ákt -a m (ȃ)
1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos
2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bŕca Frazemi s sestavino bŕca:
dáti kómu bŕco [v rìt], dobíti bŕco [v rìt]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dà Frazemi s sestavino dà:
dáhniti [véliki] dà, ne rêči ne dà ne nè, odgovárjati z dà ali nè, odgovoríti z dà ali nè, rêči dà [kómu/čému]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

demokrátična ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dolóčati -am nedov. (ọ́)
1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo: društvena pravila tako določajo; to določa ustava, zakon / predpis določa delovno obveznost; določati davčno osnovo; prejemki se določajo po pravilniku / prodajna služba določa dobavne roke
// izbirati, namenjati za kaj: kandidate določa komisija; določati igralce za reprezentanco
2. na podlagi znakov, podatkov postavljati kaj v kako skupino, okvir: določati pasmo živali; določati krvne skupine / določati strani neba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dualístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na dualizem: dualistični princip v skladbi / dualistični nazor / dualistična ureditev države; dualistična ustava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

enovíta ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fleksibílna ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gíbka ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Imena molitev

Kako je pravilno pisati imena molitev? Torej kot očenaš in zdravamarija (kot predlaga zadnji pravopis) ali bi šlo tudi Očenaš/Oče naš in Zdravamarija/ZdravaMarija? Kaj pa druge molitve, npr. Sveti angel, Tebe ljubim Stvarnik moj, Angel Gospodov, Rožni venec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Imena pogodb in mednarodnih sporazumov: avstrijska državna pogodba

Kako se piše Avstrijska državna pogodba (iz leta 1955, ko naj bi s členom 7 podelili pravice slovenski in hrvaški manjšini); z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kalíber Frazemi s sestavino kalíber:
bíti [vêlik] kalíber, velíkega kalíbra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Katera oblika je pravilna: »oktroj« ali »oktroa«?

Pri pripravi besedila za objavo, ki se nanaša na Majniško deklaracijo in deklaracijsko gibanje, smo naleteli na težavo pri zapisu besede oktroj oziroma oktroa. Beseda je francoskega izvora, v slovenščino je bila prevzeta po nemškem zapisu. Danes se uporablja samo še v historičnem pomenu in se nanaša na čas med obema vojnama. Ohranili sta se zgolj glagolska oblika (oktroirati) in pridevniška oblika (oktroiran). Dokumentarno gradivo in časopisni viri tega časa jo v veliki večini primerov zapisujejo v obliki oktroj. V določenih slovarjih tujk se še pojavi, in sicer v zapisu oktroa. Katera oblika je torej pravilna in kako jo sklanjamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kodificírana ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kodificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
združiti različne zakone ali nepisana pravna določila v enoten (zakonski) tekst: konferenca je kodificirala velik del pomorskega prava
// knjiž. uzakoniti, normirati: ustava je kodificirala ustaljene družbene norme / kodificirati knjižni jezik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konstitúcija -e ž (ú)
1. navadno s prilastkom skupek prirojenih telesnih in duševnih lastnosti, značilnosti človeka; (telesna) zgradba, (telesni) ustroj: zaradi svoje konstitucije bo zdržal napore / je močne, šibke konstitucije / otrok slabotne duševne konstitucije; telesna konstitucija
2. knjiž. temeljni zakon države; ustava1: izdati konstitucijo; peti člen konstitucije
♦ kem. (prostorska) razvrstitev, razporeditev atomov v molekuli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konstitúcija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ljúdska ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mèt Frazemi s sestavino mèt:
véliki mèt, véliki mèt se posréči kómu, véliki mèt uspè kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

monárhična ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

monarhíja -e ž (ȋ)
državna ureditev, v kateri vlada monarh: ljudstvu ni bilo dano odločati se med republiko in monarhijo / ta država je monarhija / absolutna monarhija; parlamentarna monarhija v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; ustavna monarhija v kateri omejuje vladarjevo oblast ustava
// država, ki ji vlada monarh: evropske monarhije; neredi v velikih monarhijah; razpad avstroogrske monarhije
● slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèkodificírana ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nominálna ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

normatívna ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. starr, steif werden; od mraza o.; noga, roka mi je odrevenela, der Fuß, die Hand ist mir eingeschlafen; (vor Schrecken) starr werden, Cig.; vsa sem odrevenela, ko sem to slišala, jvzhŠt.; odrevenel, erstarrt; (fig.) odrevenela Likurgova ustava, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ogledálo Frazemi s sestavino ogledálo:
držáti ogledálo kómu/čému, kazáti ogledálo kómu/čému, nastáviti ogledálo kómu/čému, nastávljati ogledálo kómu/čému, ogledálo čása, podržáti ogledálo kómu/čému, pokazáti ogledálo kómu/čému, v ogledálu čása

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

oktroíran -a -o (ȋ) ~ program |vsiljen|
oktroírani -a -o (ȋ) zgod. ~a ustava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

oktroírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustavo / oktroirati politični program

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

podlága -e ž (ȃ)
1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju
2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma
// kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka
3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec
4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž
5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga
● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; zastar. svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega
♦ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

postȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

primát ustáve nad zakónom -a -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prôstor Frazemi s sestavino prôstor:
bòj za prôstor pod sóncem, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, dobíti manévrski prôstor, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dopúščati manévrski prôstor, iméti manévrski prôstor, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iskánje prostóra pod sóncem, iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izkorístiti manévrski prôstor, manévrski prôstor, nájti [svój] prôstor pod sóncem, ní prostóra za kóga/kàj kjé, odpírati manévrski prôstor, povéčati manévrski prôstor, prôstor pod sóncem, razšíriti manévrski prôstor, zmánjšati manévrski prôstor, zóžiti manévrski prôstor

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Raba začetnice v računalniških predstavitvah

Pozdravljeni,

imam nekaj vprašanj o uporabi velikih začetnic v (PowerPoint) predstavitvah in miselnih vzorcih.

Ali se naslov prosojnice obvezno piše z veliko začetnico?

Ali moramo vsako alinejo zapisati z veliko začetnico?

Ne glede na to ali pišemo v obliki stavka (1. primer), naštevanja povezanih elementov (2. primer), ali naštevanja nepovezanih elementov (3. primer)? Vse primere sem namenoma napisal z veliko začetnico, čeprav se mi ta način ne zdi pravilen.

Primeri:

1. Predstavitev mora biti privlačna na pogled.

Predstavitev ne sme vsebovati preveč besedila.

2. Pri urejanju besedila moramo biti pozorni na:

- Barvo,

- Velikost in

- Ločila.

3. Pomembno pri predstavitvi (naslov prosojnice)

- Barva ozadja

- Grafični elementi

- Količina besedila

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

razglasítev ustáve -tve -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

repúbliški -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na republika 2: republiške meje; republiško središče / republiški upravni organ; republiški proračun; republiški zakon; republiška skupščina; republiška ustava / republiški prvak v kegljanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

rigídna ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

semántična ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Sklanjanje zveze »javno dobro« po Besani

Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sòpísec samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: pslov. *sǫ.., *sъ ‛skupaj, z..’ < ide. *som iz *sem- ‛eden, enoten, združen’ + pisec

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stáviti stȃvim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tóga ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tŕdna ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Ujemanje: »Bosna in Hercegovina« je država ...

Če se ime Bosna in Hercegovina znajde v stavku v vlogi osebka, v katerem številu je treba pisati povedek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

upepeljèn upepeljêna upepeljêno pridevnik [upepeljèn] ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
ustàv -áva m (ȁ á)
zastar. ustanova, zavod: bil je gojenec jezuitskega ustava; muzeji in drugi ustavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáva1 -e ž (ȃ)
temeljni zakon države: izdati, razglasiti, spremeniti ustavo; členi ustave; dopolnila k ustavi; skladnost zakonov z ustavo / evropska ustava; pren. ta Trubarjeva knjiga je bila ustava slovenske protestantske cerkve
♦ pravn. ustava najvišji pravni predpis, ki določa temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države; zgod. oktroirana ustava ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander; vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáva2 -e ž (ȃ)
zastar. ustavitev: začasna ustava prodaje avtomobilov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáva1 -e ž (ȃ) skladnost zakonov z ~o; vsiljena ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáva2 -e ž, pojm. (ȃ) redk. ~ prodaje ustavitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáva -e ž
temeljni zakon državepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. konstitucija
GLEJ ŠE SINONIM: ustavitev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024

ustȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustȃva, f. 1) die Einstellung, Cig., Jan.; die Suspension, Jan.; u. službe, DZ.; — 2) die Hemmung, das Hindernis, Cig., Jan., C.; — 3) die Regelmäßigkeit: stanovitna u. ali red (v pisavi), Vod. (Izb. sp.); — 4) die Verfassung, die Constitution, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáva -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáva v formálnem poménu -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáva v materiálnem poménu -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáven -vna -o prid. (á)
nanašajoč se na ustavo, zakon: ustavne spremembe; ustavno dopolnilo / ustavne pravice; ustavna ureditev / ustavna država / ustavni spor spor med najvišjimi državnimi organi o njihovih ustavnih pravicah; ustavni zakon zakon, ki ureja družbena razmerja ustavnega pomena; ustavna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast ustava; ustavno pravo pravo, nanašajoče se na ustavo; ustavno sodišče sodišče, ki ugotavlja skladnost pravnih predpisov z ustavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáven – glej ustȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustávni ákt -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustávni sistém -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustávnost -i ž (á)
1. skladnost z ustavo: presojati ustavnost predpisa, zakona
♦ pravn. načelo ustavnosti načelo, da je ustava podlaga za pooblastila in meje dejavnosti vseh, tudi najvišjih organov oblasti
2. ustavna ureditev: uvesti, zaščititi ustavnost; zagovornik ustavnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustávnost – glej ustȃva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

uzakónjati -am nedov. (ọ́)
1. določati, utemeljevati z zakonom: uzakonjati nove kazni, pravice / tak nadzor uzakonja več paragrafov
// z zakonom priznavati ali dovoljevati: nova ustava v marsičem uzakonja stvarno stanje / uzakonjati oblast
2. delati, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakonjati novo modo / pravopis uzakonja obe obliki / publ. objektivna struktura družbe uzakonja oblastveno strukturo določa, je vzrok
♦ pravn. uzakonjati zakonske predloge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

uzakónjati -am nedov.
kaj z zakonom priznavati ali dovoljevati
SINONIMI:
legalizirati, uzakonjevati, knj.izroč. kanonizirati, knj.izroč. kodificirati, knj.izroč. legitimirati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024

uzakonjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, utemeljevati z zakonom: uzakonjevati nove obveznosti, pravice; s tem določilom so se vnaprej uzakonjevale odločbe najvišjega sodišča
// z zakonom priznavati ali dovoljevati: tak položaj delavca uzakonjuje ustava / uzakonjevati oblast
2. delati, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakonjevati drugačne navade / pravopis uzakonjuje domačo pisavo te tujke
♦ pravn. uzakonjevati zakonski predlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Velika ali mala začetnica: S/sodni svet

Zanima me, v katerih primerih se sodni svet lahko piše z veliko začetnico. Sodni svet je namreč organ, ki ga določa Ustava RS v 111. členu. V preostali zakonodaji (npr. Zakon o sodiščih) se ga vedno piše z malo začetnico. V zakonodajnem postopku je tudi predlog Zakona o sodnem svetu, kjer je sodni svet tudi z malo začetnico. Gre namreč samo za en organ, ki se dejansko tudi tako imenuje. http://www.sodni-svet.si/

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Velika začetnica pri večbesednih stvarnih lastnih imenih: »Supernova« in »Gigasport«

Kako uporabljamo veliko začetnico pri imenu podjetja sestavljeno iz več besed? Primeri Goriške opekarne ali Goriške Opekarne? Giga Šport ali Giga šport? Super Nova ali Super nova?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vidovdánski -a -o prid. (ȃ)
zgod., v zvezi vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vidovdánski -a -o (ȃ) ~a ustava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zastǫ̑pstvən, -stvəna, adj. repräsentativ: zastopstvena ustava, die Repräsentativverfassung, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zvézna ustáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žúpən 1., -pna, adj. 1) Gau-: žȗpna ustava, die Gauverfassung, Cig. (T.); — 2) Pfarr-, Jan., nk.; župna hiša, Str.; župni urad, nk.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 72