bóžati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.
dišáti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
čustvenostno kaj ravnati se po čem
Beseda diši po čitalniški dobi.
gláditi po -im po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj dotikati se koga/kaj po kom/čem
Otroka je nežno gladil po licu.
glédati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.
hrepenéti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj imeti močno željo po kom/čem
Močno hrepeni po njej.
klícati po klíčem po
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kličejo po vsebinski obdelavi.
kólcati se po -am se po
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
knjižno pogovorno,
navadno v 3. osebikazati se komu/čemu potrebe po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ kolca po starših in lepem domačem vzdušju.
kričáti po -ím po
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kričijo po vsebinski obdelavi.
ozírati se po -am se po
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled z glavo obratno od telesa po kom/čem / kam / kod
Na postaji se je oziral po taksiju.
planíti po in plániti po -em po
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjačustvenostno kdo/kaj nenadoma pasti po kom/čem
Vsi so /neprikrito/ planili po njegovem imetju.
poimenováti po -újem po
dovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj označiti koga/kaj po kom/čem
Otroka so poimenovali po očetu.
polzéti po -ím po
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostnočustvenostno kdo/kaj počasi premikati se, teči po kom/čem kje / kod
Njeni prsti so (mu) polzeli po obrazu.
posláti po póšljem po
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj po koga/kaj
Poslali so ga po zdravnika.
ravnáti se po -ám se po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.
2.
kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.
ségati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj iztegovati roko po kom/čem
Med pogovorom je pogosto segal po kozarcu.
smrdéti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
čustvenostno1.
kaj ravnati se po čem
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.
2.
kdo/kaj imeti, kazati lastnosti po kom/čem
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.
stréči po stréžem po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostno kdo/kaj segati po čem
/Kot pravi morilci/ so (mu) že nekaj časa /resno/ stregli po življenju.
težíti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj hrepeneti po kom/čem
Ljudje težijo po boljšem življenju.
tožíti po in tóžiti po -im po
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti potrebe po kom/čem
Kar naprej /kot pravi zapečkar / toži po starših in lepem domačem vzdušju.
tožíti se po in tóžiti se po -im se po
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
knjižno pogovorno,
navadno v 3. osebikazati se komu/čemu potreba po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ toži po starših in lepem domačem vzdušju.
udáriti po -im po
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv zvezi s po, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / po/pri čem
Udarili so po političnih nasprotnikih.
uravnáti po -ám po
dovršni glagol,
glagol ravnanjav oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj po kom/čem
Po navadi uravna korak /po njegovem/.
vónjati po -am po
nedovršni glagol,
glagol razumevanjačustvenostno kdo/kaj imeti vonj, duh po kom/čem
Njegova govorica vonja po krajih, od koder prihaja.
vprášati po tudi vprašáti po -am po
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja kdo/kaj poprositi po kom/čem
/S pogledom/ (jih) je vprašal po sobi in po sostanovalcu.