ana.. [poudarjeno ána] predp.; pred samoglasniki varianta an..2 |vz..; gor, pred, na; nasproti, nazaj| anabaptízem, anagrám, analíza, analogíja; anekdóta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dolivzeti -vzamem dovršni glagol1. kdo; (od česa), koga vzeti od kod; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
2. kaj; (od česa) izgubiti življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, opešati
3. kaj; (v čem) izgubiti na intenzivnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, zmanjšati se
4. kdo; (iz česa), kaj na osnovi česa priti do védenja, spoznanja; SODOBNA USTREZNICA: ugotoviti, spoznati
4.1 nedov., kaj; (iz česa) slediti, biti vidno
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Etimološka razlaga izrazov »zahod«, »vzhod«, »zaid«, »vzid«, »zaiti«, »vziti«
Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:
Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Kako je prav: »vzpodbuditi« ali »spodbuditi«Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kalív tudi kaljív -a -o prid. (ī í) ki ima sposobnost, da (vz)kali: kalivo seme, zrno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kalívost tudi kaljívost -i ž (í) sposobnost semena, da (vz)kali: ugotoviti, če ima seme ustrezno kalivost;
ohraniti, preveriti kalivost / kalivost semena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kaljiv2 ki (vz)kali ipd. gl. kaliv ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
navzgȍr – glej góri, vz-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
navzlȋc prisl. in predl. z daj.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
navzọ̄č -ọ́ča prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nèkalívi -a -o
prid. ki nima sposobnosti, da (vz)kali SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
ozȃra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
polikanje s, expolitio, vz
[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe
[!], paliranîe,
polikanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
s- – glej iz, raz1, vz-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
s- 3., nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I.
praep. (le kot del v prislovih): spet (nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
s..5 predpredpona; varianta predp. vz.. pred nezvenečimi nezvočniki sprejéti, spoglédati se; prim. z..4
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
scímati, -am, vb. pf. = scimiti se, aufkeimen, Mur.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
scȋmək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.-C.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
scímiti se, -cȋmim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
scínkati, -cȋnkam, vb. pf. erklingen, ogr.-M.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sčésati 3., sčę́šem, vb. pf. aufstriegeln, aufkämmen, Cig.; sukno s., das Tuch mit Karden rauh machen, Cig.; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
smèknoti -em dov. zabosti: Nego eden vitézov zdárdov ſzvojov je ſzmekno vnyegovo rebro KŠ 1771, 330; nego eden ti vitézov je z-dárdov ſzmekno vz nyegovo rebro KM 1796, 111; Potom nyemi v-glavou czvek notri ſzmeknola SIZ 1807, 53; vidlili bodo ga, vſteroga ſzo ſzmeknoli KŠ 1771, 331
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
speketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. enttraben; enttrippeln: padel sem, in ovca mi je speketala črez hrbet, Glas.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
spọ̑mniti -im dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
u..1 [poudarjeno ú] predp. |dol, narobe, manj| nasprotnostni par je vz..
I. izpredložna glag. usésti se, usípati se, usúti se, usušíti se, utopíti se, utrgováti, utrníti se, umréti, upásti, uštéti se, uračúnati se, užágati se, ubrúsiti, urêči, ustáviti se, upíhniti, uplahnéti
II. izpodstavna usédanje, usipávanje, upàd, uresničítev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
u..3 varianta predp. vz.. pred vzglasnim z uzréti, ustrášiti, užgáti, ušibíti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
učiščenje s, F
2,
expolitio, vz[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe
[!], paliranîe, polikanîe;
perpolitio, ſvitlu
vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
v..2 varianta predp. vz.. pred s, š vsíliti, vstáti, vštríc
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vz- predpona,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vz-, I.
praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg (nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vz.. predp.; pred s, š varianta v..; pred s, , ž varianta u..3; pred f, h, p, t varianta s..5; pred b, d, g, l, m, n, r, v varianta z..4 |gor|
I. izpredložna glag. vzbóčiti, vzbújati, vzdígniti, vzdrževáti, vzéti, vzgojíti, vzkalíti, vzletéti, vzmetíti, vznemíriti, vztrepetáti, vztrájati, vzvráten; vsíliti, vstáti, vštríc; usápiti se, uslíšati, usmíliti se, ustváriti, ušpíčiti, uzakóniti, uzréti, užalostíti, užéjati, užgáti, užíti, užlébiti; sfrčáti na vejo, shodíti, shraníti, splézati na kaj, splávati, spočéti, stêči1, stêči2; zblížati, zdrámiti, zgoníti, zgŕbiti, zledenéti, zljubíti se, zmágati, zmájati se, znoréti, zrásti, zvrtínčiti
II. izpredložna imenska vznóžje, (na)vzgòr, vzdôlž; vznák, vpríčo
III. izpodstavna vzbókel, vštríčen; uslíšan; shrámba, stékel; zgostítev, zráslek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vz... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanjea) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzdọ̑lž prisl. in predl. z rod.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzgȍn -óna m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzhȍd -ọ̄da m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzíti -ídem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzklíkniti -ȋknem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzletẹ́ti – glej letẹ́ti, vz-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vznȃk prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzpẹ̑njati se -am se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzpodbósti -ódem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzvȍd vzvóda m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vžgáti 2., vžgèm, vb. pf. anzünden; v. luč, svečo; v. se, Feuer fangen, sich entzünden; — entflammen, anfeuern, Cig., Cig. (T.); za srečo človeštva vžgan, Preš.; on se hitro vžge, er ereifert sich schnell, er sprudelt leicht auf, Cig.; — iz: vz-žgati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
z- – glej iz, raz1, vz-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
z..4 varianta predp. vz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..5 zljubíti se, zrásti, zveselíti se; spodbudíti, spoglédati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zježíti se, -ím se, vb. pf. sich emporrichten, sich emporsträuben, Zora; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zrȃven predl. z rod. in prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zrožljáti 2., -ȃm, vb. pf. erklirren; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.