ustáva1 -e ž (ȃ) temeljni zakon države: izdati, razglasiti, spremeniti ustavo; členi ustave; dopolnila k ustavi; skladnost zakonov z ustavo / republiška, zvezna ustava; pren. ta Trubarjeva knjiga je bila ustava slovenske protestantske cerkve
♦ jur. ustava najvišji pravni predpis, ki določa temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države; zgod. oktroirana ustava ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander; vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ustáva2 -e ž (ȃ) redko ustavitev: začasna ustava prodaje avtomobilov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.