zložênka -e ž (é) 1. kar je iz česa zloženo: dati na rano zloženko iz gaze // knjiž. jed, sestavljena iz več jedi: skuhati zloženko / krompirjeva, zelenjavna zloženka 2. jezikosl. beseda, narejena z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom: tvoriti zloženke;
domača, tuja zloženka;
samostalniška zloženka;
sestavljenke in zloženke
● knjiž. kupiti otroku zloženko zgibanko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.