polikanje s, expolitio, vz
[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe
[!], paliranîe,
polikanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
s- 3., nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I.
praep. (le kot del v prislovih): spet (nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
scímati, -am, vb. pf. = scimiti se, aufkeimen, Mur.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
scȋmək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.-C.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
scímiti se, -cȋmim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
scínkati, -cȋnkam, vb. pf. erklingen, ogr.-M.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sčésati 3., sčę́šem, vb. pf. aufstriegeln, aufkämmen, Cig.; sukno s., das Tuch mit Karden rauh machen, Cig.; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
smèknoti -em dov. zabosti: Nego eden vitézov zdárdov ſzvojov je ſzmekno vnyegovo rebro KŠ 1771, 330; nego eden ti vitézov je z-dárdov ſzmekno vz nyegovo rebro KM 1796, 111; Potom nyemi v-glavou czvek notri ſzmeknola SIZ 1807, 53; vidlili bodo ga, vſteroga ſzo ſzmeknoli KŠ 1771, 331
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
speketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. enttraben; enttrippeln: padel sem, in ovca mi je speketala črez hrbet, Glas.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
učiščenje s, F
2,
expolitio, vz[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe
[!], paliranîe, polikanîe;
perpolitio, ſvitlu
vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vz-, I.
praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg (nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vžgáti 2., vžgèm, vb. pf. anzünden; v. luč, svečo; v. se, Feuer fangen, sich entzünden; — entflammen, anfeuern, Cig., Cig. (T.); za srečo človeštva vžgan, Preš.; on se hitro vžge, er ereifert sich schnell, er sprudelt leicht auf, Cig.; — iz: vz-žgati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zježíti se, -ím se, vb. pf. sich emporrichten, sich emporsträuben, Zora; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zrožljáti 2., -ȃm, vb. pf. erklirren; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.