija v odnosu do svoje metropolije// poslopje, kjer je sedež te upravne enote: srečala sta se pred škofijo 2. gastr. škofovski kapi podoben zadnji del hrbta s trtico pri perutnini: obirati perutničke in škofijo / kurja škofija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ustanôva -e ž (ȏ) 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti: ta ustanova je finančno samostojna;
upravljati, voditi ustanovo;
dobrodelna, gospodarska, kulturna, znanstvena ustanova;
zdravstvena ustanova;
ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok 2. pravn. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: demokracija naj bi kot ustanova pomenila svobodo;
družina in zakon sta pomembni družbeni ustanovi 3. nekdaj premoženje, ki se upravlja, uporablja po volji tistega, ki ga daje na razpolago: dobiti štipendijo iz ustanove;
ustanova za podpiranje vdov in sirot / Knafljeva ustanova
● zastar. razpisati dijaške ustanove štipendije4. zastar. ustanovitev: ustanova države
♦ pravn. javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; pravna ustanova skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
zémstvo -a s (ẹ̑) v carski Rusiji organ krajevne samouprave: zemstva so imela pravico upravljati nižje šole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
župníja -e ž (ȋ) najmanjša upravna enota Katoliške cerkve: upravljati, ustanoviti župnijo;
v dekaniji je več župnij;
majhna, velika župnija;
mestne župnije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
gospodáriti -im nedov. (á ȃ) 1. uporabljati, upravljati materialne dobrine: pri tem podjetju znajo gospodariti;
oče je dobro, pošteno gospodaril;
s svojim imetjem slabo gospodari;
varčno gospodariti;
gospodariti po proračunu / zavod gospodari z vsemi osnovnimi sredstvi razpolaga// biti lastnik materialnih dobrin: posestvo propada, odkar gospodari sin 2. imeti, izvajati oblast: tod so gospodarili tujci;
v hiši gospodarijo ženske;
ni dovolil, da bi mu kdo gospodaril;
gospodariti nad kom / ekspr. gospodariti nad življenjem in smrtjo; pren., ekspr. vihar gospodari nad sadnim drevjem; po taborišču je gospodarila smrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
kočijážiti -im nedov. (á ȃ) knjiž. upravljati, voditi kočijsko vprego: oče je sedel spredaj in kočijažil / kočijaži že trideset let
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
manipulírati -am nedov. (ȋ) 1. opravljati dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: manipulirati z blagom, kruhom 2. ravnati, upravljati: manipulirati s strojem;
pri pristanku je z letalom spretno manipuliral / manipulirati števec prevoženih kilometrov / ekspr. otrok je manipuliral z dudko sem in tja 3. nav. slabš. preračunljivo ravnati, delati: spretno manipulira z denarjem 4. slabš. s preračunljivim ravnanjem, dejanjem zavajati, goljufati: vlada je manipulirala z javnim mnenjem, podatki;
ni dovolil, da bi z njim manipulirali;
manipulirati z javnostjo, ljudmi, množicami, narodom / film spretno manipulira s čustvi gledalcev manipulíran -a -o:
nekatere malenkosti so slabo manipulirane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
sòuprávljati -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom upravljati: soupravljati skupne zadeve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
sòvodíti -vódim nedov. (ȍ-ī ȍ-ọ́) skupaj s kom voditi, upravljati: sovodila sta odprtje razstave;
sovoditi dnevnik, pogovor / sovoditi bend, skupino; sovoditi projekt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
uprávljanje -a s (á) 1. glagolnik od upravljati: nadzorovati upravljanje;
upravljanje države / prevzeti podjetje v upravljanje; upravljanje gledališča, šole / upravljanje posestva / upravljanje premoženja; nepravilnosti pri upravljanju s skladom sklada / upravljanje strojev, naprav / avtomatično, daljinsko, ročno upravljanje / upravljanje tovornjaka / upravljanje tehnoloških procesov
♦ ekon. administrativno upravljanje gospodarstva pri katerem odločajo o urejanju, usmerjanju gospodarstva državni organi2. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: družba prevzema od države upravljanje;
sodelovanje državljanov pri upravljanju države;
ločiti funkcijo vodenja od funkcije upravljanja;
organi upravljanja;
sodstvo in upravljanje // dejavnost, ki se ukvarja z odločanjem o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: organizacija dela in upravljanja v podjetju / družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.