vŕh1 -a stil. -á m, mn. vrhôvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ)
1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami / Mali vrh
// vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov
2. zgornji, navadno zoženi del
a) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh; v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov; letalo se je zaletelo v vrh gore; kopast, stožčast vrh; skalnat vrh
b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh; veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva
// zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika
3. najvišja točka, najvišji del
a) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore; razgledovati se z vrha; povzpeti se na vrh grebena; ustaviti se na vrhu klanca; razdalja od vznožja do vrha
b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl njegov vrh; izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu / z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči
// od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh
// izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov na del ob robu, kjer se začne pisati
5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha; do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba
// v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti
6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh
// publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije
7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji: čakati na smernice z vrha; spremembe na vrhu
8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih; vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju
// stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje
9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu; ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh
10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu
11. nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh
● nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; pog. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh2 predl., z rodilnikom
1. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa: grad vrh hriba; peljati se na vozu vrh sena; odgrnila je tančico do vrh glave; pogled z vrh gore / nositi vrh obleke plašč; ležati vrh postelje na postelji, ki ni odgrnjena; klobuki, zloženi drug vrh drugega; zvezde vrh neba; pene vrh vode na površini; star. najljubši kraj vrh zemlje na zemlji
● ekspr. do vrh glave sem jih sit zelo
// za izražanje premikanja na vrh, z vrha: ptica sede na vrh šotora; spustiti se z vrh stolpa
2. za izražanje položaja nad čim: blato mu je seglo vrh čevljev / obrvi vrh oči
3. za izražanje dodajanja, stopnjevanja: ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje; vrh vse nesreče so jih še okradli / v vezniški rabi bila je lepa, vrh tega pa tudi bogata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vŕh1 -a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ)
1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca
2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vŕh2 nepravi predl. z rod. (ȓ) grad ~ hriba; klobuki, zloženi drug ~ drugega; poud. do ~ glave zadolžen |zelo|; v vezniški rabi, poud. Bila je lepa, ~ tega pa tudi izobražena |poleg|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vŕh3 povdk.
GLEJ SINONIM: višek2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

vŕh1 -a m
1.
vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. višina, ekspr. vrhun, knj.izroč. vršac, star. vršina
2.
zgornji, navadno zoženi del gore, vzpetinepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. teme, knj.izroč. temenišče, nar. viš1, star. višek1, star. vrhunec, knj.izroč. vršac, nar. vršek
GLEJ ŠE SINONIM: gora, vinograd, višek1, višek1
GLEJ ŠE: sestanek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

vrh2 predl.
z rodilnikom za izražanje mesta, položaja na vrhu česa
SINONIMI:
na vrhu2, star. vrhu2
GLEJ ŠE SINONIM: na površini, povrhu2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

vŕh-asamostalnik moškega spola
  1. vzpetina
    • vrh česa
    • , vrh nad čim, kje
    • , vrh pri čem, kje
    • , vrh s čim
  2. najvišji del, mesto, točka
    • vrh česa
    • , vrh pri čem
  3. izjemen dosežek
    • vrh česa
    • , vrh pri čem/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vŕh Frazemi s sestavino vŕh:
čéšnja na vŕhu tórte, od vŕha do tál, [samó, le] vŕh ledéne gôre

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh je sestavina izrazov
Drek vedno priplava na vrh

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vȓh -a m in predl. z rod.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel (geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.-Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.-Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; (pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.-C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vr̀h, praep. c. gen. = vrhu, oben auf; vrh drevesa, gore; vrh česa položiti; — vrh tega, obendrein, überdies.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vȓh, vŕha, adj. = obnošen, schleißig: vrha suknja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh predl. z rod. vrh: obláke steri sze zdaj vrh nyagovoga országa szka'züjejo AIP 1876, br. 10, 4; fölé (obr, vrh) AIN 1876, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh1 [vȓh] samostalnik moškega spola

vrh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh2 [vrh] predlog

vrh, na vrh, na vrhu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vrh predlog

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vrh m, F24, apex, verh, viſſokúſt, ſhpiza; culmen, verh, viſſokúſt; cumulatè, cumulatim, ṡadoſti, s'verhom; decacuminatio, ſhpiz, ali verhou obſekanîe; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh, ali ſhpiza eniga hriba; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lauricomi montes, gorrè na katerih verhéh lorber raſte; pinnaculum, verh; vertex, -cis, verh ene ſléherne rizhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh prisl., superscribere, verhu, ali oṡgorai piſſati, napiſſati, verh piſſati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh predl., F4, a vestigio ad verticem, od podplatou do verh glavè; contignatio, v'kup ſtavlenîe eniga vodra verh druṡiga; crista, perje, puſhel perja verh zhelade; trichorum, -ri, en zimpar, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima, ali s'treimi verſtami; prim. vrhu 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh1 -a m vrh: is ſamiga verha rod. ed. tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera ǀ Olimpus … je taku viſsok, de ſvoj verh tož. ed. poſdigne zhes oblake ǀ na verh tož. ed. tiga Hriba Sina tu Svetu truplu Angely ſó pokoppali ǀ ſò na verhu tož. ed. tiga hriba ene pushtobe v'prahu tajſte ſemle ſapiſſali ǀ kaku moreo is verhou rod. mn. teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat na vrh povrhu: taiſtimu she na verh dà tu Nebesku Krajleſtvu ǀ bo njo ſa sheno hotel imeti, ter ſi ſvojo doto ga more plazhat, inu she na verh njegova dekla ratat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh2 predl. z rod. vrh: ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj ǀ Od poplata do verh glave sdraviga nej na njemu ǀ na verh glave ima enu veliku ſvetlu oku ǀ taistu snamine na kateru je bil perbit, krajlij Ceſarij, inu Papeshij na varh mest. ed. suoje glave noſsio → vrhi2, → vrhu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh1 sam. m ♦ P: 13 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh2 predl. ♦ P: 6 (TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vŕh -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vŕh -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vŕh -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vŕh -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh ► ˈvr̥x -a m, mn. vr̥ˈxȯːvė

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Vrh ► ▪ˈvr̥x -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

amsterdamski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
amsterdamska amsterdamsko pridevnik
IZGOVOR: [ámsterdamski]
ZVEZE: amsterdamski vrh
PRIMERJAJ: Amsterdamska pogodba

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Aženski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aženskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gornja Radgona
IZGOVOR: [áženski və̀rh], rodilnik [áženskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Aženskovrhovec in Aženčan, Aženskovrhovka in Aženčanka, Aženskovrhovčev in Aženčanov, Aženskovrhovkin in Aženčankin, aženskovrhovski in aženski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Belski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Zavrč
IZGOVOR: [bélski və̀rh], rodilnik [bélskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Belskovršan, Belskovršanka, Belskovršanov, Belskovršankin, belskovrški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bodíčasti lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Bukov vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bukovega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
hrib v Polhograjskem hribovju
IZGOVOR: [búkou̯ və̀rh], rodilnik [búkovega və̀rha]
PRIMERJAJ: Bukov Vrh

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Bukov Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bukovega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorenja Vas – Poljane
IZGOVOR: [búkou̯ və̀rh], rodilnik [búkovega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Bukovčan, Bukovčanka, Bukovčanov, Bukovčankin, bukovski
PRIMERJAJ: Bukov vrh

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Cerkljanski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerkljanskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerkno
IZGOVOR: [cerkljánski və̀rh], rodilnik [cerkljánskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Vrhovec, Vrhovka, Vrhovčev, Vrhovkin, vrhovski
PRIMERJAJ: cerkljanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Črni vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Pohorju
IZGOVOR: [čə̀rni və̀rh], rodilnik [čə̀rnega və̀rha]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Črni Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Idrija
IZGOVOR: [čə̀rni və̀rh], rodilnik [čə̀rnega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Črnovršec, Črnovršica, Črnovrščev, Črnovršičin, črnovrški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Čŕni Vŕh -ega -a m, zem. i. (ŕ ȓ) |pri Polhovem Gradcu|: v in na ~em ~u
črnovŕški -a -o (ȓ)
Črnovŕšec -šca m s -em preb. i. (ȓ)
Črnovŕšica -e ž, preb. i. (ȓ)
Črnovŕščev -a -o (ȓ)
Črnovŕščin -a -o (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Čŕni Vŕh nad Ídrijo -ega -a ~ ~ m, zem. i. (ŕ ȓ ȋ) v ~em ~u ~ ~
črnovŕški -a -o (ȓ)
Črnovŕšec -šca m s -em preb. i. (ȓ)
Črnovŕšca -e ž, preb. i. (ȓ)
Črnovŕščev -a -o (ȓ)
Črnovŕšičin -a -o (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

drôbno ostnáti lístni vŕh -- -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

eksotêrmni vŕh -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

glávni vŕh -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Hlevni Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hlevnega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Logatec
IZGOVOR: [hléu̯ni və̀rh], rodilnik [hléu̯nega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Hlevnovrščan in Hlevničan in Hlevnovršec, Hlevnovrščanka in Hlevničanka, Hlevnovrščanov in Hlevničanov in Hlevnovrščev, Hlevnovrščankin in Hlevničankin, hlevnovrški in hlevniški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

izjédeni lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

izróbljeni lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Izvor imen »Košiše«, »Masore«, »Jelični vrh«

Zanima me izvor imen Košiše, Masore in Jelični Vrh.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

iz vrh gl. iz, vrh prisl. ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Janževski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Janževskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Podvelka
IZGOVOR: [jánžeu̯ski və̀rh], rodilnik [jánžeu̯skega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Janževskovršan in Janževec, Janževskovršanka in Janževka, Janževskovršanov in Janževčanov, Janževskovršankin in Janževkin, janževskovrški in janževski
PRIMERJAJ: Janževski vrh

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Janževski vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Janževskega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vrh na Pohorju
IZGOVOR: [jánžeu̯ski və̀rh], rodilnik [jánžeu̯skega və̀rha]
PRIMERJAJ: Janževski Vrh

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Jezerski vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jezerskega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Pohorju
gorski prelaz med Slovenijo in Avstrijo
IZGOVOR: [jezêrski və̀rh], rodilnik [jezêrskega və̀rha]
PRIMERJAJ: jezerski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Júrski Vŕh -ega -a m, zem. i. (ȗ ȓ) na ~em ~u
jurskovŕški -a -o in júrovski -a -o (ȓ; ȗ)
Jurskovŕščan -a in Júrovčan -a m, preb. i. (ȓ; ȗ)
Jurskovŕščanka -e ž, preb. i. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Kápelski Vŕh -ega -a m, zem. i. (á ȓ) na ~em ~u
kapelskovrhôvski -a -o, neurad. kápelski -a -o (ȏ; á)
Kapelskovrhôvec -vca, neurad. Kápelčan -a m, prva oblika s -em preb. i. (ȏ; á)
Kapelskovrhôvka -e ž, preb. i. (ȏ)
Kapelskovrhôvčev -a -o (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

káveljčasti lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

koníčasti lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kôpasti vŕh -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

krátko koníčasti lístni vŕh -- -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Krístan Vŕh ~ -a m, zem. i. (ȋ ȓ) na in v ~ ~u
kristanvŕhčanski -a -o (ȓ)
Kristanvŕhčan -a m, preb. i. (ȓ)
Kristanvŕhčanka -e ž, preb. i. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

lístni vŕh -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Ločila pri poimenovanju srečanja na vrhovni ravni: »vrh EU – ZDA«, »proces Brdo – Brioni«

Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:

Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Ali je ustrezen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

mízasti vŕh -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

naskòk na vŕh -skôka -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nesramni vrh [nesrámni vȓh] samostalniška zveza moškega spola

venerin griček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

óstnati lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Ostri vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ostrega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Posavskem hribovju
IZGOVOR: [óstri və̀rh], rodilnik [óstrega və̀rha]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Otiški Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Otiškega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dravograd
IZGOVOR: [otíški və̀rh], rodilnik [otíškega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Otiškovršan, Otiškovršanka, Otiškovršanov, Otiškovršankin, otiškovrški in otiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Otíški Vŕh -ega -a m, zem. i. (ȋ ȓ) v ~em ~u
otiškovŕški -a -o, neurad. otíški -a -o (ȓ; ȋ)
Otiškovŕšan -a m, preb. i. (ȓ)
Otiškovŕšanka -e ž, preb. i. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

piramídasti vŕh -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Pisanje imena zaselka »Ruperč Vrh«

Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

podolgováto koníčasti lístni vŕh -- -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Pomen krajevnih imen »Tovsto«, »Tolsti Vrh« in praznika »svetoščeva/šentoščeva nedelja«

V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh. Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen? Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

prekláni lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Preški Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Preškega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ravne na Koroškem
IZGOVOR: [préški və̀rh], rodilnik [préškega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Prežičan, Prežičanka, Prežičanov, Prežičankin, preškovrški in preški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

priostrêni lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

prisékani lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

repáti lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

resonánčni vŕh -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Sinji vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sinjega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora nad Ajdovščino
IZGOVOR: [sínji və̀rh], rodilnik [sínjega və̀rha]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Sínji Vŕh -ega -a m, zem. i. (í ȓ; ȋ ȓ) na ~em ~u
sinjevrhôvski -a -o, neurad. vrhôvski -a -o (ȏ; ȏ)
Sinjevrhôvec -vca, neurad. Vrhôvec -vca m s -em preb. i. (ȏ; ȏ)
Sinjevrhôvka -e ž, preb. i. (ȏ)
Sinjevrhôvčev -a -o (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Sládki Vŕh -ega -a m, zem. i. (á ȓ) v ~em ~u
sladkovŕški -a -o, pokr. sladkogórski -a -o (ȓ; ọ̑)
Sladkovršàn -ána in Sladkovršán -a, pokr. Sladkogórčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ọ̑)
Sladkovršánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

stôžčasti vŕh -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

stránski vŕh -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

šílasti vŕh -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

tôpi lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Trdinov vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Trdinovega vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Gorjancih
IZGOVOR: [tərdínou̯ və̀rh], rodilnik [tərdínovega və̀rha]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Vínski Vŕh pri Slívnici -ega -a ~ ~ m, zem. i. (í ȓ ȋ) na ~em ~u ~ ~, neurad. na ~em ~u
vinskovŕški -a -o (ȓ)
Vinskovŕščan -a m, preb. i. (ȓ)
Vinskovŕščanka -e ž, preb. i. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vítičasti lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh.. [poudarjeno vŕh] predp. ʻmesto, položaj na vrhu česaʼ vrhkléten

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Vŕh nad Láškim -a ~ ~ m, zem. i. (ȓ ȃ) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
vrhôvski -a -o (ȏ)
Vrhôvec -vca m z -em preb. i. (ȏ)
Vrhôvka -e ž, preb. i. (ȏ)
Vrhôvčev -a -o (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Vrh pri Sveti Trojici
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vrha pri Sveti Trojici samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj iz Levstikove povesti »Martin Krpan«
IZGOVOR: [və̀rh pri svéti trojíci], rodilnik [və̀rha pri svéti trojíci]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vŕh robóta -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Vŕh Sv. Tréh Králjev -a ~ ~ ~ m, zem. i. (ȓ ẹ̑ ẹ̑ á) na ~u ~ ~ ~, neurad. na ~u
vrhôvski -a -o (ȏ)
Vrhôvec -vca m z -em preb. i. (ȏ)
Vrhôvka -e ž, preb. i. (ȏ)
Vrhôvčev -a -o (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vzpòn na vŕh vzpôna -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

washingtonski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
washingtonska washingtonsko pridevnik
nanašajoč se na državo
nanašajoč se na kraj
IZGOVOR: [vášinktọnski]
ZVEZE: washingtonski vrh, washingtonski konsenz

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zaokróženi lístni vŕh -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Žirôvski Vŕh -ega -a m, zem. i. (ó ȓ) v ~em ~u
žirovskovŕški -a -o in žirôvskarski -a -o (ȓ; ȏ)
Žirovskovŕhar -ja in Žirôvskar -ja m z -em preb. i. (ȓ; ȏ)
Žirovskovŕharka -e ž, preb. i. (ȓ)
Žirovskovŕharjev -a -o (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Število zadetkov: 104