anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
dolivzeti -vzamem dovršni glagol1. kdo; (od česa), koga vzeti od kod; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
2. kaj; (od česa) izgubiti življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, opešati
3. kaj; (v čem) izgubiti na intenzivnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, zmanjšati se
4. kdo; (iz česa), kaj na osnovi česa priti do védenja, spoznanja; SODOBNA USTREZNICA: ugotoviti, spoznati
4.1 nedov., kaj; (iz česa) slediti, biti vidno
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
polikanje s, expolitio, vz
[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe
[!], paliranîe,
polikanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
s- 3., nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I.
praep. (le kot del v prislovih): spet (nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
scímati, -am, vb. pf. = scimiti se, aufkeimen, Mur.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
scȋmək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.-C.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
scímiti se, -cȋmim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
scínkati, -cȋnkam, vb. pf. erklingen, ogr.-M.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
sčésati 3., sčę́šem, vb. pf. aufstriegeln, aufkämmen, Cig.; sukno s., das Tuch mit Karden rauh machen, Cig.; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
smèknoti -em dov. zabosti: Nego eden vitézov zdárdov ſzvojov je ſzmekno vnyegovo rebro KŠ 1771, 330; nego eden ti vitézov je z-dárdov ſzmekno vz nyegovo rebro KM 1796, 111; Potom nyemi v-glavou czvek notri ſzmeknola SIZ 1807, 53; vidlili bodo ga, vſteroga ſzo ſzmeknoli KŠ 1771, 331
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
speketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. enttraben; enttrippeln: padel sem, in ovca mi je speketala črez hrbet, Glas.; (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
učiščenje s, F
2,
expolitio, vz[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe
[!], paliranîe, polikanîe;
perpolitio, ſvitlu
vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vz-, I.
praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg (nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vžgáti 2., vžgèm, vb. pf. anzünden; v. luč, svečo; v. se, Feuer fangen, sich entzünden; — entflammen, anfeuern, Cig., Cig. (T.); za srečo človeštva vžgan, Preš.; on se hitro vžge, er ereifert sich schnell, er sprudelt leicht auf, Cig.; — iz: vz-žgati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zježíti se, -ím se, vb. pf. sich emporrichten, sich emporsträuben, Zora; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zrožljáti 2., -ȃm, vb. pf. erklirren; — (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.